Številka 88. THS F, v soboto 28. marca 1908 Te^aj XXXIII Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč I IZHAJA VSAPI DAN •b nedeij&h in praznikih ob 5.. oš ponedeljkih ob 9. zjutraj f*->«amičue številke se prodajajo prj 3 (6 Btotink) sarogib tobakantab v Trstu in okolici, Ljubljani. Gorici, raniu. Petru, fcežani, IšabrežiDi, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni. Dornbergu. Solkanu itd. • 'iflasi se računajo na milimetre v Sirokoati ene e jlone. CENE : T rgnvirske in velikih hrupnih prizorov. Konečno je deželni glavar prekinil sejo, da so načelniki klubovi imali koijferenc.o. Potovanje cesarja Viljema BENETKE, 27. Cesar Viljem je sinoči na jahti „Hobenzollern" priredil beneškim o-blastniiam obed. Nemški poslanik v Atenah, grof Arco- Valley je sporočil grškemu ministru za unaoje' stvari Skusesu, da je pride cesar Viljem na! Krf še le dne 7. aprila. Gr»ka vlada odpošlje ; na K't !o ero okloj njačo in tri torpedovke v pozdrav cesar u Viljemu. V mestu Krf se je osnoval o bor, ki preskrbi okrašenje mesta. ' BENETKE, 27. Cesar Viljem si je da-: nas popoludne ogledal tt-klarnico v Muranu in se je na to povrnil ua jahto „Hohenzo!-lern". Potem sta ce cesar in cesarica peljala v gondoli net sprehod po mestu ter sta obiskala več cerkev. Cesarska dvo:ica je obedovala na „Hohenzollemn". Ogrska poslanska zbornica BUDIMPEŠTA, 27. Pri overovljeaju zapisnika je prišlo k dvema debatam k poslovniku, ki bta trajale dve ur. Nato je zbornica prešla na dnevni red. Nadaljevala se je specijalna debata o prvi točki Nagyjevega pr^d- ; le ga. Govorita sta Mčz6fty (socijalist) in Ma-; niu (Romun), ki bta uložila več dodatnih predlogov. Mamu je predlagal, da ae njegove pred-lcge tiska in razd-jii. Z* tem sta se priglasila k poslovniku poslanca Vlad in Molnar. Predsednik je izjavil, da z ozirom na pozni ča* prekine razpravo in odgodi sejo na jutri. Sedem osab zgorelo PETROGRAD. 27. (Petr. brz. ag.) V mi- j noli noči je v Saokovi ulici, v kateri stanujo i mnogo delavcev, izbruhriil požar. Sedam oseb ' je zgorele, 20 jih je b lo pa hudo peškedo- j vaoib. Italijanski kralj RIM. 27. Kralj se je danes zjutraj po-1 vrnil semkai v spremstvu ministra za unanje stvari Titonija. Nemški državni zbor BEROLIN, 27. Najprej je zbornica po imenu glasovala o resoluciji Poljakov, v kateri isti zahtevajo, da se postavi v proračun za leto 1909 svoto za stro&ke ankete, ki naj preišče politične razmere poljskr-ga prebival- j stva v nemški drŽavi. Oddanih je bilo 308 glasov, ob teh je 158 poslaucev glasovalo za reso'ucijt». 148 pa proti, dve glasovnici sta j bili prazni. Resolucija je bila potemtakem vsprejeta, Novi general macedonskega orožništva CARIGRAD, 27. Porta je danes sporo \ čila v Rim, da vsprejme generala Robilanta j kakor poveljnika orožmštva v Macedoniji. O tem obvesti tudi poslanika sporazumnih velevlasti. B(iiow na Dunaju BEROLIN, 27. WoIfov biro poroči.: Državni kancelar knez Bu'ow do3pe v nedeljo zjutraj na Dunaj, da vrne ministru za unanie stvari baronu Athrentbalu obisk, ki ie že davno napovedan. V nedeljo priredita baron Aehrenthil in njegova soproga na ča?t državnemu kancelarju velik obed. Državnega kancelarja vsprejme v ponedeljek zjutraj cesar v Schii ibrunu v privatni avdijer.c'. Bii5.ow se že ponedeljek vrne v Berolio. Trgovinski atašeji PARIZ, 27. Zbornica je vsprejela zakonski načrt, s katerim se nstanovlja šest mest trgovinskih atašejev v inozemstvu. Za predsedništvo v Združenih državah INDIANOPOLIS, 27. Demokrat, stranka države Indiana je sklenila podpirati kandidaturo Brvanovo za predsedniStvo Združenih držav. Japonski naseljenci v Braziliji RIO DE JANEIRO, 27. (Nemška kab. družba) rJornal do Cummercio* poroča, da pride meseca aprila tisoč japonskih kmetov v San Paolo. Sklenili so z vlado pogodbo in bodo za sedaj delali v plantažah za kavo, pe- tem dobe pa lastne kolonije. Kmete pripelje tjakaj japonski parnik, prvi, ki pride v brazilske vode. _ Proračunski odsek avstrijske poslanske zbornice. DUNAJ 27. OJsek je nadaljeval razpravo o poglavju „visoke šole". Posl. Pittoni je rekel, da so zdi da je vendar vlada, kar se tiče italijanskega vseuciliščnega vprašanja spoznala, da mora dati Italijanom v najkrajšem času nadomestek za to, ker so prej imeli in ne po svoji krivdi izgubiti. Govornik je še enkrat pojasnit razloge, ki govore za Trst kakor sedež italijanske pravne fakultete in je izjavi!, d* zamore sploh govoriti proti teciu le en razlog, namreč ta, da se hoče napraviti Italijane nezadovoljne in take tudi ohraniti. Govori 6e, da bedo nemške meščanske stranke glasovale s krščanskimi soc-ja'ci vred proti nedolžni resoluciji Conciia. Govornik spoštuje nemški narod tako zelo, da mu bo to žal. Izlasti krščanski socijalci v Tr*tu so za časa zadnjih volitev razglašali po lepakih, da dobi Trst italijansko vseučilišče lc tedaj, ako izvoli krščansko-soci-jalne kandidate. V" tem slučaju bi moral seveda Trst čakati Še dolgo Časa na vseučilišče. Agitacijo pa gotovo niso tržaški krščanski socijalci pričeli, ne da bi se bili sporazumeli z dunajskimi krščanskimi socijalci. Govornik je apeliral na zastopnike nem-i škega meščanstva, naj glasujejo že radi tega, ker bi bilo za njo povsem zgrešeno, du bi | dali italijanskim šovinistom povoda za trditev, da je ves nemški narod proti Italijanom. DUNAJ 27. Tekom debate je naučni minister dr. Mirchft v daljšem govoru izvajal, | da smatra vlada za dolžaost aržavo, da z ! vsemi sredstvi povspešuje s spopolnjenjem vse iučihšč knlturelni in gmotni razvoj skupne j države ter da ustvfu.ia primerne predpogoje I za ustanovljenje novih vseučilišč. V imenu j vlado je minister izjavil, da bo vlada uvaže-! vala re^ulucije posl. Korošča, Začekfi, Sjlvo-jstra in Conci-ja in odredila potrebno, ako jih odsek in zbornica odobrita. Teiau nasproti pa i mora minister izjaviti, da ni vlada nikakor [opravičena usta loviti kako vseučilišče nared-i benim potom. To je tudi z vseučiliščem v ■ Olomucu. Ktr se tiče želje po ustanovitvi maloruskega vseučilišča, bo vlada pretresovala • dotični predlog in se nadeja da pride tozadevno do sp ;razuma med strankami. Odsek je nato vsprejel poglavje: „Visoka šola" ter je v poimenskem glasovanja z 24 proti 16 glasom odklonil resolucijo posl. Klc- j fača ter je \sprejel resolucije posl. Korošca, Začeka, Sylvestra in Concija glede ustauovi tve oziroma priprave novih vseučilišč ter več resolucij btavijenih tekom debate. Nekaj misli o jugoslovanskem programu. Iz Belega grada. Velika Hrvatska, velika Srbija, velika Bolgarska: evo trojico naših cajvečih, naj-grozovite]š h bolezni, ki razjedajo in uniču jejo naše jugoslovansko telo mnogo hujše, nego zloglasni „Drang nach Ostena in vse sliine nesreče. Naši sovražniki imajo vsled omenjenih nnših bolezni v boju proti nam jako lahek posel ; kadar jim posel ne gre najbolje, mečejo med nas te velikohrvatske, velikosrbsko iu velikcbolgarske kosti in vspeh je gotov. Mesto da bi gledali v bodočnost in skušali z ozirom na spremenjene razmere urediti 3voje mejsebojne odnošaje, naslajajo se Jugoslovani na blestečih slikah nekdanje veličine in drve v prepad. Dva glavna povoda vse jugoslovanske mizerije sta Bosna-Hercegovina in Makedonija. V okupiranih deželah križajo se aspiracije Srbov in Hrvatov, v Makedoniji pa Srbov in Bolgarov. Oglejmo si nekoliko natančnejše te aspiracije ravno mi Slovenci, ki smo (hvalaboga) v položaju, da jih presojamo popolnoma objektivno in blagohotno, prvič zato, ker nimamo satni nikakih sličnih aspiracij (pardon l imamo Žumberk in Marindol, ali nikar se ne smejte J), drugič pa, ker do omenjenih spornih dežel gojimo le bratsko ljubezen in smo egoistični le v toliko, v kolikor smo prepričani, da bi složno delovanje koristilo ne-!e našim bratom, marveč tudi nam samim. Kakšne so torej te aspiracije? Hrvati, Srbi in Bolgari hoteli bi s pripojenjem dotičnih dežel povečati svoje lastne države in se tako ojačati. Pustimo na stran vprašanje, da-li bi te jugoslovanske državice e tem postale kaj druzega, nego državice ? Da-li bi s tem prišle v položaj, da bi mogle živeti svoje lastno življenje, ne ozirajo se na veter, ki prihaja iz Evrope ? In slednjič: da li bi mogle potem imeti, kako, vsaj najmaniso besedico v evropski družini ? ! Vse to puščamo na stran, ker si na ta vprašanja da lahko konkretni odgovor vsaki pameten človek. Pobavimo se rajšs z vprašanjem : kdo daje uašim jugoslovanskim bratom pravica do teh aspiraeij ? Njih odgovor je : zgodovina in naredni princip. Zgodovina! Zgodovina je v tem obziru važna le radi pouka, ki si ga moramo crriti ; iz nje za sedanjost in bodočnost; za to pa. : kar je bilo,... Drugič pa, če bi se tudi hoteli ozirati na zgodovino: katero razdobje v zgodovini pa naj jvzamemo zamerodavno?!! Ali ono, ki daja Bolgarom prav, aH ono, ki daja pruv Srbom, ali ono, ki je povdarjajo Srbi, ali ono, ki je nsg^ašajo Hrvatje?! Sicer pa nikar ne delajmo slepe, — na podlagi zgo-duv ne prišle bi lahko se svojimi zahtevami do balkanskih dežela tudi Turčija, Avstrija, Ita'ija (z ozirom na nekdanjo benečansko republiko) Francija (Napoleon I.) itd. Ne da bi s-e spuščal v dakija razmotrivanja v tem obziru, j je jasno dovolj, da imajo po zgodovini pravico vsi in — nihče. Kaj pa z ozirom na n.rodnost? Evo. tu j leži težišče vsega vprašanja! Predvsem mu-; ram povdariti, da so po modernih nazorih o človečan-ttu in svobodi vsa okupatorska stremljenja največa brutalnost, ki postaja še i večja, ako so ta stremljenja naperjena proti lastnim krvnim ; b r a t o m ! Ako se svobodni Slovani intere-sirajo za u^odo svojih r.eosvobojemh bratov, j mora biti ta interes produkt najčistejše bratske j ljubezni, ne pa egoističnih instinktov ; egoizem, zdravi egoizem mora se omejevati na to, da j vsako pleme od skupnega zboljšanja ■ razmer vseh Jugoslovanov opravičeno pričakuje tudi svojo lastno korist. Zato se m .ra z jugoslovanskega stališča najodločneje obsojati velikobolgarsko, velikosrbsko in veliko-hrvatsko propagando v vseh njiju nijansah in oblikah ! Ne gre za to, da so ima ustvariti neka velika država, ki se bo imenovala Hrvatska, Srbija ali Bolgarija, ne gre za to. da-li bo v bodočnosti Beligrad, Zagreb, ali Sredec igral veliko ulogo na slovanskem jugu. marveč za to in jedino za to, da bodo tudi Jugoslovani enkrat živeli svoje lastno življenje, da bodo tudi oni smeli vstopiti kakor ravnopraven člen v družbo druzih evropskih narodov, da se balkanska politika ne bo delala na Dunaju, Londonu in Parizu in na raznih evropskih koncertih, marveč, da si jo bodo, v kolikor se njih tiče, določali Jugoslovani sami! Radi tega mora delovanje svobodnih Jugoslovanov biti naperjeno v to, da v vseh vnanjih stvareh postopajo popolnoma solidarno in da neoivobojene svoje brate po svojih močeh podpirajo v niihovih narodno-kulturnih, gospodarskih in političnih stremlie niih ter jih na ta način usposobljajo, da bodo v trenutku, ko pride čas odločevan;a njihove usode, mogli oni Sami odlečevati o vprašanju: v kako razmerje imajo Btopiti do ostalih Jugoslovanov?! Nisem tak optimist, da bi si domišljal, j da bi mogli Jugoslovani sami, brez ostal.h ! Slovanov, igrati v Evropi isto ulogo, kakor n. p»\ Memci. Ali, ako so Nemci mogočen narod vkljub temu, da so podeljeni na tri med seboj popolnoma neodvisne d lave (Nemčija, Avstrija, Š?ica), vkljub temu, da je njih matica država Nemčija sestavljena i i neštevilno držav in državic in da so v Avstriji celo v manjšini : zakaj bi ne mogli biti Jugoslovani pod jednakimi pogoji vsaj srečni ?! ! Nas ne sme prav nič motiti, da je dober del Jugoslovanov v okviru Avstro-ogrske ia PODLISTEK. 42 KAZAKI. KtrkaSka povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. = ! Tako sediš in zmeraj misliš. Ko pa /aslišiš, kako se lomi po trstju svinja s pujski, takrat zatolče nekaj t tebi. Pridite no, ljube živalce ! Voha, si misliš; sediš in se ne ganeš; a srce dela: bum! bum! bum! kar privzdiguje te. Letošnjo pomlad je prišla velika čreda, vse črno jih je bilo. ,V imenu Očeta in Sina.. .M že sem hotel 'istreliti. Kar je prhnila stara svojim prašičkom : „Joj, otročiči, človek sedi tukaj !* in bušili so vsi v goščavo —u Kako pa je povedala to svinja prašičkom, da sedi tam človek ?u je vprašal Olenin. , „Kako pa misliš ti ? Ali misliš, da je žival neumna ? Ne, ona je umnejša od človeka, četudi se imenuje svirya. Vse razume. Tu vzemi na primer to: če gre človek po sledi, niti ne zapazi, a svinja, , čim naleti na tvojo sled, takoj pubne in hajd proč; vidiš, razum ima. Ti svojega duha ne čutiš, a ona ga čuti. In tudi to moram še reči: ti jo hočeš ubiti, ona pa hoče živa tekati po hosti. Ti imaš tak zakon, in ona ima tak zakon. Ona je svinja, a vendar ni slabša od tebe; ravno-taka stvar božja je. Eh, da! Neumen je Človek, neumen, neumnen je človek !- je nekolikokrat ponovil starec, povesil glavo in se zamislil. Olenin se je takisto zatopil v misli, šel s stopnic in, roke sklenjene na hrbtu, j molčć hodil po dvorišču gor in dol. Jeroška se je zopet vzdramil, vzdignil j glavo in pazljivo začel opazovati nočne metulje, ki so krožili nad kolebajočim plamenom sveče in padali vanj. „Norec, norec!" je govoril. „Kam letiš? Norec, norec!" Vzdignil se je in s svojimi' debelimi prsti jel odganjati metulje. „Zgoriš, ti norček! Lej no, tja leti, tam je dosti prostora!" je prigovarjal z nežnim glasom in se trudil s svojimi de-1 belimi prsti rahlo prijeti žival za krilca in jo oprostiti. „Sam sebe pogubiš, a se mi smiliš." Tako je sedel še dolgo, brbljal in praznil steklenico. Olenin pa je hcdil gor in dol po dvorišču. Naenkrat je šepetanje za vratmi vzbudilo njegovo pozornost. Nehote je zadržal dihanje in slišal je ženski smeh, moški glas in zvok poljuba. Nalašč drsaje z nogami po travi, je odšel na drugo stran dvorišča. A čez nekoliko časa so zaškripala vrata plota. Kazak v temni čerkeski in z belo-obrobljeno kučmo (bil je Luka) je šel dol ob plotu, in visoka! j ženska v beli ruti je šla mimo Olenina. j ! „Jaz nimam s teboj in ti nimaš z menoj i ničesar opraviti," se je zdelo, da mu je rekla Marijaninka odločna hoja. Sledil ji je z očmi do stopnic sobe gospodarjevih in opazoval cel6 skoz okno, tako je snela ruto in sedla na klop. In naenkrat se je polastilo duše mladega moža čuvstvo bridkosti, osamelosti, nekakih nejasnih želj in upov in nekake zavisti do nekoga. (Dalje.) Stran II »EDINOST« štv. 88 V Trst ■ dne 28. marca 1908 mene Cisto nič ne straši ako bi morali tudi vedno tam o tati. Čemu tudi? Ako so biii avstrijski Slovaui in med njimi posebno Ju-potlovani do sedaj tlačeni, iz teg* vendar ne sledi, da bi morali biti tlačeni tudi v bodoč-j nosti. Novejši dugodki (satere pa so balkanski Slovani na žalost prespali) kažejo ravno nasprotno. ^ Mesto da balkanski Slovani gledajo v Avstriji nekak bnu-baa, ki hoče poiesti vse Jugoslovanstvo, naj bi raj še nekoliko bolj pazno zasledovali avstrijsko evolucijo in naj bi s pametno iu složno politiko blago-; d e j n o v p 1 i v a i i n a r a z v o j avstrijskih Slovanov in Jugoslovanov sploh! Avstrija je pijonir Nemške ! čujem prigovor od strani Jugoslovanov, Dobro! Temu ni prigovora. Ali tu si moramo odgovoriti na vprašanje: zakaj more biti pijonir Nemčije vkljub slovanski večini?! Temu je nekaj kriva zgodo ina, še •*eč pa avstrijski in neavstri]6ki Slovani sami. Od njih je odvisno, da Avstrija ne bo več nemški pijonir, marveč da bo, če že ne slovanska, pa vsaj narodno nevtralna država, v k;.teri bo Jugoslovanom možno neovirano razvijati se, istotako kakor njihovim bratom v jugoslovanski federaciji. Rusi a, nevtralna Avstrija in jugoslovanska f^d raciia, te tri skupine bile t i v bo-dočno ti največe jamstvo ne samo za razvijanje Jugoslovanov, marveč tudi za evropsko ravnotežje. Vse druge kombinacije, toliko « d trganje Jugoslovanov od Avstrije in njih p ripojenje jugodov tn^ki federaciji, kolikor prodiranje Avstrije na Balkan smatram /a fantastične in Jugoslovanom škodljive in obe to dve eventualnosti dovele bi d » ned glednih mednarodnih komplikacij V prvem slučaju bi ostali del Avstriie bržkone po tal ujvo „balkansko vprašanje" ; v posledtrem slučaja bi pa tako povečana A .'Stri;a pr štala nevarna drugim velesil«« in bi ;ih izzvala t skupen nastop proti s<-bi. Ne vdajajmo se torej i ikakim ilu/Jiam iu irikakim sanjarijam, marveč delajmo na tt'LU, kar je dosegljivo in vrhu tega tudi najkori *tnejfie. Vodilna lni-el n>>j bi pa bila: a) stremljenje balkanskih Slovanov k federaciji, v kamero bi morala priti tudi Makedonija celotna ali razde ;eua, vpoštevaje žeijo njenega prebivalstva, b) spora^umjeoje balkanskih Slovanov ce z Avstrijo, pač pa z avstrijskimi Slovani, s katerimi ]e potrebno soglasno postopanje šiede rešitve vprašanja Bnsne in Hercegovine. Mim grede rečeno, bi ti dve deželi istotako koristile jugoslovanskjm interesom, t diko v slučaju, ako postaneta avstrijski deželi, ker hi ojačali slovanski element v tej državi, ko-bkor v slučaju, da se pridružita jugo lovanski federaciji in povečati isto vprašan e bi le trlo. na kateri strani bi bilo za ti deželi sami bolje in kaj bi bilo možno doseči p j skupnem p i-stopaniu avstrijskih in balkansk h Slovanov z o sir«'m na evropej-ike velesile, ki bi v tem slučaju prišle zadnjič v položaj odločevanja v b.'.'kan k-rn vprašanju. Sleinjtč Ss eno pripomba: Ne domišljam si, da bi oil jugoslovanski program na podlagi teh glavnih načel morda najbolji, vsakakor pa sem prepričam, da je neobhodno potrebno, da se osnuje ug33lovanska stranka v sm. Iu mojega tozadevnega članka a kakoršmm bo ii programom, ki bi morala imeti svoje pristaše med vsemi jugoslovanskimi plemeni. Ako bi prvotni program slab, m iglo se ga bz pjzneje popraviti, ali se pa po naravnem razvoju 03nuje druga nasprotna stranka z drugačaim jugoslovanskim program im, in ti-.ta, ki b> močnejša, bo vodila politiko. Vsaka jugoslovanska stranka, s kakoršnimbodi skupnim programom pa bo boljša in vspešnejša za Jugoslovane. nego sedanja popolna zmešnjava! Deželni zbor Kranjski. Včeraj je imel ncToiz-'ol;eni deželni zbor K ra n j s k i prvo sejo. Poslaici so bili pol-noštevilno obrani izvztmši posl. Žitnika, Galerije so bile polne. Seja je pričela ob lls/4 dopoludne. Pred sejo so imeli načelniki klubov ? sebi deželnega glavarja dolgo konfe-ranoo. Pri vseh strankah se je opazilo največe razpoloženjo za mirno delo. DeželnF predsednik baron ScW irz je tvoril zasedanje 8 slovenskim in nemškim nagovorom. Naglasal je, da so novi poslanci prejeli mandate v važnem trenotku. Splošno je prepričan e, da mora biti konec neplodnemu stanju zadnjih še t h let in da se m raio vsi poklicani faktorji prizadevati, da se Ostrmijo ovire nasprotujoče rednemu delovanju deželnega zastopstva. Govornik je pozval poslance, naj čim prej skleuejo preosnovo deželnega volilnega reda in s tem odpravijo vzrok dolgo etnemu prepiru. Novi deželni glavar, dvorni svetnik Fran Suklje, je storil obijubo ter nastopil potem svoje mesto z n8grnica je izvolila odbornikom dr. Šuster-š i č a, ki je od 35 oddanih glasov dobil 26, Plantan je dobil 9 glasov, Vsi izvoljeni odborniki so volitev vsprt-ieli. Na volitvi namestnikov deželnega odbora biii izvoljeni, iz ve e.io^es'va baron Apfal-trern. iz mest in trgov dr. Triller, iz kmetske skupine Košnk, iz cele zbornice Jaklič. Na te je deželni glavar naznanil, da so poslanci dr. Šusteršič, dr. Tavčar in baron Schvvegel in tovariši]vložila nastopni predlog : Deželni zbor skleni : Dtželni red in deželni volilni red se imata spremeniti v tem smislu, da se omogoči vsem slojem prebivalstva sodelovanje pri deželni zakonodaji in upravi. Izvoli se ustavni odsek 12 članov in 3 namestnikov, kateremu so naroča, da izdela zakonska načrta v predstoječem smislu in poda v najkrajšem možnem ča^u svoje poročilo. V formalnem oziru se predlaga, da se ta prediog obravnava kot nuini v smislu § 21. opravilnika. V L ubijani, 27. marca 1908. Podpisani vs-i poslanci cele zbornice. Dr. Snšteršič je utemeljeval nujnost predloga v imenu vseh treh strank. j Dona* sko-jadrausku železnica. Srbsko poslanstvo v Carigradu je dobilo te dni od porte obvest lo, da je srbaki predlog o donavsko jadranski železn ei izročen v proučavanje ministerstvu za trgovino in za gradnje. Zdi se, da so v merodajnih turških krogih proti jadranski železnici in sicer radi finaočn h težkoč. Na srbski &traui si prizadevajo vzlic temu, kako bi dobili od strani porte dovoljenj« za predstudije za gradnjo omenjene donavsko-jadranake železnice. Hrvatska. Premeščenje hrvatskih uradnikov v Ogrsko. B idimpf štan*ki listi poročajo, da je ne koliko finančnih uradnikov Hrvatov in Srbov prem^-ščeuo na Ogr>ko. Čeravno ne znajo niti bfi=»ede mađ arski. Zanimivo b:>, kako b>do ti u*edniki, ki niso obvezani znati madjarsk', uradovali v Segedinu, Debrec nu in Temišvaru. Zakulisne akcije. Pod tem naslovom ^e bavi „Pokret* se senzacionalnimi vestmi v „Obzoru* o posredovalnih predlogih, ki smo jih omenjali včeraj ta ki naj bi dali formulo za izhod iz sedan;e situ racije. Zagrebški list ve tudi povedati, kdo so tisti neaktivni politiki, ki so stavili te pred loge in kateremu nadvo vodi so iih predložili. Predloge da je stavil bivši minister I m b r o Josipović sporazumno s čieni bivša na rodae stranke in z odobrenjem bivšega bana grofa K h u e n a ia sedaj da ležo na mizi prestolonasledni k a. „Obzor* pa spopjlnuje svoje informacije z uadaljno vestio da je ta memorandum nesel na Dunaj bivši minister Imbro Josipović. „Oozor" meni, da bi bila vsaka prognoza giede šans te zakulisne akcijo za sedaj še prenagije.ia, vendar pa ne izključuje možnosti, da bi sena podlagi Josipoviče-vega memoranduma skušalo začeti dogovore s hrvatsko-srbsko koalicijo seveda : ako baron Rauch privoli v to. Verjetno pa je tudi, da bo ogrska vlada skušala rešitev hrvatskega vprašanja odložiti vsaj dotlej, da bo rešena revizija poslovnika v ogrsko hrvatskem saboru. „Pokret" pa meni, da je že to velikega pomena, da se sploh širijo tako vesti o zakulisnem posredovanju. Izlasti pa da je simnto matično, di 30 tisti hrvatski unijonisti, ki popre; niso hoteli ni čuti o kaki spremembi nagodba, sedaj poprijeli inicijativo za akcijo, ki g; 6 za tem, da hrvatski ban ne bo imenovan na predlog odrske vlade, ampak hrvatskega sabora, da Hrvatje sami pobirajo davek in gu tangentirajo, da se hrvatskemu zastopstvu v Pešti prizna značaj delegacije in na ustanovi razsodišče za sporne stvari. Vse to kaže, da se je koalicija ojačila in da je bila njena taktika prava, ksr donaša vspehov. A vspeh je ta. da se v zadnji čas množe koncesije, ki se ponujajo Hrvatom. Ker vidi o, da je današnji položuj nevzdržljiv, se og'aŠajo po redovalci, da rešijo za Ogrsko kolikor se še rešiti da. Ali hrvateko-srbska koalicija ve, da se bodo taki simptomi množili. Danes položaj ni več tak kakor je bil ob prvi reviziji. Tedaj se je duva'izem začel ja-čiti, danes pa si 1 o ra i. Monarhija pa potrebuje miru na jugu. Zato se Madjari se svojo politiko bližajo polomu. Sedaj imajo le neprijatel.ev na vseh straneh. S po četkom duvalizma pa so imeli mnogo prijateljev. Zato bodo po razmerah prisiljeni odnehati t>d borbe proti Hrvatom. A ravno to je razlog za Hrvate, da se d^že devize: v s t r a-jati in ne odnehati! Nastopi Rakodczaja, Raucha, Tomašića, Josipovića — ostanejo le epizode. To so le fie poskusi Madjarov — za kljubuj o „Pokret" — da bi oplašili in ukro ti Ji Madiare. A ko ti poskusi izjalove, oride čas za Hrvate, da prezentiralo račun. Tega zaupanja te vere v bodočnost ne morejo omajati vse Rauchove grožnje in od edbe. Rusija. Japonski jezik v ruskih šolah. Iz Petre grada poročajo ; Iz zastopnikov trgovinskega, vojnega in finančnega m nister-stva ter m nisterstev za Iju sko pro sveto in zunanje stvari je sestavljena k<>m sija, ki ima izdelati odredbe, da se na el meutnrnih in i srednuh šolah uvede pouk v japonskem jeziku, da ee povspešuie saraopouk v japonskem jeziku in da se da podpora za studijska potovanja na Jiiponiko takim osebam, ki bi se hotele naučiti japonskega jezika. General Steselj je v Petropavlovski trdnjavi opasno obolel. > Zdi'avoiki so izjavili, da je bolan na težki nevrasteniji. Drobne politične vesti. Vprašanje o imenovanja pravoslavnih škofov v Bosni. Imenovanjem Evgenija L *t;ce metropolitom sarajevskim je izpraznjeno mesto banjeluškega vladika. Glasom statuta, odobrenega od Srbo' in potrjenega od cesarja, je imen. vlad'k pravica krone. Medtem je sedaj banielušii cerkv. svet sklenil: 1. Ostajamo pn sklepu, da ss vladiko izvoli, a ne imenuie. 2) Z-.varu emo se proti imenovanju tujih (to je iz monarhije došiih) škofov. 3) Zavaruiemo se proti kan-daturi elementov, ki ne morejo jamčiti xa mir. To poslednje se tiče kandidature mostarska ga^ arhimandrita Govedarine. ki je avstrofil Železniška zveza P i r e j-La ris a. Grški minister za unanje stvari je izročil porti noto, v kateri prosi za zvezo železnice Pjrej Larisa s turško železnico pri Platamonu. Bjornson za Slovake. Znani nor-Iveški pesnik Bjornson je poslal češkemu narodnemu muzeju pismo v katerem javlja, du ostane on vedno na strani Siovakov in da se bo boril proti tlačenju od strani Madjarov. in da hoče pokazati te vsemu svetu v pravi luč;. Francoska ekspedicija v Maroku. Iz poročila francoskega poslanca Dou merja o krelitu za Maroko v letu 1907 je posneti, da ekspedicijski zbor generala d' Amada še koncem tega meseca, ko dospejo nova ojačenja, in sicer 14.000 mož, štel 16 poljskih topov, 6 gorskih topov in 20 strojnih pušk. Profesor Czernj pozvan k kralju Manuelu. Iz Heidelberga pjro-čajo, da je glasoviti kiroug profesor dr, Czerny, eden najugiednejih učencev Billrotha, pozvan h kralju Manaelu v Lizbono. Iz tega )e razvidno, da stanje rane, ki jo je dobil kralj na roko povodom atentata dne 1. febru varia, vendar ni tako ugodno, kakor poročajo oficijelne brzojavke iz Lizbene. Profesor Czerny se nahaja sedaj na otoku Capri. Bolgarsko sobranje. Glasom vesti iz Sofije se bodo volitve za sobranje vršile koncem meseca aprila. Početkom maja se sestane sobranje na izredno zasedanje, da sklepa o novem bolgarskem posojilu. Ob enem bo sobran;e razpravljalo o železniški črti Ki-stendil Kumanovo. Govora bo tudi o bolgar-garski stvari v Macedoniji. Belgijski kralj Leopold. I z Biuselja poročajo, da je kralj Leopold moral radi bolezni na vratu odpotovati na jug. Parlamentarne volitve na Portugalskem. Stranka bivšega diktatorja Frar.co prosi svoje priitaie, nij na vo-l:tvah v Lizboni oddajo svoie glasove kandidatom monarhistične koncentracije, ker v Lizboni ne postavijo sami svojih kandidatov. Dnevne vesti. TržaSka volilna reforma. Deželno-zbor3ka kom:3ija za volilno refe-rmo je imela predsinoČnjim svojo drugo plenarno sejo pod predsedstvom pošl. dr. Veneziana. Zspnčeta je bila in je izdatno napredovala razprava o določbah, o katerih je že pododsek razpravljal in ki se tičejo priprav za volitve in volilnega postopanja. Da se pa čas, ki je na razpolago, izkoristi čim izdatneje za hitro rešenje tega vprašanja, je bil imenovan še specijalen odbor, ki naj se pogaja glede politično-narodnega sporazum-Ijenja, spojenega z volilno reformo. Ta pododbor, ki je sestavljen iz 5 členov : dveh Italijanov in dveh Slovencev (dr. Rybara in dr. Slavikn) pod pred sedstvom dr. Veneziana, je začel svoje delovanje. Odličen gost v hotelu „Balkan". — Dospel je včeraj v Trst in se nastaail v hotelu „Balkan" mons. Paskval Troksi, nadškof v Prizrenu, v turškem vilajetu Kosovo. Spremlja ga tajnik don Tomaž Beri-s c i a. Umrl je včeraj pri Sv. M. M. Spodnji zadnji člen velike rodbine Kovačičeve. Pokojni Lovro Kovačič je bil pošten sin slovenskega naroda in zvest čitatelj „Edinosti". Še v svoji oporoki se je spomnil svojega teptanega raroda ter je volil družbi sv. Cirila in Metodija 50 kron. Pogreb bo danes popoludne ob 4. uri. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin ! Hrvatski glasovi o važnosti spora-; zamljenfa v Istri. Včeraj smo naglašali na 'ugodnem mest", da tudi hrvatski 1'sti v Banovini priznavajo v I :tri doseženo sporazum-1 enje k«kor d 'godek epohalne važnosti za bodoči razvoj naroda našeg 1 v I,tri. Naj citiramo nekoliko iz glasila naprednjakov „Pokreta". Namenoma jemijemo ravno ta li-.t, ki je vseprej nego pa mehak in vpogljiv in se ne laska nikomur. Ni dvorna — pravi — da je bilo pro-buienje hrvatskega naroda v Istri v prvi i vrsti tista sila, ki je primorala vlado in Italijane, da so privolil v to reformo. Tridesetletno delo, mukotrpno orijaško delo našega 1 elementa v Istri ie izsdilo spoštovanje tudi od strani nasprotnikov. To delo je d .velo do sijajnih vspehov na zadnjih državno-zbor kih volitvah. To delo je usililo respekt pred nami, da so sledniič p r i p o z n a l i Hr vate (in Slovence) ra vnopravnim faktorjem. Volilna reforma ni prinesla Slovanom vsega, kar iim gre, ali prineslo jim je mnogo : osiguranje egzistencije; os»-, guranje, da se brez njih ne bo moglo nič delati in nič odločevati. Volilna reforma je prinesla in omogočila Slovanom ravnopravnost z Italijani, Italijanom ie sicer ohranjena večina, ali ta večina ne bo mogla nič več storiti brez naših, dočim je do>lej italijanska večina jednostavno ignorirala slovansko manjšino v zbornici. Po reformi no bo imel deželni zbor za nas le negativne važnosti, ampak vt 1 ko pozitivno važnost. Odd j nam Italjani ne bodo m gii več uailje*ati svonh šol, ne bodo mogli več vod ti večne borbo proti našim občinam. Ne bodo mogli več jednostransko podeljevati pr dpor L gi in odk anjati n?iš ■ družbo. Tudi -redstva ki bodo določena po akci i za saniranje deželn h financ, se ne bodo mogla obračati proti SI -vanom, ampak bodo tudi njim na korist. In čo spominjamo, koliko so mogli Slovani v Istri sami storiti doslej, smo uvrrjeni, da bodo znali izkoriščati tudi novi p loža j. ^Pokret" zaključuje : OJ severa bo prihajal vpliv Slovanstva v Tr>tu, od druge shrani vpliv s prebujene in zav: d.ie liburnij-ik^j obali, tako, d i moremo reči, da je preporod Istre , popolni preporod vprašanje bližnje bodočnosti. In le vprašanje časa je, kdaj dobi slocanska večina tudi večino mandatov v deželnem in državnem zboru ? / Razpis natečaja. Pri c. kr. \išem deželnem sod šču v Trstu ie izpraznjeno mesto sluge s pre]emki sistematično določenimi. Vstop na jutrijšni izredni občni zbor „Narodne delavske organizacije4, ki se bo vršii v veliki dvorani »Narodnega doma", bo dovoljen le proti izkazu legitimacije ali pa društvtns knjižice. C. kr. trgovska in navtična akademija V Trstu. Ravnateljstvo nam javlja Vpisovanje v teča) za aspirante na mesto pomorskega poročnika in kapitana za dolge vožnje se prične danes 28. t. m. na ravnateljstvu navtiškega oddelka akademije. Pouk se prične z današnjim dnem. Onim kandidatom, ki ne bivajo v Trstu, dovoli mi-nisterstvo za nauk podpore ii je prošn e uložiti danes. Pretresljiva družinska tragedija. Gospa je utopila svoje dete sama je zaman iskaia smrt v valovju, a je zblaznela; soprog 3^ je LStrelil, Evo v kratkih, neusmiljenih besedah strašnega dogodljaja, ki ;e napravil naiglobi * vtis na vse prebivalstvo. Ni pa to morda ena izmed cn h tragedij, ki po pretresljivo tiagič-nih priztrib, po hrupnih izbruhih strasti, pj neusmiljenih udarcih usede privedejo do ko* nečne katastrofe, ampak navedi zno mirn i psiholog čna drama, navadno človeško življenje, kakor se to dogaja y liicčih slučajih, — iu vendar tak groben koncc t Bila je to še pred kra'kim lima, srečna družina. On. Kari Babtevd ; »r, uradnik pri državni železnici, je strast.) i:ubil svojo mlado ženo Magdalrno. Nji je b;io še le 2C, let, njemu pa 40 let. Prišla sta bila pred dvema letoma iz Bebaka v Trst ia stanoval. v hiši š'. 4 na trgu L onardo da Vinci. D. a lepa otroka sta napolnjevala njuno zakonsko srečo, dokler ni posegla v to idilo s gvo;o neusmiljeno roko — smrt. Najmlajše dete jima je po p.ir mesecih življenja umrlo ; rahlo prehla enje je storil > konec nežnemu stvoru. Iu ta družinska ne sreča je dala prvi povod strašni tragediji. Mati, ki je že po težkem porodu deteta bila postala nevrastenična, si je vzela to smrt jako k srcu. to pa tembolj, ker ji je mož, ki je strastno Ijiibrl svojo deco, v svojem obmpu očital, da jo premalo pazila na zdravje nežnega bitja. Tako sta se brez putrebe drug drugega mučila. Uboga žena je zato v dolgih melanholičnih urah, ko je sama bila doma, strašno trpela. Rastoča melanholija je čim dalje tem bolj otemnila nežnočutečo njeno dušo, dokler ni iskala i2hoda iz svo;e duševne bolesti v strašnem činu. Nihče ni mogel slutiti, kaj se dogaja v ubogi n^eni bolui duši ; dober psiholog bi jo bil morda rešil le z eno tolažtlno besedo in pravo spoznanje, kakor vedno, bi tudi tu rešil družinsko srečo. — Predvčerajšnjem zjut-ai, rnad tem ko je bil soprog ▼ uradu, je mati zapustila stanovanje s svojo edinko, lepo poltretjeletno punčko, in se s parnikom ob 12. uri podala ▼ Milje, Ljudje, ki so 10 opazovali na par-niku, pravijo, da je bila videti mirna, pač pa v Trstu, 2*. marca 1908 »EDINOSTc štev 88 Stran ItT otožna, veg Čas je božala in ljubkovala svoje dete. Izstopivša v Miljah napotila se ie proti ladijevnici Sv. Marka po oni krasni cesti, ki izrezana v strmem skhlovju vodi vedno tik mor-a. Morska obal je tam. kakor znano, ob o-eki malone na kopnem. V bližini kopaliSra Nettuno je gospa stopila na enkrat iz ceste na cbal in odločnim korakom približala se vodi. — Ko je prišla do roba mor a, se je ustavila — pravijo tako nekateri delavci, ki so bili od daleč prisotni temu prizoru in so potem prihiteli na pomoč —, vzela deklico v n-iročje in potem urnimi in odločnimi koraki stopila naprej v vod". Ko se ie bila pogrez uila do pasu. strgnla si je prestrašeno deklico iz naročja, Htrastno jo poljub la in jo potem vtopila v morje ; na to se je sama prepustila valovju. Tri e delavci, ki so bile priče temu groznemu prizoru, so urno prihiteli na kraj nnsr^če ; deklice ni bifo več videti. Z velikim naporom bo vlekli gospo iz morja na suh », hli ona se je izvila iz rok svojih rešiteljev in se drugič Bpustila v morje. Zopet so jo rešili in jo, popolnoma obnemoglo in nezavestno cne-»li na nabiežje. M- d tem je bil nek fantič, ki je bil tudi priča ten.u prizoru, tekel v me^to in tam kli-xal na pomoč. Prihiteli so kmalu na nesreče redarji, p.loti in dva zdravnika. I->ta sta poskusila znova oživeti gospo, ki ni več dajala od sebe nikakega znaka življenja, kar se jim je tudi posrečilo; posku-.iIa sta tudi umetno dibanie pri deklici, ka'ero so b.li mej tem tudi vlekli iz morja, ali zaman: revica je bila že umrla. Go->po so prenesli v b)lnišn:c> in po re 3»ptih. ki jih je im :la pri sebi; so izvrdeli njeno iine. B-zojavilo se je takoj v Tr^t. Gospod Bastendorf. r je žalosti okamenol ob strašnem poročilu. Takoj se ie p .dal v Mtlje, v boluiš o. A sopri ga ga ni spoznala. Predvče»a šo em zvečer ob 9 uri seje g. Ba-stendoifer povrnil domov in sezaprl vsvo^e &ta novanie. Sosedie so ga slišili h diti do pozno r noć. O polnoči se je zdelo neki gjspej, ki stanu e v prvem nadstropju, kakor daje neka) zi»m »iklo počilo in pa llo. Vratarju, ki ga ni fidel stopiti iz stanovanja ob 8. uri, kakor je bila njegova navada, so je zbudil sum in naznanil to bližnjemu policijskemu komisari-jatu. Od tudi so telefonirali v Milje, da-li se tam naha a g. Basteudorf.-r; na negativni odgovor so gii v stanovanie in si oma odprli vrata.... V jed lni sobi je ležal Bastendorfer pod mizo z razpoka no črep-.njo. Bil se ]e astreiil; puleg n.ega jo ležal samokres, na mizi je še brlela luč. Brez solza je bil prejel strašno vest o nesreči, ki ga je tako neusmiljeno doletela, z iuozeg pretresujočim mirom je prebil one grozne ure, — a v njegovi duši je bil že dozorel trden sklep: iz obupa naj ga reši smrt. Staiije gospe je jako obupno; mrzlica je včeraj prekoračila 40 stopinj. Zdravniki pa so mnenja, da če tudi jo rešijO smrti, vendar ne pride rtvica nikoii do zavesti svoje grozne nesreče, ker njen duh je za veduo oteiunel. Tu ko .ie usoda z enim udarcem uničila nekdaj srečno družino. Tam kjer je bila še pred kratkim idila dveh ljubečih se src m sta d a ljubka ciročiča napolnila to zakonsko srečo, stvjijo sedaj tri grobovi in vanje strmo i!>ira svoje oči — zbia. n >la mati. t ržaška mala kronika. Tudi „regnicole" ! Huda kri vre p*č po žilah neiiatenh Itali.anov iz južne Itaine ! M ščevalni so ti ljudje, m če se daje sklepati po tukaj živečih :astopnikih laških južnih i žeia, si prav tahko tolmačimo neznosne :j.zmere v onih sicer tako rajskodivnih krajih. Včeraj z;utraj ob 9. uri je b la aretirana svejem stanovanju v ulici del Pozzo bianco t. 4 Addolorata Zocchi, stara 41, iz B r-k-tte. Vročekrvna ženska se je b la sprla z Jrugo žensko imenom Josipina Cadon, , v. strastni jezi jo potegnila dolg nož in, ker se j Cadorova vsa prestrašena urno zaprla v v oje stanovanje, je zbesnela Italijanka neko-akokrat zabodla nož v lesena vrata in pri tem vpila: ,.Ko prideš ven, te ubijem. S tem le .i želu ti izb^dtin možgaii«". S r^šna žtnščina je bila zaprta in stav- j Ji> na na razpolago sodišču. Trupio človeka ulovljeno na morju po dveh ro&secih. Včeraj zjutraj ob 8. iu ( ?ol so \lekb iz morja pri svetilniku Jako i jhnelo truplo \topl.ienc«. — Prepoznano je] t>i!o za ono Ivana Bla-ibat, .10-Jetnega bu-' h^rja 17. Trsta, ki je bi u lužben na krovu r,ojdovc^H parnika „Bukovina". Ktkor te čitatelji merda še spominja o, e Dia-ibat poginil v ^rorju dne 23. januarja 1.1. in kljubu vsemu poiskavanju m se moglo r^jt: trupla, ki se je b žkone zapletlo med skalovjem na dnu morja. — Blasibatov oče e spoznal v trohnelem truplu svojega ne *:e£r.ega sina. Zginil je iz očetovskega doma. — Krošo]»r Alojzij Caldassi, star 55 let, je na-'.naii-i polici/, da se jo njegov desetleten sin igrali oddaljil od doma, ne da bi se več povrnil. Ponočni razgrajači. Preddinočnjem je bilo aretiranih 14 mdividuor, ki so razgrajali in pedali. Koledar In vreme. — Danes : Ivau Kapistran sp — Jutri : Č-otrta nedelja ▼ posta. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f 12 * OeL*. — Vreme vdora; : deloma oblačno. Vremenska aapoved za Primorske: Lepo, ve-iinoma jasno. Hladni vetrovi. Temperatura malo ffttremenjeaa. Polagaš-) padavine Porotno sodišče Junaki tihega svedra. Pred porotn kom sta stala včeraj predpoludne Guilo Ladič, 29 leten mizar iz Hre novice pri Postojni, že izgnan iz našega mesta, in Aioizij Lorenzutti, 39 leten težak iz Izole. Kakor se čitatelji morda še sporni njajo. je iuiei naš poročevalec v svoji stroki i?redno srečo, da je prisostvoval onemu tra gik^mičnemu prizoru, ko sta bila oba obtoženca meta v pasti in zasačena pri „svedra-niu**. Bilo je to v noči od 10. na 11. janu-varia v skladišču tvrdke Cisilino & Petoani v ulici delle Acque. Nek mimoidoči go-pod ie h;l zashš 1 čudno ropotame notri v skla j diŠču in opozoril na to redarie. Prišel je tudi gospodar tvrdke in, ko so odprli vrata skla <1 šča, našli so obtoženca pred blagajno, iz katere sta bila tatova že vzela 600 K. Na včerajšnji obravnavi sta oba obto-žerca priznala vso krivdo. Porot >iki so pritrdili vprašanju krivde glede tatvine, kakor tu li ozirom na L diča vprašanju gltde prestopka proti izgonu, z vseiui glasovi. Na podlagi toga pravoreka je bil Laoič obsojen na p e t let in Lorenzutti na dve leti poostrenega zapora. Posredoval je dv. s\et. Defacig. Danes se vrši pod predsedstvom svet. Minio obravnava radi hudodelstva tatvine proti Josipu Gigli. Naše gledališče. Ju^ri v nedeljo večer se bo predstavljala priliubi ena Saloigra s petjem in godbo „Pri belem konjičku". Velezabavno deianje, originalni tipi m zdravi humor te burke, ki je • doživela že nešteto predstav po vseh odrih, bo brez dvoma zopet imela svojo privlačno moč in napolnila gledališče z občinstvom, ki ljubi prijetnega, veselega razvedrila. V ?gr' nastopi vse dramsko osobje. Originalnega Bučka bo igral g režiser Verovšek. gostilničarko Meto gdč. Janova, advokata Kovača^ g. Viktor, Tilko g.a Starčeva, natakarja Z ina g. Veble, profesorja Koprivo g. Zvezdan itd. Vse podrobnosti so razvidne iz plakatov. Društvene vesti. Pevsko društvo „Zvonu na Opčinah javlja svoiim členom, da se bo izredni občni zb ir vršil jutri v nedeljo 29. t. m. v društvenih prostorih na Opčinah št. 244, ob 4. uri popoludne. Dnevni red : a) Čitanje zapisnika sedanjega obč. zbora ; b) odborovo poročilo ; c) slučajnosti. Odbor. Nar. delav. organizacija Vsi členi skupine c. kr. državne želez niče so nujno naprošeni, da se gotovo ude leže danes zvečer ob 7. uri shoda v prostorih N. D. O. Člene N. D. O. se opozarja, da je vstop na }utraišni izredni občni zbor dovoljen samo proti izkazu legitimacije ali pa druš t vene knjižice. Darovi. O priliki smrti ^gosp. Rudolfa Šiter! daruje družina Alojzij Sonc 20 K za moško podružnico družba sv. Cir. in Met. Denar hrani uprava. jtfova tržaška črevljarnica TRST, ulica Giosufe Garducci 15 (ex Torrente^ vis-žt-vis Volti di Chiozza. — POMLADNA SEZONA. izHera črnih in baronnih čeuljeu za gospe, gospode In dečke ; fclago prve vrste, najnovejše oblike in harve; delo solidno in natančno. Platneni črevlji in postoli t veliki izberi. Vse po zmernih C8nah. Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. S. ecijaliteta: Graške poulares. Cene dogovorne. — Postrežba na do-n. Ulica Campansle št. la. F ! Slovenska mizarnica v Tr cfil Majcen Miloš v Trstu ulica I>eo O l U Ste v. 2 nam javlja, na ima zrn raj v svoji delavnici pripravljene cele spalne snhe in vso drugo pohištvo, ter da prevzema vsakovrstno delo v svoji stroki. K*r je gospod M. IVI A J CENT naš narodni obrtnik, na naj-topleje priporočamo slavnemu slov. občinstvu. TOVARNA POHIŠTVA Aleksaml. S^evi Misszi trst — ulica detla Sesa št. 46. Zaloge: Piazza Rosarlo štev. z. Ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. Trajna zaloga pohištva: ulica della Sani a štev. »4. Pisarna: ulica Lazzaretto ^ocrnio štev. 36. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon : 6-70 ; 16-58. (Za informacije vprašati 6-70). Poskusite ukusne potice in O O O O izvrstne presniee slaščičarne GIUSEPPE WEBER, Trst, ulica Carlo Ghega štev. 4, Trst ----— Poštne pošiljatve na vse kraje. --- l)aten!in Zcrzlni tirar ln dragotlnar Srst, ulica Jtffuda vecchia št. 1 (Za ložo} Izbor zlatih in srebrnih prefliiBtav zlatih in srebrnih ur po najzmer. cenah. ^prejme f,e poiravlianfa vsake zlatanine iD ur. _ SPECI 'AL1TETA v popravljanju uri ih zaklepnic. Pozlačenje ln srebrnezije vsake kovine p«>tom pil« ali ognja, in uivzi. 'ŽBlDK rU- !P vi{i ^irnn in ij Pf e i j ^ v In razprodala na debelo In drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRS? Via de!l'Acqup Stv. 6. (JflSprOtl Kafft CBltrBl!!) \ elik izl>or franerebega samper ca. penečih de*ertDil t.i]ijanf>kil in avstre-otiskib vin Bordeauz. But k-nrder renskih vin, Alocella in Chianti. — Ren-(cjak, razna žganja tu posebni priatni tropinovec -nvovec in brinjevec. — IzdelLi J. -*r-te, do61i i; dotičnih krajev. Vsaka naroćba se takoj izvrSi. Baz pošilja ae po povzetju. — Ceniki a zahtevo it franko. — Razprodaja od pol li'ra naprej. Dr. RUD. ŠORLI ZOBOZDRAVNIK klinike za zdrav, zob v Berolinu. Plombovanje - UMETNI ZOBJE NAJPOPOLNEJŠA METODA. izdiranje zobov brez vsake bolečine. URAVNANE SLABO ZRASLIH ZOBOV. Sprejema od 9.—J. in od 3. 6. popoludne. CORSO 49, uhod ul. Silvio Pe.lico I. Skladišče Mnlh strojev i igel, olja, aparatov, iiS?!!?. i TEDENSKA PLAČILA. ! Najnižje cene. — Sprejme se popravljanja. REDIVO & ROMEO Tret ulica Bel-edere štev 40. Trat LORENZO BRUNA TRST, ulica S. Anastasio 9. Telefon ftt 1432 Skladišče drv za ogenj, lesa za polje, oglje iz drvi in COKE Hidravlični cement, amležke opeke, katerih ne pokvari ogenj in druge vr*te materijala za zgradbe, kakjr tanke opeke, gaSeno apno itd. :: OPERATER KURJIH OČES : v O. TREVES . ldravi vsak dan v svojem ambulatoriju v ulici delle Becclierie it od 1. do a. in od 5 do 7. ure pop. — V kopali-"a v nllcl Iiazzaretto vecchio Ste v. &2 od 10. ln pol do 12. ure predpoludne. V ostalem ''asu obiskuje klijente v njihovih stanovanjih. ^^^^^ KopelJI. — Telefon 345 ^^^ )\ Električna razsvetljava. V pekarni in sladčičarni VINKO SKERK, Trst uia flcquedotlo 15 in V podružnici via Miramar 9 se dobi vedno svež kruh, najfinejše moke, čokolado fina dezertna vina v bute (kah. raznovrstne blškote, tudi za čaj. Sprejme se naročila za torte In s krokacte. — SP£C JA'JTETA: PUSTKI KROFI. --= j Vsakovrstne obleke in krila za gospe in deklice Mor Ml jopiči, ttoe in plašči Obleke in krilca za otroke. A PST* Cene zmerne. | gloraio jess /»g. i ! TRST /1 ulica Barriera vechia št. 15. ' AR1STIDE GU LCO Trst, Ulica S. Servolo K TOVARNf nDrž"»"H PLOŠČ._X ? dobiva se v vseh lek^-R-nah:--Najvspešneje sredstvo proti dobiva se v vseh lekarnah i revmatizmu in protinu TPlff^r^IRIfl rnniKIfl prirejena v Trstu Rafaela 6o9ina, lekarna ,,^lia JHadonna della Salule" pri je 1 LiaU vlnil bUUlnn Od lekarnarjev : sv. ]a obu in Josipa godina, lekarna fameto 4 ^ Steklenica stane K 1*40. Iz Trata se ne odpožfla manje od 4 steklenic proti poit. povaetjn aH proti anticipatni po&ljatvi »neeka 7 K franko poit, ia aavojm. Stran IV »EDINOST c St. 88. V Trp t«, dne 28. marca 190S Vesti iz Goriške. Iz Štanjela. Danes 25,/3. je 60 let, kar se je l>i!o tuk. ljudstvo uprlo proti grajskemu oskibniku „Švara" v J. 1848 Razbilo je v pristavi na semn-išči grajsko klet, izvalilo sr.de vina ca irg ter vino izpilo, a bode razbilo. L udsiva je bilo iz vseh sosedah vasi. Grad pa in š'anjelsko zidovje Sta njelci brtn li z raznim orožjem. Svara je poslal v rihtaberški grad po poinoč iu proti večeru je prikorakalo 40 vojakov, ki so pijane okoličane polnvili in pozaprli v grajski stolp. Drugi dan pa so isti dobiii s ja' lico po zadmem delu, da je odmevalo na semnjiS^e, se ve pa, da je prejSnji dan všel. kedor je te£i mogel. Tako je končala vstaja 1. 3848. v Štanjelu. Naj bo še omenjeno, da jo bi takritni lastnik gradu Ritter pl. Za -i.onj. — Ljudstvo je zložilo v ta spoinin narodno pesem : Kaj se je eDkrat zgodilo, V starem mestu Š'anjeli, Dost' ljudi je skupaj bi!o. Š a>8 so preganjali itd. Trg ali stmnjifiče sedaj birijc. S/et je podaril dobrotnik prebi. g. barcn Sessler. *Tčeraj so kopači našli pra/godovunki lonec v zemlji, v katerem je bilo nekaj pepela in kosti, pokrov ra ie b:l zapit z bakreno žico ju vijakom. Ko jc kopač našel 1( nrc ga je, inisle si, da je zaklad, zapet zasul :n piišel po noči pogiedat. Ko pa je ntšel pepel, me to cekinov, ga je razbil. Drugi dan so otroci pobirali koso in bakrene dele. Govori se, da so na i tem zemljišči našli prej tuoi 6taro orožje. Shcd državnih ^uslužbencev. Iz Sežane : U nedeljo dne 29. t, m. ob 4 in pol mi popdudne prisede držami uslužbenci v p{ koju «hod v Mohorč.čevi restavraciji v Sežani. Na dnevnem redu bo razprava o akciji za zboljšanje položaja teh uslužbencev. Ker je obljubil priti na shod tudi predsfdn k ..Narodne rlflav -ke organizacije" g. dr. Josip Mand č iz Trsta in j~ride merda tudi državni poslanec g. Alojzij Screkelj, jo nujno želeti, da so thcda udeiiže vsi vpokojeni uslužbenci sežanskega okraj;:. Iz Gorice. Porez Gregorčičeve stranke na zalnjih drža^nozborskih volitvah deluje razdelavno na razmere v tej stranki. Simpto-1 matično na vsej stvari je, da pristaši in čini- l ttlji stranke drug druzega obsipljejo z očita- j nji in da drug na druzega zvračaio krivdo na doživelem porazu. To je nedvomen znak. da strar.ka huje občuti posledice, nego se je I mislilo s prvega. Takoj po volitvah je ljubljanski „Slovi ncc" v uvodnem Članbu očital vodstvu stranke kom dno „prvPČenje*\ ki da ie krivo porazu ter da bo treba v bodoče drugače delati. To očitanje iz Ljubljane je menda somišljenike v Goiici s prva nekako omamilo, tako, da se je zdvlo, da je mislijo potrpežljivo pogoltniti. Sedaj pa je — kakor nekaj šumi po mestu — reakcija in so gospodje v Gorici zasukali sulico: očitfsjo namreč kranjskim irnpo Mrancem. da tojim oii ^se pokvari i, čtš. da 6l. postopali po k'anjskem klerikalnem receptu, ne upoštevajo temperamenta uaroda in pa razmer na Goriškem. Kakor take im-P'rtiranco ^e označa dr.a Dermastjo, dr.a Br« celja in urednika „Gorice41 | Kremžarj a! Govori se celo, da je vodstvo Gregorčičeve stranke bojevitemu uredniku „Gorice" odpovedalo službo, kar bi bilo viden znak go i omenjene reakcije. Tu ni mesto za preiskevanje, na kateri strani so očitanja bolj opravičena; ali konstatirati se more. da vlada mej njimi veliko nezadovol stvo. ki bržkone no ostane brez posledic za b dočnost stranke. Na goriški gimnaziji je razpisano mesto ravi atelja. Na študijski kniižniici pa mesto praktikanta z podporo letnih 1000 kron. Ljudska knjižnica v Kobjeglavi. — lz Kobjeglave: Veliko smo £i prizadevali, predno smo si pred 4 leti ustanovili pevsko in bralno društvo. Ttkrat so pa naši j verni Kobjeglavci mislili, da bo društvo li- j beralno-brezverr-ko in da se bo godilo pohujšanje v njem. Vsled tega je bilo mnogo protivenja in sovraštva. Ali jeklena volja in ! vstrajnost sta vendar zmagali ; društvo je j zagledalo beli dan. Ko so oni protivniki I potem izprevideli, da društvo ni tako kakor j •o si je oni predstavljali, ampak da je ven- 1 dar-le nekaj koristnega, umirili so se in obžalovali svojo budalost. Ko smo pa uvideli, da se pO vsej Sloveniji ustanavljajo ljudske knjižnice, prišli •m o do ugibanja : bi se li ne dalo tudi pri nas doseči kaj tacega ? Če se ne motim, | imamo na Krasu že 5 knjižnic. Da bi pa mi ! se zaostajali za drugimi občinami, marveč z njimi vsporeduo napredoval, začeli smo se gibati in pripravljati, da bi to akcijo, ki je Televažnega pomena, uresničili čimpreje. Česar se pa ne dogaja drugod, dogaja se v Kobjeglavi. Tu so nam predbacivali, da je knjižnica nepotrebna, da je to potrata denarja ; ljudje da se bodo kvarili čitanjem pohnjšljivih knjig itd. Ali kar smo Bklenili,: pri tem smo tudi vstrajali. Knjižnica se ie Gtvorila v četrtek, dne 19. t. m. Takoj po otvoritvi priglasili so se nekateri udje in si hposedili precej knjig. Posebno pa so segali p > n.ih naši mladeniči in dekleta, katerim bodi vsa čast! Zal, da je knjižnica še majhna, a upamo, da se kolikor le možno pomnoži. I>og dal, da bi nbr dra stoternfga sedu ! Pri tem važnem podjetju se imamo posebno zahvaliti našen u Županju. ki je v ta namen darova o 200 K. < To bodi vzgled drugim županstvom !) Nadalje bo darovati sledeči gg. : Kobjeglavnki r Trstu 20 K, Ostrouška 6 K. Rudež 1 K. Marti; us 1 K. gospa Abramo a 1 K SIfdcs Abram 2 knjigi, Birsa l kn igo. Pozabiti pa ne smemo pri tem slavno akaden ično teiijalco društvo „Prosveta" v L-ul-lisni, ki nam je nabavilo kujige po znižani ceni. kakor tudi poskrbelo za vezavo i?tih. Vsem bodi srčna hvala! Vesti iz Kranjske. Poštni oficijanti — pozor ! Ljubljen-: pka podružnici poštnih oticijantov in »spirati- 1 tov sc je odcepila o 1 deželna zveze poštnih j fficijantov in aspirantov v Trs'u ter sklicuje j na dan 1. aprila 1908 cb 8. uii zvečer posvetovanje za u tanovitev deželne zveze II. a j sedežem v L ubijani. Tovariši na d /.--li so naprošajo, da se po možnosti udeleže posvetovanja, ki se bo vršilo omenjenega dne v „Prešernovi 6obi" gostilne pri „Nobeni mestu14, Marica Terezija cesti. Pripravljalni odbor. Vesti iz Istre. Iz Lovrane. Prestolonaslednik Fran i Ferdinand in njegova soproga, ki bivata v Opatiji, sta včeraj obiskala dunai^kesra žu- j pa na dr. Luegeria. _______i ZAHVALA. Vsem, ki so z nami soeutst.vovali in imeli to- j lažilnili besed za nas ob nepričakovani in nenado- | mestni izgubi našega ljubljenega sina, soproga, j oziroma brata in svaka Rudolfa Škerl posebno onim, ki so nam lajšali gorjo z vdele-žtvijo pri pogrebu dne 26. t. m., to je, prečistiti , duhovščini, vsem dragim oašim sorodnikom, prija- j teljem in znancem in vrlim pevcem za ganljivo j petje bodi tu izrečena najsrčnejša zahvala. V TomajUj dne Cfi. marca 100S. Žalujoči ostali. n ^1 ^ d llero^afi, želi korespondirati z z goppicfcmi iz mesta a'i dpžele. Naslov : „T jc o r I a v", poft? remonte Liut-ljap«. (42^ Duljaid IZbcrd od gid. 5-— naprej Al tuon mereato", ulita Carducci ex Torrente 31. Prodaja se tudi na obrobe. 1349 Prjef j p naznaniti dlavEfmu obćin.-tva,. Uaol žili J C ___ sem prevzel dru-1 št eno krčmo v sv. Križu pri Trstu, v kateri se toči vino iz najboljših kleti. Kuhinja izvrstna. Cene smerne. Zr obilen obi*k te toplo priporoča Ivan K n-, šuta, voditelj. * 430 Ulirvm Ptftre uiofke obleke, oficirske uniforme. I\llpllil grebrne ;n zlate pasca (borte). po naj-1 \i5iih cenah. O-tnnem tukaj tri dni. Dopisnica zadostuje WILH HA U T, poste restante, Trst 1 (127 liče se takoj stanovanje Velfu z 2—3 sobami, vrtom ali tera90. Ponudbe na uprav-nižtvo Edi: osti. Esposito & Bassa 532?™"-' nlK-tt San A nl«>ii■ o I. Trgovina manifakturnepa blaga iti malih predmetov ter sukna za ženeke obleke. Iščem posojilo V^t^i?10-' Anton Gosuek, Kjadin 5tev. 935, pritličje. 4.i5 UMElNi ZOBJE Plombiranje zobov izdiranje zobov brez — vsake bolečine v zobozdravniSkem kabinetu Dr. J cermak «n g« Jusckr I TEST ulica delia Caserma štev 13, II. radst. ^Inlost ligei, brivec I nEznftuja slav. občin -tvn in c-enj. odjemalcem, j da je prevzel brivfiico v TRSTU, ulica j F. Caprin štev. 12 (sv. Jakob) i Prirorcča fs svojini odjemalcem in Slovsucta pri ??. Mofon. Naznanjam vsem svojim znancem, da sem otvoril dne 19. marca t. !. gostilno v ulici Istituto št. # - - - - kjer bom točil izvrstna - - - - vipavska in druga vina. Priporočam se za obilno udeležbo Leopold Škerbic. Velika izbera manifakturnega blaga za moške^^...«-.—-----^^ in ženske obleke in razne druge potrebščine —fraZ - —■—■—'—7^-Ut na _______— _ ii n\aCW« __________________________________ UP * ----" M. B KATZ, TRST __PEKARNA in SLADČIČARNA _____ Dominik Miianič Tmt ulica del ia Guardia štev. 24 - Prodaja: 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko vsake vrste ; vino v buteijkah in likerji. Bogata zaloga specijalne grenčice „TORERO'-. ŽELEZNATO VINO lekarnarja ^ Gabrijela 1|P :: PiCCOll v LJUBLJANI c. in k. d -orni zalagate!] in papežev zalagatelj izvrstno učinkujoče, ima v sel>i železov preparat, kateri lahno prebavljanjo pospežaje, priporočljivo je posebno slabotnim, na pomanjkanja krvi trpečim in tudi nervoznim osebam biedečnim ln slabotnim otzokom. Prodaja se v Trstu v lekarnah: „CREVAT0" ulica Poste 9 in „LEITENBURG" Trg San 6iovanni. Hk llnnitllin zdravstveni svetnik in mestni fizik v Lju-ur. nopnuu bljani je zapLsoval okrevajočim in maio-krvnim vedno z najboljšim vspehom železnato vino lekarnarja Pleooli-Ja v Ljobijani. H* f r^n^AOP c zdravnik v Ljubljani,je llJf. JlSrSbl v slučajih bledice in pri okrevaj orili otrocih z najboljšim vspehom uporabljal ž-lsanato vico lekarnaija Ficooii-Ja v Ljubljani. Tlv I ClfVhOV zdravnik v Gorici zapisoval je Uf. L. rUTUtr osebam, ki so že delj časa bile nervozne želensto vino lekarnarja Pioooli-ja v Ljubljani in icer vedno z najboljšim vspehom. H p praktični zdravnik v Ljubljani, dosegel Ui r. UEl5*r je Z železuatim vinom lekarnarja Pic ^ii-Ja y Ljubljani izvrstno vspehe. H* nnf^nrorrh! ?r'marij v bolnišnici usmiljenih lir. UCIIUIIIiKjUIJ bratov v Kandiji pri Norem mestu izjavlja, da je z vspehom železnatega vina lekarnarja Plcooll-ja v Ljubljani zelo zadovoljen. tlaročfla se točno M proti povzetju TOVARNA TESTEN?N GiUSEPPE TREVISAN Trst, ul. Molln a vento 3 SPKCIJALITKTA testenin ta eaFonJiskiH tartelln notiiatio fluo mul' iu jjjc. «nt« EVtflb ter p»>Si]ja br?7pL£, o y T».ik4 Jr! mest*. --- KOLESA - - - Melicai Fremiei Prve znamke S7"*" ' od K 170 naprej. Fnevmatiki po K 6* in pnevmatična čreva od K 5' naprej. Vsakovrstne potreb- UlllPj O MCjl po najr , šČme in šivalni stroji I1243&I A IILU \ a■-< ^ l^iiccardo Sanzin iVst, ulica delle Poste 6. Trst fllbert Faber Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva tovarna za brezpllnovo brikete iz drvenega oglja, .«© priporoča v zalagai hrastovih in bukovih drv prirejenih za peč augležkega in inozenoakeg^ svetle«;* premoga , btezplinovih briketov lz drvne^a oglja: ,,B0ULES veliki jajčji obliki) za v.-mko kurjavo. — Žar & maili v (malijajčji • blikij /a odprto ogaji^&s in Ukan i Naročbe, ki «e lzvrie točno, je Dasloriti n« tovarniško pistrno: Trst — Via deila Tesa št. 27 ali na narnčilno pisarno v Trstu pri tvr.lki GIOV. ANGELI, ul. Vmc. Beiiini ši. i i ("nasproti cerkvi novega .\ntona\ Namizno vino prve vrste pridelek iz posestev grofa Dr. Vanler v Novomgradn. v buteljkah ali sodih, v vsa>ci k ko^ti po €4 stot.'nk liter, brez/dačno na il ———» proti takojšnjemu [ !ać :u. — Tropino^ec po Kron 160 lifer g"'*'" ^ngelo jCicheHo lastnik gostilne ..Nichetto'' v Rocolu in mesnice r. ■ Gotdonijeven trgu šiev G. — TELEFON st 963. Gostilna v Rocoln ima ua razpolago drafetvoii klubom, za prireditve plesov ali društvenih ('po dogovornih cenah) elegantno pleme dvoran in kegljišče. T®.? -i* Glullo Mitrm+ TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 :: :: TELE.FON itev. 813 :: : Kirurgično orodjf, ortopedleui a.iarati. Moderci, umetne roke ln noj?«?, h«lrrlje, kilni pasi, elastični pasi ln nogiriee. elektroterapeTtičn« priprav-', aparati za inhalacijo. SKLADIŠČE potrebščin xa klrnrgična zdravljenja. l'atrobšolne iz gumija ln nepTodtrnega :::::::: :::::::: Usaka ekonomična drožina nakupi fEEMOUTH v velikem skladišču v ulici San Nicold 18 Buteljke „Reklam- od 1 litra 50 k-ajearjev. Nepremenje.ii tip. — Znamka neprekoslitv* Prodajalniea ]estvin peter ?eternel9 Srs! ulica CHnlia 76. Prodaja: kavo, rli, testenine, sladkor, moko. masia milo, olje, sveže ln suho sadje,kostanj, otrobi.sočivje it Poštne poSiljatve na 'ležclo od 5 kg naprej. Otrebi, moka, oves na d<-obaa In debelo r»o konk-j i renčnih cenab Vsaki dan sveže b'ago. i Umetni Jotografični atelje pri sv. Jakobu ulicu Rivo št. 4a (pritličje) TRST. Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost Pokalov,porcelanaste,ploSće za spomenik«, itd. Itd. POSEBNOST Povečanje vsaiatere fotografije. Radi udobnosti P. N. naroiolksv apre-Jeaa naročbe Ia jlb Izvrtaj« m 0mh ali noaj nesta. Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene imeni«. Poč kaj & Kog J. Hotel Balkan