TRGOVSKI t*ST
fS«i«opIs met trgovino, Industrijo lit c
I • n- Licejska knjižnica
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 18u u, u .
45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
Ljubljana.
LETO VIII.
Telefon st. 552.
LJUBLJANA, dne 25. julija 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 86.
Inž. M. Osana:
Prednosti automatske telefonske centrale.
Kakor je javnosti znano, se bo v prihodnjih mesecih montirala v Ljubljani nova automatska telefonska centrala. Pri tem si vsak, ki ima s telefonom opraviti, vpraša: »Kaj pridobim s tem, kake prednosti ima ta, toliko časa obetana in pričakovana centrala pred drugimi?«
Prednosti centrale moramo deliti v prednosti sistema sploh in v prednosti, ki se nanašajo na ljubljanske razmere.
Predno preidem na podrobnosti, moram omeniti, kaki sistemi sploh obstojijo.
1. Induktorski sistem, slično kakor v Ljubljani sedaj. Pri tem induktor-skem sistemu ima vsak telefonski aparat posebno baterijo za govor, poziv se vrši z vrtenjem ročice. Veze v centrali napravljajo telefonistinje s pomočjo vrvic manuelno (ročno).
2. Takozvani sistem s centralno baterijo. Naročnik pozove centralo s tem, da odvzame slušalo. Za vse naročnike, ki so vezani na eno centra-
lo,	služi za pogovor skupna centralna baterija. Veze napravljajo telefonistinje tu kakor pri induktorskem sistemu ročno (manuelno).
3. Automatski sistem, pri katerem se uporablja za pogovor zopet centralna baterija. Veze pa ne napravljajo več telefonistinje manuelno, marveč si vsak naročnik sam napravi za-željeno vezo s pomočjo strojne naprave, ki je razdeljena nekoliko pri naročniku samemu, večji del je pa postavljen v centrali. Tu nadomestuje pri upostavitvi vez, stroj manuelno delo in znano je, da deluje 6troj v njegovi specialiteti točnejše, nego človek.
Zaradi popolnosti omenim, da ima vsaka večja tovarna, ki izdeluje telefonske centrale, svoje patente in zaradi tega imamo polno varijant pri vsakem sistemu, vendar so navedeni trije sistemi glavni, po katerih se raz-vrste razne centrale.
Sedanja ljubljanska telefonska centrala, če ima pravico do tega imena, bi spadala v induktorski sistem, sicer pa je ta centrala napravljena po sistemu, ki je dovoljen samo za 300 na-
ročnikov. Ker pa ima omenjena centrala preko 800 naročnikov, se razume, da je taka centrala le nekak provizorij, ki se je napravil samo zato, da se vsaj deloma zadovolji potrebam po telefonu.
Da sedaj Ljubljana ni imela telefonske centrale, in če dobi sedaj najmodernejšo automalsko centralo, pomeni to velik skok, ki prinaša na vsak način znatne, splošne prednosti, torej je to za Ljubljano temeljita izpre-memba od najnižje do najmodernejše telefonske naprave.
Sedanji induktorski sistem ima med drugimi sledeče nedostatke:
1. Vsled sedanjega provizorija je za ca 66% vez bilo potrebno, da manipulirata po dve telefonistinji, le 33% je lahko opravljala po ena lele-fonistinja. Vsled tega, zamuda časa pri stvarjenju vez in nepreglednost.
2. Napačne veze na dnevnem redu, ker so si telefonistinje med seboj narekovale številke zaželjenih naročniških postaj in številke, na katerem pomožnem vodu naj se ta naročniška številka veže.
3. Enkrat napravljene veze so dolgo časa trajale in ni bilo z lepa mogoče dobiti novo vezo, ker se stara ni več rabila.
4. V času, ko se telefon mnogo potrebuje, t. j. od 10. do 12. in od 16. do 18., centrala ne more zmagati dela, kar je povzročilo nepotrebne pritožbe.
Pri novem sistemu odpadejo večinoma vsi ti nedostatki.
1. Veze si vsak naročnik sam z lahkoto in enostavno napravi.
2. Če si naročnik napravi napačno vezo, je temu sam kriv in si prihrani nekoliko jeze, ker nase se človek ne huduje toliko, kakor na tuje ljudi.
3. Že napravljeno vezo naročnik prekine s tem, da obesi slušalo. Aparat in centrala sta v istem hipu pripravljena za upostavitev zaželjene nove veze.
4. V času velikega telefonskega prometa stroj ne postaja nervozen in opravlja svoje delo vedno točno in redno, kakor vselej do skrajne dela-zmožnosti vstrojenja.
Nova centrala prinese Ljubljani vse te prednosti, bo pa v prvem času po- ( kazala za Ljubljano relativno neljubo stran. Automatska centrala pozna samo številke, imena naročnikov ne vpošteva. Naročniki bodo morali gle- ; dati v imenik in operirati s številka- ; mi, do sedaj so telefonistinje morale j znati na pamet vse številke in imena : naročnikov. Tudi za poziv medkrajev- j ne (interurbanske) centrale se bodo ' gg. naročniki morali posluževati po- j sebnih številk. Medkrajevne veze se j bodo tudi v naprej napravljale manu- ; elno, ampak neposredno v medkrajevni centrali. Vse neljube strani nove centrale bodo kmalu pozabljene in se bo kmalu vdomačil automatično nov red v telefonskem prometu.
Na kratko naj še opišem način, kako si bodo delali naročniki veze:
Telefonska centrala bo za sedaj montirana za 1500 naročniških glavnih postaj. Dana je možnost, da se centrala poveča do 3000 postaj.
Vsak automatski telefon ima poleg zvonca, slušala in mikrofona še ploščo s številkami od 0 do 9. Ako hoče naročnik n. pr. imeti vezo s štev. 1273 I napravi sledeče:
1. Odvzame slušalo. S tem si izbere
v	centrali prosti aparat, ki mu bo napravil nadaljnje veze.
2. Vtakne kazalec na številko 1 in zasuka ploščo do posebne kljuke, po kateri zdrči kazalec in izpusti ploščo, s tem si je v centrali poiskal tisoče;
3. Potegne ravno tako številko 2, s tem si poišče stotine.
4. Potegne številko 7 in si izbere desetine.
5. Potegne številko 3 in s tem je napravljena zaželjena veza. Številka 1273 dobi automatično iz centrale po-
j ziv na zvonec, pogovor se prične. Po j končanem pogovoru se postavi slušalo na svoje mesto in s tem je veza ! prekinjena. Ako je zaželjena številka , zasedena, dobi naročnik, kateri kli-| če, ritmični šum v slušalo, ki mu na-I znani, da je zaželjena številka zase-
•	dena. V takem slučaju ne preostaja I drugo, kakor klicati pozneje.
Ge si hoče naročnik napraviti vezo s številko 356 mora zaporedom potegniti številke 0, 3, 5, 6, torej najprej 0, ker v številki 356 nimamo ti-sočev.
Za številko 89 treba potegniti 0, 0, 8, 9 iz sličnih razlogov itd.
Telefonska uprava bo pri izmenja-
vi	aparatov dala vsakemu naročniku potrebna navodila.
Prednosti sistema sploh ne glede na ljubljanske razmere so poleg že omenjenih posebno važne za' upravo telefona samo in to v pogledu osobja, v pogledu investicije za kabelski ma-terijal itd. Spuščati se v te detajle bi bilo preveč obsežno. Omenim le, da automatski sistem, kakor ljubljanski, ki deluje z napetostjo 60 volt, zahteva dobro negovano telefonsko omrežje, to pa je le v prid naročnikov samih, ker že sam sistem onemogočuje, da se vodi zanemarjajo.
Da rekapituliram! Automatska telefonska centrala prinese za ljubljanske telefonske naročnike, kakor gori navedeno, poleg napredka še dve reči.
V	gospodarskem oziru: hitro opravilo pri telefonu, torej prihranek na času (čas je denar) in v zdravstvenem oziru: ohranitev živcev, ker se bodo vse veze izvrševale hitro in točno.
Naša prometna vprašanja.
Na občnem zboru Centrale industrijskih korporacij v Beogradu je podal prometni referent tajnik g. Dragan Miličevič jako zanimivo poročilo
o	prometnem vprašanju v naši kraljevini. Na podlagi njegovega vzorne-; ga referata je Centrala naslovila na prometnega ministra spomenico, ki se dotika vseh načelnih vprašanj prometnega in tarifnega značaja. Pismo se glasi:
»Pred kratkim ste izvolili nasloviti na sarajevsko zbornico pismo, v katerem ste gospodarske kroge opozo-; rdi na veliko število vagonov, ki še j stoje na bosansko-hercegovskih pro-i gah neporabljeni. Prosili ste, da se ti | vagoni izkoristijo, ker bi pozneje tekom jesenske izvozne sezone utegnil promet trpeti zaradi prenatrpanosti. To prošnjo ste stavili z najboljšim namenom, prepričani, da se jo bo vsestransko uvaževalo. Na žalost je ostala prošnja brez zaželjenega uspeha, ne morda zaradi Čudaštva gospodarskih krogov v Bosni, še manj iz spekula-cijskih nagibov, ampak zato, ker je bosanska veleindustrija in ž njo tudi
LISTEK.
Dr. Metod Dolenc.
Valutarne in valorizacijske j razmere na Poljskem.
(Konec.)
i udi glede rent iz zavarovalnih po-godb drugačne vrste, n. pr. zavarovanj zoper nezgode in glede terjatev iz za- i varovalnih pogodb, ki niso bile že zgo- ! raj zapopadene, veljajo analogna določila, kakor smo opisali za zavarovanja. Pri rentah, ki so bile ustanovne y letih 1919 do vključno 1922, je plačati 3% po znanem ključu na zlate pieračunjenega zneska.
c) Menice in čeki. Zahteve iz teh vrednostnic se valorizirajo — ce ni bil izpogojen še boljši način — tako, da se znesek, preračunjen po lestvici, poviša za 10%. Za preraču-ujenje je pa tukaj merodajen dan dospelosti, ne pa nastanka zahtevka.
■	?,ve	drž«vne	b	1	a	-
L-: i eo’ „naSK p<? Jaxmarju 1921,
P . ? ?e °brestujejo (z vsemi stranskim, dajatvam, vred), se povišajo -ne glede na to, alj so hipotekarno za-
varovane ali ne, za 50%, če so iz leta 1921., za 65%, če so iz leta 1922. ali prve četrtine leta 1923., za 80%, če so iz ostalih četrtin leta 1923. Izpod teh valorizacijskih zneskov se sme iti edino le s pristankom ministrskega sveta.
e) Terjatve iz pravnomočnih razsodb in iz sod-nih poraviiav se valorizirajo po splošnih predpisih dotične vrste terjatev, ki je podlaga v razsodbi ustanovljenemu pravnemu opravilu. Ali pri njih nastopi še daljnja izrečno ustanovljena komplikacija, namreč, da se je treba pri tem ozirati na imovin-sko stanje dolžnika in upnika. Če se ne zedinita sama o načinu valorizacije, razsodi naj sodišče — nastane torej seveda nova pravda!
IV. Če motrimo vsa ta določila vladne naredbe z dne 14. maja 1924, ki naj bi ustvarila pravilno in pravično podlago za valorizacijo raz stališče praktičnosti, potem vidimo pač na prvi pogled, da — je sestavljena iz tolikanj različnih določil — navedli smo jih komaj tretjino — da se je težko orientirati v pestrih načelih in izjemah o olajšavah in o težavah valorizacije. Bržčas je bila ta obilica pravil in izjem postulat raznih kompromi-
sov. V drugi polovici leta 1924. je dr. H e i n r i c h F r e u n d v Auslands-recht (1924, str. 274), čegar izvajanjem smo v glavnem sledili, oddal svojo sodbo, da se vladi ni posrečilo doseči stavljen si cilj, namreč dvigniti nepremičninski kredit in pospešiti promet z nepremičninami. Po našem mnenju gotovo zelo otežuje vsako zdravo kalkulacijo v trgovskem prometu, če je treba za ugotovitev kakšnega gospodarskega uspeha še le obširnih študij v labirintu zakonitih podpisov. Toda pokazalo se je, da je vsaj izbrana elastična oblika nastanka naredbe — nekakšen surogat zakona na podlagi generalnega pooblastilne- j ga zakona — dopuščala izpremembe na čisto enostaven način, namreč s ponovnimi vladnimi naredbami na podlagi enega in istega pooblastilnega zakona. Nič manj kot trikrat ee je vlada poslužila pooblastila izpre-minjati prvotno naredbo. Izšle so take naredbe dne 28. junija 1924, dne 27. decembra 1924 in zadnja nam poznana 25. marca 1925. (Morda je med tem časom izšla že zopet kakšna nova).
Ker nam ne gre za to, da bi prikazali veljajoče pravo, ampak samo — pravni pokret glede valorizacijskega
vprašanja, naj navedemo le toliko, da prinaša zadnja naredba neka zanimiva dopolnila glede hipotekarnih terjatev, ki se odplačujejo v amortizacijskih obrokih, dalje določila, da se hipotekarne zavarovane terjatve iz posojil lahko tudi v višji meri valorizirajo, če govore za to važni razlogi, kakor osobito vporaba posojila za investicije ali nakup zemljišč. Precej nejasna, gori pod III. b) prikazana določila prvotne naredbe glede valorizacije hranilniških vložkov pri navadnih hranilnicah so dobila svoje dopolnilo, da je v svrho pridobitve prera-čunjevalne podlage primerjati celokupni znesek vseh hipotekiranih terjatev in pa vrednost imovine, ki se je iz teh zneskov nabavila, a višina valorizacije se določa po razmerju kritja, ki je določeno za zadostitev terjatev, do skupne vsote vseh pri hranilnicah vplačanih vložkov. Preden se določi valorizacijski znesek, mora biti zaslišan skupni kurator vseh vlagateljev, a določitev pripade vladnemu komisarju, ki je za dotično hranilnico postavljen.
Koncem teh izvajanj bi le ugotovili dejstvo, kako živahno se Poljska republika zanima za valorizacijski pro-
industrija v drugih oblastih v tako akihtni krizi, da take ni bilo opažati od političnega preobrata sem.
Znano Vam je, gospod minister, da : se je dinar v zadnjem času v razmer- j ju do vrednosti inozemskih valut ; znatno popravil. Istočasno je občutno ] izgubila na vrednosti italijanska lira, ; s katero se kupuje velik kontingent našega za izvoz namenjenega lesa. Ta izprememba je v industriji, ki izvaža in ki je v prvi vrsti prisiljena, da izkorišča prevozna sredstva, povzročila popolen preobrat. Tržna kalkulacija se je posebno v zadnjem času obrnila proti njim. Inozemstvo odklanja naše produkte, češ da jih more dobiti drugod cenejše. Vsled tega je vsak izvozni transport, posebno pa transport lesa, neizogibno združen s precejšnjo izgubo naše industrije. Hkratu se poslabšava tudi notranji položaj naše industrije. Porast dinarja ni imel za posledico znižanja delavskih mezd. Te so ostale neizpremenjene. Vrhu tega so ostale neizpremenjene tudi železniške tarife za notranji in tudi za izvozni promet, kakor so bile pred valutno izpremembo. Te dve okolno-sti so posebno za lesno industrijo glavni vzrok položaja, kakoršen je na progah v Bosni in Hercegovini in drugod.
Še ena velika in važna domača industrija, v polnem obsegu nacijonal-na, ker predeluje eno najizdatnejšo sirovino našega kmetijska, se nahaja v slabem položaju, v glavnem zaradi tega, ker so prevozne tarife za njene proizvode nerazmerno visoke. To je industrija za predelavo mesa in pre-kaievalske produkte: salamo, šunko itd.
Preje je ta industrija največji del svojih proizvodov prodajala v vagon-skih pošiljkah. Danes je ta način prodaje jako redek. To prihaja od tega, ker blago, ki ima veliko vrednost, najde jako malo kupcev, ki'bi razpolagali s takim kapitalom, da bi mogli kupovati vagonske množine. Blago se torej prodaja tako pri domačih kupcih kakor v inozemstvu izključno v komadnih množinah. V komadnih pošiljkah se prodaja deloma v Južno Srbijo in Dalmacijo. Tarifa za prevoz takih komadnih pošiljk doseza neverjetno izmero. Za primer navajam, da se plača za pošiljko 1 kg, ki je vredna 7 Din prevoznina 10 Din. V mnogih drugih slučajih dosegajo prevozni stroški za ostale predmete več nego polovico njihove prodajne cene. Zaradi tega je nemogoče, da bi tovarne mogle v celoti kriti domače potrebe, ker izgubljajo široke sloje svojih konzumentov, posebno v krajih, 'kakor Južna Srbija in Dalmacija, kamor dohaja blago po dolgem in dragem potu. Da še bolj pojasnimo prometne neprilike, navajamo še sledeči primer: Tovarna za predelavo mesa v Petrinji se je začela vsled dragega in počasnega transporta po železnici posluževati prevoznih sredstev, ka-
blem — v nasprotju z našo državo. V naši državi sicer nismo doživeli tako katastrofalnega padca vrednosti našega državnega denarja, kakor lam. Ipak bi bilo zelo umestno, ako bi se tudi pri nas v tem pogledu storili vsaj tisti koraki, ki bi pripravljali pot za bodočo, po našem mnenju neizbežno potrebno valorizacijo n. pr. hranilnih vlog, zavarovalnih vsot in rent.* Nihče ne bo silil v prevratne odredbe, ki bi vsled svetovne vojske in njenih konjunktur nastalemu bogastvu odjedle uspehe srečnih spekulacij, pa tudi truda. Ali tisti, ki so v dobri veri na splošno pravičnost, ki vladaj na svetu, vložili glavnice v hranilnico ali se zavarovali pred vojsko, naj vendar ne pridejo radi tega svojega zaupanja v bedo. Pota za popravo krivičnega stanja so seveda različna; nekaj gospodarsko zelo zdravih osnovnih misli glede valorizacijskega problema pa nam vsekakor nudi tudi pokazani razmah valorizacije v Poljski republiki.
*	Industrijci so se že zganili, kakor vidimo iz »Trgovskega lista« z dne 30. junija 1925. Za druge stanove pa ne bi bilo nič manj vredno in potrebno, da se jih zakonodaja spomni.
koršne je porabljala ob času, ko še ni bilo železnic.
Prejšnja leta se je dovoljeval za prevoz izvoznih pošiljk 30% popust. Letošnje leto kljub vsem prošnjam interesentov, da se ta popust še nadalje dovoljuje, ni nobenih znakov, da se bo želje industrijalcev vpoštevalo.
Med tem zahtevajo vse današnje prilike, da se prevoznina zniža. Te prilike ustvarja porast dinarja in padec italijanske lire, vrhu tega pa ote-žavanje pogojev za produkcijo in izvoz, katero povzročajo visoki prevozni stroški. Vsled tega industrija ne more priti do razmaha in večjega prometa. Dovolitev popusta dobiva zaradi tega vse znake splošno koristne stvari in sicer nič manj za državni kredit nego za narodno gospodarstvo.
Končno je centralni zbor ugotovil z velikim obžalovanjem, da je v interesu hitrejšega dela za izgotovitev novih tarifnih odredb in predpisov neobhodno potrebno, izvesti čim jasnejšo in čim popolnejšo razdelitev dela med ministrstvom in direkcijo državnih železnic. Dasi se strokovnjakom obeh oblastev, kar se tiče njihove energije pri delu, mora dali čast in priznanje, po splošnem prepričanju industrijskih krogov, mnogi veliki interesi nalagajo dolžnost, da se njihova delovna sila čim racijonelnej-še porabi in izkoristi.
Polagamo največje zaupanje na Vas, kot šefa ministrstva prometa, prepričani, da bodete kot strokovnjak in državnik pravilno umevali pobudo, ki je povzročila to pismo. Zbor Vam preko Centrale industrijskih korporacij predlaga sledečo prošnjo in predloge:
1. Da se brez vsakega odloga takoj, ne čakaje dovršitve tehničnih del za uveljavljenje nove izenačene prevozne tarife, priznajo lesni industriji pri izvozu lesa in oglja čim izdatnejši popusti, ki z ozirom na položaj, v ka-koršnem se ta široka danes nahaja, ne sme znašati manj nego 30%;
2, da se ravno tako nujnim potojn ob laži tarifa za prevoz predmetov, ki izgubljajo vsled visokih prevoznih stroškov svoje odjemalce v tu- in inozemstvu, kakor je to slučaj v mesni, cementni, opekarski in drugi industriji;
8. da se tudi letos dovoli 30% popust za prevoz izdelkov onih industrij, ki največ trpe vsled porasta dinarja;
4.	da razdeli in pospeši delo tarifnih strokovnjakov ministrstva in generalne direkcije državnih železnic, da se vsa tarifna in klasifikacijska vprašanja čim preje rešijo v smislu sedanjih potreb.
rnammmmmmmtmmmmmmimmmmBmmsmammmmmmmmmmmmmmmtum
Svetovni premogovni trg v prvem četrtletju 1925.
Vsled izdelovanja vojnega inaterijala je bila med svetovno vojsko produkcija drugili industrijskih izdelkov zelo omejena. Po vojski se je pa pojavilo močno povpraševanje po izdelanem blagu, industrija v večini dežel se je poživela in potreba po premogu je zelo narastla. Pomnoženi potrebi začetna povojna premogovna produkcija ni bila kos; a ko je bila prva sila odstranjena in se je rudarstvo v premogovnih deželah polagoma dvignilo, je že leta 1920 na svetovnem premogovnem trgu nastopil zastoj v prodaji. Samo v Nemčiji se je do konca leta 1923 javljalo prej nepoznano pomanjkanje premoga, povzročeno po odstopitvi važnih premogovnih okrajev, po prisilni oddaji premoga ua podlagi mirovnih sklepov in po veliki premogovni potrebi, povzročeni po inflaciji; višek je doseglo pomanjkanje leta 1928, ko je vsled fran-cosko-belgijske zasedbe izpadel rulirski premog. Na svetovnem premogovnem trgu je bila pa preobilica premoga deloma tako velika, da bi bilo že lela 1920 prišlo do poloma, če bi ne bili rudarski štrajki velikanskega obsega trga razbremenili. Tako je angleški rudarski štrajk v novembru in decembru 1920 produkcijo premoga izdatno omejil, angleški štrajk od aprila do julija 1921 je povzročil znižanje produkcije za okroglo 55 milijonov ton, večmesečni štrajk rudarjev v Severni Ameriki leta 1922 pa za naj-
manj ravno toliko. Francosko-belgijska zasedba Poruhrja je znižala produkcijo Nemčije za 60 do 70 milijonov ton.
Od začetka leta 1924 naprej je bilo pa pridobivanje premoga prvič po vojski brez velikih štrajkov in drugih ovir, ki produkcijo zavirajo. Zato se je lahko ugodno razvijalo. Samo Zedinjene države so šle napram prejšnjemu letu za 75 milijonov ton nazaj, skoraj povsod drugod se je produkcija dvignila. Zlasti nemška, ki je narastla od 62 2 na 118 8 milijonov ton. Prav tako so Francija, Saarska kotlina, Belgija, Češkoslovaška in Rusija leta 1924 dosti več nakopale, kakor pa leto prej. Porabilo se je pa premoga leta 1924 skoraj povsod manj, kakor pa leta 1923; glavni vzrok je ohranitev vsega nemškega gospodarskega življenja in pa mednarodna prodajna kriza na blagovnih trgih. Neugodne prodajne razmere na premogovnem trgu se kažejo v prvi vrsti na zopetni manjši produkciji letos napram lani — govorimo zmeraj le o glavnih premogovnih deželah —. Primerjajmo prvo četrtletje lanskega in letošnjega leta:
V milijonih ton 1. četrletje 1924
Unija	145'2
Vel. Britanija	72 7
Nemčija	29'3
Francija	(s	Saarsko kotlino)	14'8
Belgija	64
2684
V milijonih ton 1. četrtletje 1925
Unija	1330
Vel. Britanija	67 2
Nemčija	339
Francija	(s Saarsko	kotlino)	15 8
Belgija	61
256 0
Torej	je šla	svetovna produkcija sku-
paj za dobrih 12 milijonov ton nazaj; absolutno najbolj v Zedinjenih državah, za 12'2 milj. ton; v Vel. Britaniji za 5'5; v Belgiji za O B; Nemčija je pa produkcijo dvignila za 46; Francija 1. Odstotno nazadovanje je najmočnejše pri Vel. Britaniji za 7'6, sledila Unija in Belgija s 4%; dvignila je produkcijo Francija za 6%, Nemčija pa za 15.%.
Nazadovanje v Zedinjenih državah si razložimo z zmanjšano domačo potrebo, nazadovanje v Veliki Britaniji pa v prvi vrsti z zmanjšanim povpraševanjem inozemstva. V prvem četrletju 1925 je eksportirala Vel. Britanija 131 milj. ton, v prvem četrtletju 1924 pa 15'7 milj. ton; minus 2'6 milj. ton je prišel v precejšnji izmeri, v dobro nemškim, belgijskim in francoskim eksporterjem. Nemški eksport je bil lani še prav neznaten, letos je znašal že več kot 3 milijone ton, za skoraj desetkrat več kakor lani. Francija je eksportirala lani 500.000 ton, letos 1,500.000. Težko je reči, kako se bodo razmere na svetovnem premogovnem trgu razvijale naprej. V splošnem pravijo, da bližnja bodočnost premogarjem ne obeta nič dobrega. Primerjaj s temi vrsticami našo premogovno politiko. Vidimo, da bi lahko dobili tuji premog prav poceni itd.
■»—HI IIHIIHI—II' ' '
Trgovina.
Za izvoznike lesa. Večja tvrdka iz Tunisa želi nabaviti velike množine desk za izdelovanje zabojev. Dimenzije, dobavni pogoji in naslov tvrdke so interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani med uradnimi urami na vpogled.
Konkurzni oklic. Razglasitev konkur-. za o imovini ležeče zapuščine Maksa Kopitarja, trgovca-posestnika v Cerknici št. 60. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Cerknici dne 28. julija 1925 ob desetih. Oglasitveni rok do dne 1. sept. 1925. — Razglasitev konkurza imovine Antona Britovška, trgovca v Slovenjgradcu. Prvo zborovanje upnikov pri sodišču v Slovenjgradcu c^iie 31. julija 1925 ob devetih. Oglasitveni rok do dne 1. sept. 1925.
Seznam, velesejmov in razstav. Seznam velesejmov in razstav, ki se bodo vršile še letos v vseh evropskih in izvenevrop-skih državah, je izdala Mednarodna trgovska zbornica in je interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
Jugoslovanska razstava na praškem velesejmu. — Minister trgovine in industrije je za omogočenje jugoslovanske
razstave na praškem velesejmu, ki »e vrši od 6. do 13. septembra t. 1., dovoli! kredit 30.000 Din. V to svrho se je osnoval v Pragi odbor, ki iipa nalogo, da organizira razstavo in nudi možnost vsem interesentom iz Jugoslavije, da se je udeleže. Za predsednika odbora je bil izvoljen naš generalni konzul v Pragi g. Svetozar Rašič, za tajnika pa jugoslovanski velekondsijonar v Pragi gosp. Jovan Ivkovič. Gospodarske kroge, ki se zanimajo za našo razstavo na praškem velesejmu, opozarjamo, da daje vsa podrobna pojasnila Odbor za priredjivanje ju-goslovenske izložbe, Praha L, Staromet-ska radnice — P. V. V.<
Vložite pridobuinske izjave! Koncem tekočega meseca poteče rok za vložitev pridobninskih izjav za priredbeno dobo 1926/1927. Opozarjamo vse trgovce, obrtnike in induštrijce, da ne zamude roka in si s tem zasigurajo sodelovanje pri prisodbi občne pridobnine za navedeno dvoletje. Tiskovine za izjave se dobijo pri davčnih uradih in davčnih oblaslvih.
effS&&Sl£&S8S&lSS8}&&Ma >8UBDHA< 1~ — " "•	-...——j
Ako piješ „Buddha“ čaj, vživaš že na zemlji raj!
TfttOEMARK r~ '	" -----------------   u
Promet.
Dostava voz za prevoz drv. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani je dostavila zbornici za trgovino, obrt in industrijo naslednji dopis: >Podpisani direkciji čast je obvestiti naslov, da je prometno mnistrstvo odredilo, da se mora v sedanji sezoni prevoz drv za kurjavo z vsemi sredstvi forsirati, vozove za te pošiljke prvenstveno dostavljati, tako, da bodejo ti transporti končani do pričetka izvozne sezone, to je približno začetkom meseca oktobra.• V času izvozne sezije se ne bodo v smislu omenjene odredbe nikomur dostavljali vozovi za prevoz drv za kurjavo. Ta odredba velja za civilne, kakor za državne in železniške režijske pošiljke. — Naslov se naproša, da blagovoli o tem obvestiti svoje interesente in jih opozoriti, da naj do pričetka izvozne sezije pospešijo in završijo razpošiljanje drv za kurjavo.«
Prepoved .prevažanja drv. — lz krogov lesnih trgovcev srno dobili naslednji dopis: Kakor čujemo, je glavna razdelje-valnica vagonov v Zemunu pred kratkim naročila potom železniških direkcij vsem postajam, da v času od 1. oktobra 1925 do poteka izvozne sezone ne smejo nakazovati nikakih vagonov za prevažanje drv v notranjosti države. Prvotno tej vesti nismo hoteli niti verjeti, a te dni smo dobili informacijo, ki nas je prepričala, da je pri nas tudi tako igračkanje z.našimi gospodarskimi interesi mogoče. Železniška uprava je šla v tem oziru celo tako daleč, da je svoje nameščence pozvala, da si nabavijo premog za prihodnjo zimo še tekom meseca avgusta t. I.,
•	ker pozneje upravi zaradi pomanjkanja vagonov ne bo mogoče nabaviti toliko ! premoga, da bi ga mogla oddajati svojim nameščencem. Proti kršenju interesov ; lesne industrije, nič manj pa interesov slabše situiranih slojev, ki niso v stanu ! si nabaviti vse kurivo za zimsko sezono j naenkrat, odločno ugovarjamo nameravani prometni omejitvi in prosimo inero-I dajne kroge, da odločno nastopijo proti pretirani favorizaciji izvoza na škodo prometa v notranjosti ravno glede tako važnega konzumnega predmeta, kakor so drva v zimski sezoni.
Nova železniška tarifa. — Kakor poročajo beograjski časopisi, je nova prometna tarifa že dotiskana in stopi baje v treh do štirih tednih že v veljavo.
Predaja proge Gra?ac Knin—Split javnemu prometu. Direkcija državnih železnic v Zagrebu priobčuje, da se proga Gračac—Knin preda javnemu prometu dne 25-/26. julija. V noči od 25-/26. julija stopi v veljavo na novi progi od Gračaca do Knina in od Knina do Splita, nato Perkovič—Slivno—Šibenik in na progi Split—Sinj v veljavo nov vozni red! Prvi redni brzovlak št. 802 odpotuje ; }7, Zagreba gl. kolodvor dne 25. julija ob j 18.50 minut in pride v Split 26. julija ob 8.05 minut, a v Šibenik dne 26. julija ob 7.53 minut. Prvi brzovlak št. 801 odpotu-
je iz Splita dne ‘26. julija ob 19.60 minut, iz Šibenika ob 20.02 minuti in prihaja v Zagreb gl. kolodvor 27. julija ob 9.50 minut. Ta brzovlaka imaja direktne voze Beograd, Zagreb—Zagreb, Split— Ljubljana—Karlovec—Split—Praha. Wils .—Zagreb gl. kol. Split—spalne vozove Zagreb gl. kol.—Split. Prvi potniški vlak št. 812 odpotuje iz Zagreba gl. kol. dne 25. julija ob 22.40 minut in pride v Split 26. julija ob 16.26 minut, v Šibenik ob 15.22 minut. Prvi potniški vlak št. 811 odpotuje iz Splita dne 27. julija ob 11.68 minut. Ta brzovlaka imata direktne voze Beograd, Zagreb—Split, Split— 6.25 minut, 'la vlaka imata direktne vozove Zagreb—Split.
Spalni in jedilni vozovi na progi Zagreb—Split. — Mednarodna družba za spalne vozove objavlja, da bodo od 25. t. m. naprej priklopljeni brzovlakom na progi Zagreb—Split in obratno spalni vozovi, na progi Zagreb—Vrhovine in obratno tudi jedilni vozovi. Brzovlak odhaja iz Zagreba ob 18.50 in prihaja v Split ob 8.45 uri. Prijave za spalni voz sprejema agentura družbe v Zagrebu, Jelačičev trg 26, telefonska št. 14—55.
Izvoz in uvoz.
Naša zunanja trgovina. Naš uvoz se jako slabo razvija. Znižanje ažija, ki je imelo namen znižati dosedanjo visoko carino, je prevrglo vse stare kalkula-je. 'trgovci na novo kalkulirajo, predno kupujejo in prodajajo. Zato je kupčija še slabša nego je bila ob teni času druga leta. V inozemstvu se sedaj jako malo kupuje. Nasprotno si izvozniki obetajo, da se bo izvoz vsled znižanja ažija in izvoznih carin izdatno poživil. Trgovska bilanca postaja vedno aktivnejša. Za lesno industrijo prihaja v poštev znižanje železniške tarife za izvoz, katero je dovolil prometni minister za čas do konca avgusta t. 1., ker se s tem izvoz forsira. Po zagotovilih, katere nam prinašajo naši oficijelni zastopniki iz Italije, tudi ni izključeno, da bo enako znižanje dovolila tudi Italija, kar bo izvoz še bolj povzdignilo.
Carina.
Carinski prejemki v prvi desetini meseca julija 1925. — V prvi desetini meseca julija t. 1. so carinarnice v naši državi pobrale 55,908168 Din carine. Največ so pobrale carinarnice v Beogradu ob Savi 8,460.756 Din in v Beogradu na glavnem kolodvoru 4,878.846 Din, skupaj 18,889.102 Din, v Zagrebu na kolodvoru 8,816.869 Din in v Zagrebu na pošti ‘2,168.164 Din, skupaj 10,485.033 Din, v Mariboru 4,185.039 Din, v Ljubljani 3,988.316 Din, v Novem Sadu 2,904.897 Din, v Subotici ‘2,686.586 Din, v Saraje-vem 2,142.491 Din, na Sušaku 1,727.737 Din, v Splitu 1,558.144 Din, v Dubrovniku 1,262.151 Din in v Vel. Bečkereku
1,097.848 Din. Od carinarnic v ljubljanski in v mariborski oblasti so pobrale znatne zneske carinarnice na Jesenicah (599.775 Din), na Rakeku (364.731 Din) in v Gornji Radgoni (160.222 din). Carinski prejemki so se liapram zadnji desetini meseca junija l. 1. dvignili za 6,523.767 Din, napram drugi desetini za 7,969.623 Din, napram prvi desetini istega meseca za 4,479.852 Din, napram isti dobi v I. 1924 pa za 12.724.364 Din.
Razno.
Otvoritev liske železnice. — Danes so odpotovali zastopniki slovenskih gospodarskih krogov k otvoritvi liske železnice med drugimi predsednik zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Ivan Knez s zborničnim tajnikom g. dr. Ivanom Plessom, predsednik Zveze indu-strijcev g. Dragotin Hribar in predsednik velesejma g. Ivan Bonač.
Letošnja letina. — Po beograjskih časopisnih poročilih je trenotno vsa pozor-
nost gospodarskih krogov osredotočena na vesti o žetvi. Kakor se poroča iz Vojvodine, je nova žetev kvalitativno izdatno boljša nego v 1. 1924 (80 kg, lansko leto 72 kg). Ceni se, da bo preostajalo za izvoz 300—100.000 ton pšenice, ki bo vrgla približno 1 milijardo dinarjev. Žetev je po celi Evropi letos ugodno izpadla. Na svetovnih tržiščih se z zadoščenjem ugotavlja, da bo letos po dolgi vrsti let Rusija nastopila kot izvoznik žita. To brez dvoma ne bo ostalo brez vpliva na cene. V Ameriki se cene dvigujejo kljub ugodnim poročilom o letini v Kanadi, dočim so cene v Evropi in tudi pri nas še precej stalne. Koruze nam bo pri nas ostalo približno ravnotoliko za izvoz kot lansko leto in se bodo zaloge, ki jih nismo lani prodali, še namnožile. Za letino koruze je lepo vreme, ki je nastalo zadnje dni, jako velike vrednosti.
Mednarodni semenj v Solunu. V Solunu se vrši 1. mednarodni vzorčni semenj, ki se slovesno otvori 18. oktobra. Grške prometne oblasti so dovolile za ta semenj 50% popust na vseh grških progah. 'Pogoji za razstavljalce so na vpo- j gled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt 1 in industrijo v Ljubljani.
Iz naših organizacij.
(»rentij trgovcev za politični okraj Slo-venjgradec in Prevalje vabi k V. rednemu občnemu zboru, ki se vrši v sredo dne 12. avgusta 1925 ob pol 12. uri v dvorani gostilne Eicholzerja v Slovenj-gradcu z naslednjim dnevnim redom:
1.	Pozdrav načelnika; 2. čitanje zapisnika zadnje redne odborove seje; 3. poročilo o delovanju gremija v letu 1924/25;
4.	računski zaključek za leto 1924;	5.
proračun za leto 1925; 6. določitev rednega letnega občnega zbora za leto 1926;
7. raznoterosti. Načelstvo vabi vse svoje člane, da se zbora v interesu trgovstva zanesljivo udeleže. V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje drug občni zbor ravnotam in z istim dnevnim redom, ki pa sklepa veljavno neglede na število navzočih članov. Načelstvo gremija.
-
ljubljanska borza.
Petek, dne 24. julija 1925.
Blago: Trami, monte, od 3/3—9/11, fco meja, 75 vag. den. 330, bi. 330, zaklj. 330; hrastove vozovne deščice, 43 mm 265, 58 mm 285, L, II,, fco meja bi. 1375; bukova drva, 1 m dolž., suhe, cepau., fco nakladalna postaja bi. 19; pšenica Hardvvinter II., fco Postojna
trans, bi. 400; pšenica, bačka, fco nakladalna postaja bi. 285; koruza, slavonska, lcu nakladalna postaja bi. 190; laneno seme, ico Ljubljana den. 500, bi. 550; otrobi pšenični, fco Ljubljana den. 185.
Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 67.50; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 201, bi. 201, zaklj. 201; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 240; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 104; Prva lirvat-ska štedionica, Zagreb den. 808, bi. 815; Slavenska banka d. d., Zagreb den. 68; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 104, bi. 130; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana den. 345; bi. 355; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100; bi. 109; »Nihag«, d. d. za iud. i trg. drvom, Zagreb bi. 43; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 165. bi. 180; 4K% zastavni listi Kranjske dež. banke den. 20; 4%% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20.
Tržna poročila.
DOLOČITEV MAKSIMALNIH CEN GOSTILNIŠKI HRANI V LJUBLJANI.
Po daljših razpravah in pogajanjih radi končne določitve cen gostilniški hrani v Ljubljani se je dosegel medsebojni sporazum med restavraterji, gostilničarji in mestnim tržnim nadzorstvom.
Restavracije in gostilne se je uvrstilo v tri kategorije. V L kategorijo spadajo: »Zvezda«, »Slon«, »Union«, »Emona«, »Južni kolodvor«, »Ljubljanski dvor« ter »Štrukelj« in »Miklič« v Kolodvorski ulici. Vse druge boljše gostilne se je uvrstilo v II. kategorijo, ostale pa v III. Vse določene cene so maksimalne in se v nobenem slučaju ne smejo zaračunavati višje ter se bo proti vsakemu. ki se ne bi držal maksimalnih cen, postopalo po zakonu o pobijanju draginje. Vsekakor pa lahko restavraterji- zaračunavajo hrano ceneje, zlasti je pričakovati, da bodo gostilničarji II. in III. kategorije še dokaj znižali ceno hrani konkurenčnim potom, kakor so to že mnogi storili. Pripominjamo pa, da smejo gostilničarji, pri katerih se ustavljajo kmeti in vozniki, ki zahtevajo večjo porcijo živil, temu primemo diferencirati cene živilom.
Maksimalne cene gastilniški hrani v Ljubljani počenši z 20. julijem so sledeče:
3wlilce
llMSti
pw.
,	TBUPENTIN
MILO
1.) Izborna kakovost.
2.) Hitra razprodaja.
3.) Zadovoljnost odjemalcev.
za mm, konjak, likerje in žganje
Ekstrakti m arome
za nealkoholne pijače vsrhvrs!
KoriMfrirsni sadni
za aromalizlranje kan-L IvU dilov in sladčič
mm MALINOVEC Ssdrti grog (Punsch) = limonov serk ~-
prlporoča:
kečko Potnik in drug
Lit bHana, Metelkova u!13 H Zahtevajte cenika i!
Zjutrauji goljaž L r. 4.50, II. r. 4, 111. r. 3.50 Din; zjutranja pljučka I. r. 4.50, II. r. 4, III. r. 3.50; zjutranji vampi
I.	r.	4.50, II. r. 4,	III.	r.	3.50 Din; večerni	goljaž I. r. 10,	II.	r.	8, III. r. 6 Din;
večerna pljučka I. r. 10, II. r. 8, III. r.
6 Din; večerni vampi I. r. 10, II. r. 8, III. r. 6 Din; svinjski goljaž I. r. 12,
II. r. 11, III. r. 10 Din; juha zakuhana I.	r.	3, II. r. 2.50,	III.	r.	2 Din; govedina
I.	r.	9, II. r. 7, III. r.	5.50 Din, pečenka
svinjska L r. 14, II. r. 12, III. r. 10 Din; telečja pečenka I. r. 12, II. r. 10, II. r.
9 Din, obistna 12 Din, končna 12 Din, pljučna 15 Din; telečja glava ocvrta 14 dinarjev; rostbeaf na angleški način 13 Din; beržola naravna I. r. 15, II. r. 12, III. r. 10 Din; izrezek naravni I. r.
15, II. r. 11.50, III. r. 9.50; dunajski I. r.
16, II. r. 12, III. r. 10 Din; svinjski hrbet 14 Din; briželjc ocvrt 16 Din; beaf-
I steak z jajcem 14 Din; pol piščanca j ovrt 20 Din; obara telečja II. r. 7, IIT. r.
6 Din; kokošja II. r. 9, III. r. 8 Din.
Prikuhe navadne: I. r. 4, II. r. 3, III. i r. 2 Din.
Solata razne vrste:	1. r. 4, II. r. 3,
III. r. 2 Din.
V	točno informacijo občinstvu objavljamo še enkrat maksimirane cene drugih živil.
Meso: govedina v mesnicah kg I. vrste 19 Din, II. vrste 16 Din, govedina na trgu kg I. vrste 18 Din, II. vrste 15 dinarjev, teletina kg 1. vrste 20, II. vrste 16 Din prašičje meso: I. 27.50 Din,
II. 23 Din, III. 20 Din. Slanina: riba in salo 27.50, slanina 24, slanina kranjskega prašiča 22.50 Din. Kranjske klobase in hrenovke:	klobase na pol prekajene kg (približno 8 kosov) 45, četrt prekajene (približno 7 in pol kosa) 41, popolnoma prekajene (približno 10 kosov) 67, hrenovke (10 do 12 kosov na kg)
1 kg 35, 1 kos 3.50 Din.
Kruh: kg belega 7, črnega 6, rženega
6,	žemlje 0.50 Din.
Mleko: liter mleka na dom prinesenega 3, po mlekarnah 2.75, na trgu 2.50 dinarjev.
MAKSIMALNE TRŽNE CENE V CELJU.
Celjski mestni magistrat je določil, da se imajo od 20. t. m. naprej prodajati življenske potrebščine po naslednjih maksimalnih cenah:
Meso: Za 1 kg mesa volov in telic: za sprednje dele do 16 Din, za zadnje dele do 18 Din. Pri kvalitetnih komadih (pljučna pečenka in rostbeaf) se sme pri 1 kg pribiti maksimalno 3.50 Din. Za
1	kg kravjega mesa in mesa bikov: za sprednje dele do 12 Din, za zadnje dele do 14 Din. Za 1 kg telečjega mesa: za sprednje dele do 16 Din, za zadnje dele do 18 Din. Pri kvalitetnih komadih se sme pribiti pri 1 kg maksimalno 3.50 dinarjev. Običajna privaga sme znašati maksimalno 10%.	— Cena govejih
vampov in pljuč ne sme presegati polovice za meso določene cene. Prodaja mesa po višjih kot navedenih cenah se bo smatralo kot navijanje cen. Vsak mesar mora imeti na vidnem mestu označene cene mesa tako, da jih vsakdo lahko vidi. Nujno se svari pred označbo ali prodajo mesa slabše kvali- • tete kot mesa boljše kvalitete. (Tako n. pr. označbo ali prodajo mesa krav kot volovskega mesa itd.)
Kruh: Za 1 kg belega kruha 7 Din, tehtati 5K- do 6 dkg, se določi cena 0.50 črnega 6 Din, za male žemlje, ki morajo dinarjev, za velike žemlje, ki morajo tehtati 11 do 12 dkg, se določi cena 1 dinar. Vsak pek mora imeti na vidnem mestu označene cene kruha tako, da jih vsakdo lahko vidi.
Mleko: Za mleko, ki se prodaja na trgu, se določi cena za 1 liter po 2.50 Din, za mleko, ki se prodaja v trgovinah, se določi cena za 1 liter po 3 Din.
ljubljanska kreditna banka
O	Ustanovljena 1UOO.	C
Ljubljana, Dunaj§ka c. (v lastni hiši]
O PODRUŽNICE:	u
Brežlce, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Tr»£ AGENCIJA: Logatec.
O
Poštni ček. račun Ljubljana 10.509 Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261, 413, 502 503, 504.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoča delo.
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nndi JUGO-AVTO. d. e o. s. v Ljabljani.
Kolesa in šivalne
stroje kupujte edino le pri
Josip Petelinc-u
znamke
Orilzner, Ph6nix in Adler ter posamezne dele za kolesa in stroje, pneumalike, Igle Lamerr. Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju je brezplačen.
Na velikoI	Na	malo!
Kupujte samo pri
JOSIP PETEUNCU
LJUBLJANA
otroške majce, damske nogavice, kopalne hlače, kravale, naramnice, galanlerijo, dišeča mila, palice, nahrbtnike, na|nlE|a cena na veliko In malo
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
la Knoch-jermena za pogon
Vedno na skladišču
A. Lampret Ljubljana
Kr ek o v Ire St. 40 ,— Tel. št. 247
Gradbeno podjetje
Ing. Dukič in drug
Ljubljana, Bohoričeva ul. St. 24
Telefon šlev. 560
ne priporoča za vsa v to široko spadajoča dela.
Veletrgovina
kolonljalne in Špecerijske robe
Zaloga sveže pražen« kave, mletih diSav In rudninska vod«
Toča* in soUdtn* postorita!
Zahtevajta oea&I
Prometni miMiO-UjM
prodaja •• .s'-
P R E M O O
Iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
Inozemslti premog in kok«
Vuke vrste In vsakega Izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
*	Naslov:	t
Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljani
Miklošičeva testa št. 15, II. nadstr.
TISKARNA
,,MERKUR"
l ~t: Trg.-ind. d. d. ----------
LJUBLJANA
Simon Gregorčičeva ulica ši. 13
lllllllllllllllillillllllllllllllllillllllllllllilll
Tiska časopise, posetnice, knjige, brošure, letake, cenike, pravila, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine itd. v eni in v več barvah
Lastna knjigoveznica
imuiiuitiiimiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiMKiiiitii
Tefelon št. 552 Račun pri pošt. ček. zavodu šl. 13.108
tovarna
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi p
1 : naifiitejši in najokusnejši : § | namizni kis iz pristnega vina. |
||	ZAHTEVAJTE	PONUDBO!	p
I Tehnično in higijenično najmoder- j ( neje urejena kisarna v Jugoslaviji. |
Pisarna: Ljubljana, Gunajska cesta št. la, II. nadstropje.
TVRDKA
>>°'A
LJUBLJANA '
Veletrgovina žita in mlevsRlti Izdelkov
priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov,
“ otrobe, koruzne tn ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke.
Telefon štev. 449. Bržolah'- VOLK.
ZAHTEVAJTE PONUDBE
;»XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXS
Preklic dražbe.
V konkurzni zadevi Franceta Majdič v Kranju se dne 15. julija t. 1. razglašena sodna dražba trgovinske zaloge i. t. d. določena na 25. julija 1.1. in sledeče dni ne bo vršilci.
Dr. Luce Treo
konk. upravnik.
3CXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX*1
od	avgusta	1023.
Na Subotičkom Velikom Vašaru i Izložbi če učestvovati osim Vojvo-djanske poljoprivrede, zanatstva i industrije i poljoprivreda, zanatstvo i industrija iz cele naše zemlje. Učestvovače i inozemstvo sa produktima, koje mi ne izradjujemo ili ih ne izradjujemo u dovoljnoj količini. U poljo-privrednom delu če naročito biti lepo zastupljeno tuzemstvo, a i inozemstvo sa prvoklasnom stokom za priplod, kao i svim najnovijim i najmodernijim traktorima, plugovima za oranje. Za vreme izložbe če biti priredjene utak-mice u oranju, konjske trke, razni kongresi itd.
Za ovaj vašar i izložbu je veliko interesovanje, kako u tuzemstvu, tako isto i u inozemstvu i to ne samo medju izlagačima, nego i medju potro-šačima - posetiocima.
Tražitc prospekt! — Za industrijsku i za poljeprivrednu izložbu pri-maju se prijave do 31. jula 1925. — Legitimacije za ovaj vašar - izložbu kod svih trgovačko - industrijskih komora u zemlji, kao i kod trgovačkih agencija i banaka. — Legitimacije za posetioce iz tuzemstva staju 30 Din, a za posetioce iz inozemstva 80 Din. — Na željeznicama kako za posetioce, tako i za izloženu robu važi popust od 50%.
Vašar-Izložba če se održati na Paličkom putu, na prostoru od 36.000 m2.
Svaki poljoprivrednik, industrijalec, zanatlija i trgovac, treba, da iskoristi ovu priliku i da učestvuje na ovom vašaru, jer če ovo biti prvi vašar - izložba ove vrste u našoj zemlji. Stanovi osigurani. — Nedaleko od samoga mesta izložbe nalazi se čuvena klimatična banja Palič.
Prijave se šalju:
Upravi I. Opšteg Velikog Vašara i Izložbe u Subotici.
Telegramadrcsa: IZLOŽBA. — Telclon 302.
Brodarsko akcicnarsko chušKc
Sedei:	R.mo.eljMv«,:
Beograd	JM	1*	J«
Glctvno odpravnišlvo v
Sil LtU
Trs u.
KI
šo :
i
Redna mesečina trgovska proga
Jadransko morje, Marseille, Šoa-nija, Maroko do Kanarskih otokov
Odhod	iz	Splita	vsakega 1.	meseca
„	„	Šibenika	„	4.	„
„	„	Sušaka	r	10.	„
„	»	Trsta	,.	1«.
pristaja eventualno v Gružu za: Marseille, Barcelono, Valen' cijo, Oran, Melilla, Malaga, Tangier, Cusa-Blama, TenerilTe m Las Palma«, pristane po potrebi tudi v ostalih inedlukab.
Petnajstdnevr.n trgovska
prega za
“<e
jz: Sušaka, Trsta, Splita, eventualno iz G ruša za: Pat.ras, Kal-mato, Pirej, Volo, Solun, Cavallo, Melileno. Chios. Smirno, po potrobi Ghvtion, Dedeagač, Kodi, Kandijo in Kanejo.
Za pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo na Sušaku in glavno odpravnifctvo v Trstu ali na društvena zastopstva na Reki, v Šibeniku, Splitu in t.tu/..i.
Brzojavke: Zadruga Kropa
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija)
Žeblji za normalne in ozkotirne železnice
Žeblji za ladje, črnj ali pocinkani Žeblji za zgradbe, les itd.
Žeblji za čevlje Spojke za odre in prag«
Spojke za ladje in splave Železne brane Zobje za brane
Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd.
Telefon interurban: Podnart 2.
Podložne pločice Matice
Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd.
Vijačni čepi Verige
pojke za oare m prag«	Vijaki z maticami	h	nafccnele.
Vsi v naSo stroko spadajo« lelesnl Izdelki po vrorel	debelo trgovcem.
Uuslrovanl ceniki na razpolago.	Prodaja se sam
Tiek tiskarne >Merkur<, irgovako-industrijske d. d
Odgovorni urednik F. JERAS.
*,tnik in izdajatelj: >Merkur<. trgov.ko-induririj.ka d. d., Ljubljana. - Urednik dr. 1. PLESS.