r r™Naj večji «Jo venski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 200. — ŠTEV. 200. GLAS list jslovenskih delavcev v Ameriki* The largest Slovenian DaOj in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea »-«879 NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 25, 1932. — ČETRTEK, 25. AVGUSTA 1932 VOLUKE XXYT — LETELE TRINAJSTTISOC MAJNERJEV PRODIRA DVA OKRAJA KER JE PREBIVALSTVO DO ZOB OBOROŽENO, BO SK0R0G0T0V0 PRIŠLO DO PRELIVANJA KRVI Ogromna karavana, v kateri je nešteto avtomobilov in trukov, »e vleče skozi vasi in mesta. — -Sprevod je dolg nad dvajset milj. — Strajkarji pravijo, da se ne bodo umaknili, dokler ne bodo majne zaprte oziroma ne bodo začele obratovati pod starimi pogoji. — Državni pravdnik zahteva proglasitev vojnega stanja. Hoover proti petdnevnemu tednu DOWELL, 111., 24. avgusta. — Danes je začelo * -odirati proti Franklin in Williamson okraju, kjer so začeli delati premogarji po novi plačilni lestvici, ki določa pet dolarjev dnevne plače, nad trir\ajst tisoč štrajkarjev. Stavkujoči majnerji pravijo, da ne bodo prej odnehali, dokler jih ne pregovore, da ne bodo drugače delali kot pod starimi pogoji. Ako se bodo uresničile pretnje pomožnih šerifov, konštablerjev in rovskih stražnikov, bo prišlo do prelivanja krvi. Serif Browning Robinson iz Franklin okraja je rekel, da ne bo pustil nobenega štrajkarja v okraj. Neki čuvaj deželne ceste je skušal s 300 pomožnimi šerifi zaustaviti ogromno karavano štrajkarjev, pa ni ničesar opravil. Pomožni šerifi so se morali hitro umakniti. Pozneje je rekel stražnik štrajkaKjem, da je prebivalstvo Franklin in Williamson okraja do zob oboroženo. — Ako vderete v okraj, bo prišlo do strašnega prelivanja krvi. Sleherni, ki se bo podal po cesti navzdol, bo ustreljen. To je bilo povedano premogarjem v CouUerville in Percy okraju, kjer so vsepovsod razpostavljene s vojne puške*. Po eno uro trajajočem pogajanju je pa čerif Davis dal odpreti cesto, nakar se je kara-\ ana zace'a pomikati naprej. Sprevod majnerjev, v katrrrm je nešteto trukov ;n avtomobilov, je dolg dvajset milj. Strajkarji so pripravljeni izsiliti delo pod starimi pogoji, pa naj ime* jo premogovni baroni na razpolago še toliko bomb in strojnih pušk. PeL najst milj vstran od Coutlerville v bližini Sha nwie ka. je bil sprevod zopet ustavljen. Čuvaji so svarili ljudi. naj za nobeno ceno ne gredo v Franklin okraj. Pol ure nato so odkorakali zopet naprej, t lasi jim je skušalo onemogočiti prodiranje petdeset ilr/avnih policistov, ki so dospeli iz Springfielda. — Mi se ne bomo vrnili! — so kričali majnerji. Naša edina zahteva je, da majne ne smejo obratovati pod novimi pogoji. Pogodbo glede nove plačil-ii" lestvice je sklenil Lewis s premogovnimi baroni, ne da bi nas vprašal, če smo s tem zadovoljni. BENTON, 111., 24. avgusta. — Tukaj se je vršila konferenca miličnih častnikov in uradnikov Franklin okraja. Dolgo časa so se posvetovali, če naj bo proglašeno vojno stanje ali ne. Državni pravdnik je zahteval takojšnjo proglasitev vojnega prava, toda poveljujoči častnik mu je odvrnil, da je do kaj takega upravičen edinole governer države. CHRISTOFER, 111., 24. avgusta. — S puškami in krepelci je napadlo danes petsto pomožnih šerifov predstražo 1 3,000 mož broječe armade štrajkarjev, ki se je približala Franklin okraju. Dosti štrajkarjev je bilo ranjenih. Značilno je, da strajkarji niso nudili nobenega odpora. Pomožni šerifi so imeli na razpolago šest strojnih pušk, katerih se pa dosedaj še niso poslužili. FARMERSKA STAVKA SE JE RAZŠIRILA Mlekarji države Wiscon* sin bodo imeli sejo. - -Sioux City dobiva manj živil. — Obsežna agitacija. Des Moiies, Iowa, 24. avgusta. Navzlic temu. da so farmerji nekoliko ublažili svojo kampanjo s tem. da ne silijo farmer je, da pristopijo k *farmerskumu prazniku', temveč jih hočejo pridobiti s prigovarjanjem. .se je to gibanje razširilo v nova ozemlja. Farmerji v Wi-eonsinu, ki se do sedaj se niso pridružili farmer jem v državi Iowa, ki skušajo s svojo stavko doseči višje eene 7/i svoje pridelke, .so pričeli z organiziranjem družbe "farmerskega praznika". Mlekarji so .skupno z državnim poljedelskim odborom na svoji seji v Madison sklenili, da skličejo zborovanje vseh farmer je v države Wisconsin. V Dakota County so pričeli farmerji z agitacijo, da zaustavijo ves dovoz živine v St. Paid, Minn., kior ie največji trg za živino v državi Minnesota. Drujri vižni dogodki v fanner-ski stavki so: JUGOSLAVIJA KONTROLIRA ČASOPISJE Jugoslovanski presbiro bo imel monopol za vse tu je jezične časopise. — Neodvisni proda j a 1 c i morajo v treh mesecih vstaviti prodajo. Dunaj, Avstrija, 24. avgusta.— Iz Beograda prihaja poročilo, tla bo od !-.»daj Tiaiprej nradui jugoslovanski preshiro "Avala" imel monopol za uvažanje in prodajo vseh tu jezičnih časopisov in ma-gazinov. Neodvisni trgovci so dobili rok treh mesecev, da prenehajo s prodajo tujih časopisov, ali pa -postanejo zastopniki "Avale". Ta izprememba j* v soglasju z vladno namero, da kontrolira vse časnikarske vesti. "Avala" je edina časnikarska -agent ura v deželi in iz tega sledi, da bo objavljala samo one vest.i, ki so pogodu dik-tatorstvu. Tuji poročevalci, ki poročajo drugač", niso dobrodošli. iNek londonski poročevalec je ih'1 pred kratkim izgnan iz dežele. "Avala" bo kontrolirala vse vesti, ki so primerne za jugoslovansko javnost. NAJNOVEJŠA PAPEŽEVA ODREDBA Papež poživlja ljudi k prijateljstvu do fašizma. Učitelji katoliške akcije smejo delovati s fašisti. DELAVSTVO NE BO ZASTOPANO PRI VAŽNI KONFERENCI Rim, Italija, 24. avgusta. — V dokaz prijateljskih od nosa je v med cerkvijo in državo v Italiji je nova papeževa odredba, ki dovoljuje učiteljem družbe Katoliška ak-sc.ija, da i-mcjo občevati z učitelji fašistorske stranke. Vsled te cerkvene odredbe je bila preklicana stara odredba, po kateri je bilo učiteljem Katoliške akcije prepovedano imeti kako zvezo s katerokoli politično stranko. Ta odredba !-e tiče samo učiteljev in ne dovoljuje nobenega drugega političnega delovanja, ker bi to bilo proti točkam pogodbe, ki je bila sklenjena v reptem-bru lanskega leta med papežem in Mussolinijem. iXeka točka pogodbe določa', da ' mora biti članom Katoliške akcije prepovedano vmešavati se v politiko. Papež je v svoji zadnji odredbi tudi dovolil malim dečkom v WASHINGTON, D. C., 24. avgusta. — Pred-sednik Hoover se je naenkrat premislil ter je mnenja, do bi uvedba petdnevnega delovnega tedna ne bila posebno dobro sredstvo za zmanjšanje nezaposlenosti. Ko se bo v petek vršila tukaj konferenca zastopnikov federalnih rezervnih okrajev, bodo skušali dobiti druga sredstva za izboljšanje položaja. x Omahi. da bi far- i UČITELJICA SKOČILA IZ AEROPLANA Pogajanja merji dovolili prevoz mleka i-kozi ( svoje vrste v južnem delu Iowe. Pismo pre«|s»dnika National ! Farmer-.' Holiday Association, i Milo Reno, ki je razjrlasil stavko v low i. na governerja Dan Tur-perj'i. da .-.k !«"•»■ p jo 7. gov»*rner-j» m držav** M inn-^ota Floyd B. Olsonnm. Olson je predlagal za državo vojno stanje kot najboljši pripomoček za faruierje. od no-h°m'jra governerja ni bilo niogo-ro dobiti kak»- izjave. Dovoz živil po železnici v Sioux /'itv, kjer se je stavka pričela; je znatno padtl in tovorni avtomobili so sploh prenehali voziti. <*ena 'prašičem je znatno riadla. Šerif Black hawk okraja II. T. Wagner ne dovoli nik ikega pike-tiranja v njegovem okraju. En farmer je bil ranjen, ko je ne tovorni avtomobil, katerega so 1 premljali deputiji. prodrl far-mersko vrsto. V Boone sta -bila aretirana dva farmerja, ker sta s tovornega a v-tomobila zmetala 230 galon smetane. Zastopniki farmarjev so izrazili svoje obžalovanje, da je bil vstavljen vlak pri Xaeora in so obljubili, da bodo od sedaj naprej straži I i samo ceste, da avtomobili ne bodo mogli voziti pridelkov v mesto. V Beli hiši so ugotovili, da petdnevnega delovnega tedna ni mogoče zadovoljivo uporabiti. Po nekaterih tovarnah se ne dela samo po pet dni na teden, po nekaterih pa še manj. Konferenca, ki se bo vršila v petek. bo razpravljala o kreditu, pomoči za farmerje ter o izboljšanju trgovine in industrije. Organizirano delavstvo na konferenci ne bo zastopano, kar smatra Ameriška Delavska Federacija za velik udarec. Vodstvo Ameriške Delavske Federacije izjavlja, da sodeluje predsednik le z organizacijami, ki vključujejo bankirje in trgovce. Nadalje je rečeno v izjavi, da ni bilo še ničesar storjenega za razširjenje kredita. Kongres bo pooblastil zvezne rezervne banke, naj dajo trgovcem direktna posojila v namenu, da ibi se industri- ja oživila. Banke pa nočejo o tem ■katoliških šolah, da smejo pristo- j j^j sL'šati piti v fašistovsko Balilla organi Washington, D. C., 24. avgusta. 1'čiteljica brez službe. Miss Mar-jorie Fletcher, stara 32 let, je najela aeroplan za polet v Annapo-1 lis. M(l., ko je obhajala svoj rojstni dan. Najbrž" je bila ob- j upana. da ne more najti nobene j primerne službe, je porabila svojih zadnj h $2"» za vožnjo z aero-olanom na Washington-Hoover letališču. In iz aeroplana je pozneje skočila ISfM) čevljev globoko. Miss Fletcher je prišla okoli poldneva na letališče in je vprašala za zabavno vožnjo. — Danes je moj rojstni dan. — je rekla. — Stric mi je poslal nekaj denarja in zdaj se hočem peljati z aeroplanom. zaci.10. Xa druži strani pa je faš:> tov-ski tajnik Achille Starace že začetkom tega meseca razposlal fašist ovskim pokrajinsk m tajnikom okrožnico, v kateri jim naznanja, da imajo pravico v fašistovskih kampali pustiti služiti r-v. mašo. Mussolinijev 11st "II popolo d* Italia", v Mianu je pred nekaj dnevi objavil Mussolinijev «"*la-' n»*k. v kater»ni pravi, da fašizem "spoštuje, brani in podpira" ka-toličanstvo v Italiji. Federacija zaključuje svoje poročilo z ugotovitvijo, da je bilo meseca junija v deželi nad enajst milijonov nezaposlenih ter da je v meveu juliju naraslo njihovo za nadaljnih par stotisoč. PET OSEB ZASTRUPLJENIH Louisville, Ky., 24. avgusta. — Nadomestni ravnatelj za zdravje dr. An her Harris je naznanil, da ZANIMIVE IZK0PNINE T0LTEK0V GROBNICA NA MORSKEM DNU Ladje v San Francisco zalivu vozijo nad človeškimi kostmi. — Mnogo ljudi se je potopilo z ladjami. San Francisco, Cal, 24. avgusta. Nekaj ladij s svojimi jambori po-, konci, druge z dimniki, vse pa polne morske vode, leži na globokem morskem dnu v zalivu San Francisco. Vsak dan se prepelje preko zaliva 60 do 70 tisoč ljudi, toda malokdo ve o potopljenih ladjah pod njimi. V bližini Vallejo pomola leži ladja Julija, ki je eksplodirala 27. februarja 1888 ter se je potopila s 30 ljudmi. Blizu Fort Point ob vhodu v zaliv ležite na dnu morja dve ladji: City of Rio de Janeiro in City of Chester. Ladja Rio de Janeiro, k i je vozila tovor vreden $400.000. je v globoki vodi zadela ob skalo in se potopila s 128 ljudmi. Ekspedicija je izkopala palačo s 40 sobami. — Našli so mnogo različne posode. Mexico City, Mehika, 24. avgu- so Johr^C. Callahan, njegova že- j sta — 2 objavo, da so izkopava-na in trije otroci umrli vsled za Izbrala si je vožnjo v Annapo- strupljene hrane. Strup je moral L« in nazaj ter je sedala v pred- priti od zunaj. Spočetka so bile nit konec aeroplana. Letalo je vo-t oblasti mnenja, da je družina u-zil znani pilot Roger Scott. Ko sta mrla vsled pokvarjene hrane. Naročite m n« "Glaa Naroda" — aahetjl Rlovenskd dnemlk ▼ Zdra-te nI h driavak. bila oddaljena od Annapolisa kake tri milje, se je Miss Fletcher dvignila -in skočila iz aeroplana. Scott je pr stal na bližnji planjavi in t kal truplo učiteljice. Ker je ni mogel najti, je ob ventil državne oblasti in se e nat-o vrnil na letališče, kjer je naznanil, kaj se mu je pripet Io. V areoplanu jo našli njeno denarnico. v kateri je bilo $34 in naslov. kjer je sta-novala. Miss Fletcher je bila brez službe že od maja. Dr. Harris pravi, da »je bil strup pomešan v konservirane divje češnje, katere je družna jedla v nedeljo, v namenu, da se uniči cela družina enajstih m eb. Trije otroci so umrli kinalu po zajtrku. Callahan in njegova žena sta umrla v pondeljek. dva otroka bosta najbrže še umrla, štirje otroci pa niso zajtrkovali. Dasi strajkarji niso prav posebno dobro organizirani, vlada v njihovih vrstah skoro uzoren red Voditelji so jim prepovedali nošnjo orožja in uživanje opojnih pijač. Živil imajo za pet dni, in upajo, da bodo tekom tega časa pregovorili vse one, ki delajo pod novimi pogoji, da bodo opustili delo. GORGULOV JE VLOŽIL PRITOŽBO Pari*, Francija, 24. avgusta. -Zagovorniki dr. Paula Gorgulova, ki je umoril Doumerja. .so pri pra-nika Paula Doumerja. so pri pravosodnem ministrstvu vložili pritožbo. v kateri naglašajo, da se je morilčevo duševno stanjie. ki nikdar ni bilo st-aino. v j^ci mnogo poslabšalo. Oorgulov je bil obsojen na smrt pod giljotino. Ladja City of Chester «e je po-top la 22. avgusta pet ni i nut potem, ko se je zadrta v par-nik Oceania iz Liverpoola. &e.st-naj.st ljudi je tedaj izgubilo življenje. , -Blizu zaliva San Pablo leži ladja Secretary, katere kotli so eksplodirali 15. aprila 1854 in je petdeset ljudi utonilo. Ladja Atlantik leži ob robu Golden Gate, kjer he je potopila leta in potegnila s seboj v globocino 27 ljudi. Ob obrežju Alcatrez otoka je po-, topljena ladja Aberdeen, ki se je nja v San .Juan Teotibuacan. bli-' p0tOpila. leta 1916 in ž njo osem zu mehiškega glavnega me^ta. ijU(ji imela velik uspeh, .se odkrivajo! iNa pe£inah Lans End je se se-nove skrivnosti rodu Toltekov, ki!daj m0goče videti ostanek parni-so bili pred 2000 leti v Mehiki na j ka Lyman Stewart, ki se je poto-višku kulture. 1 Vl] se je trčil s i>arnikom Wal- V razvalinah velikega poslopja. ter A Luckenbach 7. oktobra ki ima 40 sob in v katerem je mo-' 1922. Malo manj kot miljo vstran rala živeti zelo važna osebnost v leži parnjk Coco Bay. ki se je podobi Toltekov. so našli mnogo top;i pet ]et pozneje, lončene posode, podob in več različnih predmetov. | Po»eg tega je še več drugih la-Izkopavanje vodi ravnatelj pri- dij. ki leže na'dnu zaliva: Ports rodoslovnega muzeja v Stockhol- -Saunders. Golden Gate, TrifoLium, mu. dr. Sigvald Linne in dr. Ma- Red Wing, Aberdeen, več ribiških nnuel Gamio, največji poznavalec ™ drugih manjšrh ladij, ki vsega zgodovine Toltekov, označuje te skupaj tvorijo velik mornariški izkopisne za najvažnejše. muzej. Ekspedicija je izkopavala v razvalinah velike hiše in našla tolte-ško lončeno posodo in mnogo 0-kraskov: ter kip iz ilovice poljedelskega boga Xipetotek. ki je visok štiri čevlje. Tolteki so nekdaj prebivali po celi sedanji drža-vi Mehiki FILMI KRALJEVE DRUŽINE PREPOVEDANI NA IRSKE Dublin, Irska, 24. avgusta. —* Svoj Irska republikanska armada j« višek kulture SO dosegli okoli le- naprosila voditelje tukajšnjih gle- ta 900 p. Kr. Vipliv Toltekov se je širil zelo daleč, toda središče je bJlo blizu sedanjega mehiškega glavnega mesta. t a. daLišč naj ne kažejo filmov, ki predstavljajo angleško kraljevo družino. Če se ne >bodo hoteli mirnim potom prostovoljno pokoriti. Jim bo absflfc«! SAB VA19B1« WW ¥ORK, THUBfDAY, ATOU8T 25, 1932 rwuuttm hI tx>wrm and tddmaw of above officers : of Malihatt&n, Maw Ttrk City. N. I. "OIAI NIIODI CTatoa afl tka reeple) it«T Oil Sundays and Holiday* loto ralja Hat aa Ameriko, z a New York aa oeto leto te Kanado -MJOlza pol let*--- Ba pol leta--:-$34o!! Za Inosomatro u celo ieto $7.00 ~$S.50 ta ftecrt leto JI JO M Za pol leto 17.00 .50 ■ubacrlptlon Yearly $8.00. Adferttaemant 00 Akreomeol "Olaa » lahaja Taakl dan tonanOl nedelj to prtmlkor. DopAM brea podpisa ln oeebnoatt ae ne prlobčojejo. Denar naj ea bla-•oroii poMIJatt po Money Order. Pri apremembl kraja naročnikov, pretimo, m nam todl prejftnje blvaUAče naanaoJ, da bifeja najdemo naakmdka. "«41IOODA", tie W. lttH Street, Nov Yoik. M. 1 Telephone: CHelaea S—SS7I / / VOLILNI BOJ Demokratski predsedniški kandidat Roosevelt je možak modernih nazorov ter kaj pridno pometa s starimi predsodki. Ko je bi! 11a prejšnjih narodnih konvencijah izvoljen predsedniški kandidat, je slednji lepo in mirno doma čakal ter se delal, kot da hi ničesar ne vedel, kaj so na konvenciji sklenili. Šele po dolgem rasn so ga nraduo obvestilo o sklepu. To je ostanek prejšnjih dob ko železnice še niso bi-'e tako razvite in so morali delegat je po cele tedne potovati, predno so dospeli na določeno mesto. Demokratski predsedniški kandidat se je pa še pred fcakijuekom konvencije podal z aeroplanom v Chicago ter se osebno zahvalil delegatom za izkazano 11111 zaupanje ter pri tisti priliki faktično otvoril predsedniško kampanjo. To je dokaz, da se bo letos volilni boj kaj kmalu začel. Republikanska stranka je takoj reagirala ter poslala 11a agitacijo nekatere kabinetne člane, in njihovi govori so še povečali neznosnost poletne vročine. To so seveda le nekake predpriprave, dočim se bo *aktična volilna kampanja začela najbrž šele koncem me-seea septembra. Volilci bodo imeli potemtakem še nekaj časa mir. V glavnih stanih oibeh velikih političnih strank pa vlada že velika zaposlenost. Veliko večino organizacijskega dela je treba v največjem miru rešiti. Imenovati je treba razne odbore, sestaviti načrte, predvsem bo pa treba dobro premislit i, kje bo mogoče dohiti potreben denar za kampanjo. Deželi to ne bo dosti škoovalo. V prejšnjih predsedniških kampanjah je bilo potrošenega preveč denarja, in ker so Ibile blagajne polne, j<* šel denar v razne dvomljiva s vrhe, kojih značaj so razkrile pozneje razne kongresne preiskave. v Predno se bo začela resnična kampanja, bodo vodi-?lji poskušali dognati, kakšnega razpoloženja je narod po raznih delih dežele. V ta namen ne potrebujejo posebno dosti denarja, ker zamorejo skoro vse izyedeti iz časopisja. ( Predvsem morajo računati s takozvanimi "molčečimi" volilci, o katerih se do zadnjega ne ve, komu bode oddali svoj glas. v Veliko grmenja bo slišati in neizmerno dosti zagotovil bo prihajalo od vseh mogočnih strani. Začetkom meseca novembra bo narod odločil. Če bo pravemu možu poveril svoje zaupanje, bo mogoče kmalu bolje kot je sedaj. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA 8TOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 900 ________$ 4— Din 300 ------$ SJ0 Din 400 ______________ $7 JO Din 500_________$ 9.50 Din 1000 ---$18.50 191 JO Y* V ITALUO Ur 100 ...........................$ 5.80 Ur 200 ......................411.40 Ur 300 ............................$10.60 Ur 400 ............................$22.— Ur 600 ....................to- Ur 1000 ......$63«— dinarjih «11 en«fkov kot zgoraj ntvtdma. bodisi Urah dovoljujemo i« boljo pogoj«. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH 1* tapLačUo $ 5jQ0 morate poslati_$ 5 70 " M $10.00 " -__$104» " #16.00 »» »» _ $16J0 M " $30.00 " » _ $31 DO « » $40-00 » » _ $41.10 •» *» $60.00 " ** $5130 THfrmnSk dobi tit|i«B »raju ttptafiUo r doUrjin. M*f(Mfl« ItWiitiMM po CAILI LRTTU n »rlrtljtloi ti. l&rnorvfjTJUi ntAVK. bfrbatf r NKW VOflKK. N. V. WUuA . TEX LiiqygT PLOVPIP DAILY In U. 0. A gHBgaa————— NASPROTNIKI HITLER J ANSTVA Vedno določnejši so glasovi, da hočejo Hitlerjevi narodni socialist i prevzeti državno oblast v Nemčiji. Hitler pri volitvah ni dosegel potrebne absolutne večine, vendar se čuti oči vidno dovolj močnega, da stori še zadnji korak na vlado in vse kaže. da mu utegne uspeti. Oficijelna vlada je proti njemu več kakor tolei-antna, desničarske stranke molče; deloma so brez moči, deloma stoje na-rodno-socijalistiČni miselnosti bli-£11. Zdi se, da tudi eentrum okleva in menda na tihem premišljuje, ali ne bi kazalo iti is Hitlerjem v kamrico. Vprašanje pre vzet ja oblasti po Hitlerju je važno ne le za -Nemčijo samo. marveč tudi za mednarodno politiko. Prezgodaj bi bilo razmotrivati že sedaj posledice, ki bi jih imelo to prevzetje za meddržavne razmere. Ne ve se še danes, kake načrte ima v tem pogledu narodno-socijailistična stranka in kako daleč namerava v politični reajnosti izvesti svoj program. oziroma udejstviti radikalna gesla«, s katerimi je zbrala o-koli sebe mnogomilijonske volilne množice. Za Nemčijo pa bi bila Hitlerjeva vlada brez dvoma usodna. Nemčija bi prenehala biti ustavna država. Hitler je natsprotnik parlamentarnega sistema in demo-ratizma. Ustavne gai'ancije ne bi bile nikomur več zajamčene. Oblast v Hitlerjevih rokadi bi pomenila naravnost diktaturo. Težko si je misliti, da bi naj imela vso oblast v veliki državi stranka katere kratka zgodovina izkazuje nebroj uasilstev proti redu in zakonu; franka katera je uvedla v politično borbo najhujši teror in ki ise v tem boju ni strašila: niti umorov, niti drugih zločinov. Dogodki v Prusiji in sedaj pri državnozborskih volitvah morajo vzbujati težke skrbi za primer, da dobi ta stranka vso oblast v svoje roke. 'Narodno socijalistična ntramka se ni razvijala po normalnem potu. Ogromni sk»»ki v njenem na-, raščanju so znamenje, da ne gre za razvoj politične organizacije, ki na podlagi trdnih načel pridobiva pristaše. To naraščanje je pač izraz bolestnega in razdvojenega razpoloženja v narodnih iria-sah. Romantika nacijonalne osvobodilne borbe proti Napoleonu vpliva na miselnost zla«ti mlade generacije. Užaljena samozaivest mogočnega naroda, ki je podlegel v svetovni vojni, potem pa še gospodarska depresija, vse to je tiralo in tira« .stotisoče in milijone v naročje političnega avanturiz-ma. Notranji in zunanji razlogi, ki razlagajo sedanjo številčno moč narodnih e vprašujejo. — Povprečni Amerikanee ni prav posebno Hunpatiziral is caristično vlado in z duhovščino, ki ji je služila. Skoro vesel je bil novice, da je carjem enkrat za vselej od-klenkalo. nikakor pa ne morejo oprostiti Rusom njihovega boja proti veri. Izmed vseh predmetov je premet vere najbolj delikateu. Mi lahko razpravljamo o politiki, trgovini in znanosti, lahko se pri tem razvnemamo, toda drug drugega ne bomo razžalili. Vse drugače je pa. ako razpravljamo o veri. Tega predmeta ise je treba lotevati z največjo skrbnostjo, če nočemo nikogar žaliti. Vera je namreč najbolj globoko vkoreninjeno prepričanje, ki ga imamo. č*lpveštvo je gojilo vero na. tisoče let in zato je postala vera njegova druga narava. Misel na neko višje bitje. neko višjo silo. spremlja človeka vsepovsod. Tako je pri divjaku v džunglji in pri visoko izo- -TT- Peter Zgaga VPRAŠANJE IN ODGOVOR. Nesreča ne počiya! Tudi smrt m. Podvrženi ste eni ali drogi ra&k dan. KAJ 8T1i PA B? O RILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBBAMBO SVOJIH OTROK t ^ AM tie ft —vormmm wm dučaj bitom, nMyotf* «9 fnrttf Ako ne, tedaj pristopite takoj k ^lfb^ema društvu Jugq^o-▼aaake Katoliške Jednote. N*ia jednota plačuje najreS bol-nilke podpora med twbu 3 ti goal granatami podpornimi organizacijami t Ameriki. Imarina znala nad $1400.000.00, ilanatva nad 20,800. Not« droitra ae lghko t^tanorijo ▼ Sfdmfenik driatah a 8. Slani Pristopnina proata — Brit* »toiml* t**ml M^', fM|o JŠKJ. FHita po poja«nUa na glavnega tajnika, Anton Zbainik, Ely, Minn. Zebičev. za vlečenje vrvi. se pa tudi lahko poskusimo. Ker so slabe delavske razmere. je prosta vstopnina. Odbor S. -X. Doma se vam pa prav uljudno priporoča za poset v velikem številu, posebno delničarjem. C'im več nas bo. boljše za naš S. N. Dom. katerega ismo težko postavili. Sedaj mu ostanimo zvesti, drugače se lahko zgodi, da ga sčasoma izgubimo. Xa dan dne 4. septembra, vsi na piknik S. N. D. John Matekovich. Sacramento, C al. *^Xorec pravi v svojem srcu, da ni Boga". Salomon. Pred dobrini letom sem nap sal ,za G'lasi Xaroda članek o novi Bn-4»iju. Proslavljanje sovjetskega sistema je tedaj veljalo v takozva-"rnih višjih ameriških krogih za ne-•kaj nepatriotičnega in neameriškega. Ko je začel George Washington širiti idejo o republikanski vladi razdobju zgodovine gradil tem-pelne svojemu Bogu. v drugem razdobju jih je pa podiral. On je kakor nihalo na uri. ki se giblje od ekstrema do ekstrema. Dolga stoleitjai .so Rusi gradili samostane in cerkve ter so bili verskem ozrru skoro fanatiki. X a en k rat so pa uničili vse. kar so zgradili. Xa-stane vprašanje, zakaj rso uničili, kar so tako dolgo oboževaili? Zgodovina nam da odgovor, da zato, ker so razvili dru.»ro vero, ki •se jim zdi boljša kot je i 1 a nji-rova dosedanja. Nikjer v zgodovini ne najdemo naroda-, ki bi bil dolgo brez vere. Pa naj bo nova ruska vera taka ali taka — stremela bo 'proti dobremu. "Dobro" je pa i.^tovetno z Bogom v vseh verah. Walter Predovich. POZOR ROJAKI! V Trzinu pri Domažalah je naprodaj hiša štev. 2 (pri Sadru). Hiša je v dobrem stanju; električna raasvetljava; precej zemlje. Prodam poceni. — Pišite oziroma vprašajte pri: — Mary Prelovšek, 95 St. Marka Pl., Ifevr York City. TT KI NAUjERAVATE PRIRgpiT; ZABAVE OGLAŠUJ TE i« Ql*AS NAHQPA** m čite Mmo clmMtro, vme pmwa Slotrmd 9 wmM okoHeL . J . ■ J .1! "1 1 CBS ZA 06MSK SO OfHU« Draga rojakinja mi piše in me tako pozdravlja : — Se mi je zdelo, da si se že nekoliko izpametoval. ker si zadnje čase pustil ženske pri miru, zadnje dni si pa že zopet začel kr-cati po njih. Oh, Zgaga, če bi vedel, kako ma!lo se menimo me žen-, •ske za tvoje čenče in za vsa tvoja neutemeljena zmerjanja. Saj vendar vemo. da ne gleda iz tebe nič drugega kot sama zelena zavist. S ličen si lisici, ki je rekla. dx± je grozdje kirdo, ker ni mogla do njega. Me smo 'pa še vedno to, kar smo bile. Rade se malo pošalimo. toda le do gotove meje. Vi moški, posebno ti Zgaga, pa vzamete vse zares. »Nazadnje vas tako zmešamo, da kar tulite od samih srčnih bolečin. Ženske i-e vedno smatramo za nekak 'božji dar. kar smo tudi v res-nfci in po pravici. Le predstavljaj si. kako bi bilo na svetu, če bi na« ne bilo. Kaj in kako bi bilo na svetu, če bi nikjer ne bilo nobene ženske, p3^ pa vsepo\-wod same 2gage.* Znoreti bi morali od samega dolgočasja. Vprašam te. zaka j se pa moških tako spretno izogibaš in jim nočeš malo tesneje pretipati obisti? Se jih bojiš, kaj ' Cp hočeš, da bomo prijatelji, nas kar lepo v miru pu-sti in pred svojim pragom pometaj. Značaj žen-ke si skušal že na tisočkrat opisati, pa se ti ni nikdar kaj prida posrečilo. Zakaj pa o moških molčiš? Ali se bojiš zamere ali pa tudi moške tako slabo ipotnaš kakor ženske? Tako mi je torej pisala, in kar malo zazeblo me je ob jnisli. da bom moral ugoditi njevni zahtevi. Ker sem vsakih dvajset let enkrat nekoliko pesniško navdahnjen. sem ji zložil v odgovor pesmico, da bo moške malo bolje poznala. Vsi niso taki. že v*aj jaz ne. to naj si dobro zapomni. Kakšni 1-0 torej povprečni moški ? -Xo. taki *»o : — Ko mu v svilenih nogavicah prihaja mimo — sa-perlot! — želi. da bil bi tak gospod, da šolne bi ji na nožicah zapenjal vedno, vsaki pot. Poskusi in doseže to. nt želje dalje mu gredo . .. 'Zeli. da smel bi jo prijeti za konce prstov vsaki dan; in koneono — da jo oteti bi smel — privesti v svoj pristan; v namenu, da jo kot goloba od tiste ure pa do groba neguje, ščiti vsaki dan. Poskuša in doseže to. a želje dalje mu gredo... Žeti. da smel to: jo objeti in poljubiti njeno polt; .vi-e. kar ima. bi dal na sveti: življenje, zdravje, zadnji sold. Poskusi in doseže to. a želje j«* monarhija (»{tirala v prvi vrsti na fevdalno plemstvo, V olteh slučajih je |M»huda za revolucijo i/.šla iz meŠcanatva. ki je p» dosegi sv«»bode in enakosti izrabilo težnjo širokih množic jmi člo-veka dostojni cksistenoi v to. da je na razvalinah plemiške nadvlade zgradila demokratski režim, v katerem pa je <*tala socialna neenakost kakor prej. V vaeh revolucijah nove dobe je ljudstvo, ki revolucijo lirami in skrbi, da se ne ustavi, podžigajoč jo * svojim nagonom po socialni pravici in enaknHti, globoko razočarano, ker vidi, da ga je meščanski razred p revami. Nanuvto žemlje in kruha pa prostora za življenje, se morajo množice kmetov in delavcev, ki si' smatrajo za edino upravičene dediče plemiške |>osesti, zadovoljiti .s tistim skromnim položajem v druibi, kii so ga vedno i-nielc, douim meščanstvo fevdalni red nadome.sti .s plutokratičnim, v katertm obenem z denarjem in rem I jo pripade njemu tudi vsa oblast. Nič ni bolj zanimivega, kakor brati ona |>oglavja francoske revolucije, v katerih so popisani taktični triki, k katerimi je stan linV-anskih intelektualcev in posestnikov skušal obrniti tok revolucije nazaj, da ne bi ljudstvo u-Ktvarilo družabnega reda. kakor so ga početniki revolucije .sami oznanili kot svoj ideal. Komaj je kon-»tituanta iz I. sklenila, da so vse fevdalne pravice in obveznosti kratkomalo odpravljene, že so nj^-ni odseki »delovali tozadevne zakone. v katerih se je praktično preklicalo in onemogočilo \>e to. kar ji' bilo v principu sklenjeno. Večina fevdalnih obveznosti je o-Mala v veljavi, ker jih kmet naravno ni mogel odkupiti; to pa zat'», da bi te dajatve, ki jili je |>rej prejemalo plemstvo. o'J. je bila francoska revolucija «iia tem, da propade, če ne bi .ie bil « rešilo ljudstvo 7. energičnim izbruhom, ki je |tomede| / inonarliijo vred tudi rnečansko reakcijo pod .zastavo V.'\-ronde. Kakor vemo, pa je pozneje 1a reakcija vendarle odnesla zrna-go. # Toefio Ulko se razvijajo dtiues »tvari v Španiji. Sedanja vlada lifij bol j radikalne meščanske levice ves čas. odkar vodi državno krmilo s pomočjo ustavodajne zbornice, to je vet"- kot pol leta, ni storila nit-i najmanjšega koraka, rva in najnujnejša zahteva moderne Španije. Kljub naj radikalnejšim izjavam konstituan-te. ki se prizadeva, da svojim u-►tavnim načelom in pozitivnim zakonom daje r-rm bolj .socialističen značaj, in ki se ponaša .s tem. da španska ustavodajna skupščina ni samo idealen izgled v zgodovini Španije, ampak vz'tr* demokracije v-v-pa sveta .sploh — kakor je rekel poljedelski minister Marcelino Domingo — je Špansko fevdalno vele-plemstvo nlejkoprej gospodar najbolj rodovitne španske zemlje, kmet jta z najrazličnejšimi dajatvami obremenjen najemnik. C) položaju kmetskega delavstva pa i»ploh ne govorilno. Tudi špansko meščanstvo se da voditi od Istih nagonov in teženj, kakor svoj čas francoski buržua: zemlja, ki se zaradi gospodarske krize že precej Ta.sa izmika iz rok velepleinstva. naj preide v last meščanske' pluto-kracije, kmet >vi p^iseti pa naj se postavijo meje, ki so v kričečem nasprotju s programom socialnih potreb in izenačenja, ki ga imajo mešTanrfki ubil i kanci jxiLna vsa iLsta. Sicer je bila teroristična propaganda komunistov v južni Španiji v prvi polovici letošnjega leta nekoliko splahnela, toda ta navidezna apatija ne pomeni, da bi bile kmetske množice zadovoljene. Zadnji čas je :zopet oživela, posebno med viničarji v Katalo-niji, pa je vlada ,poklala nadnie o-rožnike. Šef španske vlade, ki je v besedah in programih aiaradikal- nejši (m] vseh radikalov, sploh vlada n | m »m < jo or>»žitišT v«, ki je naj-jačja o|M»ra mew-aiiske republike na eni. in z glasovi N**-ialii<»-d'*m*>-kratskih voditeljev, kojih taktika je |»o\>4m| dol<«Vtui |m> >trahu pred kom n n isti. na drugi strani. Tako zboruje kiMMtitnanta. ki tiiti najmanj ne predstavlja več mnenja večine š| ta tisk«-ga naroda. ker se je ra/|M>loženje množic po začetnem navdiišetiju za republiko ra«li rv-očaranja nad "d^imi" narodnih zastopnikov [»»(Mlinoma izpremeni-lo. že celih 7 mesecev, ne da bila niti sklenila, niti izvedla kakšno količkaj važno <|wWarvo. Agrarna reforma je, kakor rečeno, slejko-prej samo na papirju, ne da bi režim imel jHrtenega namena, da jo v celoti in v duhu ljudskih potreb in zahtev realizira. Še vedno se morajo španski kmetski koloni 7>o-inagati s samovoljno odpovedjo fevdalnih obveznosti, z bojkotom in saliotažo ter požigom žetve, od katere sami nič nimajo; seveda je takoj orožništvo na mestu, in ekse-kutorji rubijo in kaznujejo kme-tiča še bolj neizprosno kakor i*>d kraljem Alfonzom. Španski 3ibe-raloi se sicer jtonaša jo, da je kon-st i uan t a sprejela že 2amo zato. ker za svojo ve-1 I čino glasov rabj |*,|eg ^N-laluspiv j tudi katalonske | h »da lire. P«*>leJi-l ra tega j*.|o\ i.'mira »nšniarskefpi i dela j«-, da s, na ,»uj strani u-prli Španei. ki zaue n-šit\e madrhL-ke vlade < dklanja. Zaradi tc/a s,- j«- d*-lo v k« »netiti lan V i jm »p »Im mia ustavilo in zjistojtniki nannla ravno iz-1 mislili idiod i/. |»o|ožaja v tem. «la bi šli na letne jioi-itnice. ko je na-1 enkrat i/bruhnila monarhističua' | vstaja. j Španski monarhi-ti so tudi sle-1 . i dili /gletlu svojih pnilhodnik >V v t Franciji. .Mislili so. da je prišel' i čas za reakcijo, ker so videli, kako1 razmere same delajo tzatijo. Velike-' mu delu špan>k«*ga im*š«"-anstva je vlada Azjyie. ki mora delati kinii-prtimis«' .s stieialLsti. trn v |n-ti. To vin" ali manj reakcionarno meščan-' stvo vodi <*den najvplivnejših špan .-kili politikov, bivši republičanski minister Lerroux, ki s<* že pol h*ta' prizadeva, kako hi povzročil via-j dno kri'.o. ki bi prinesla njega na vrh in poinedla s .socialisti. Socialisti so zop«'t razdel jeni, ker mnogi ne odobravajo social-reakei -nar-ne taktike svojih zastopnikov v kabinetu. Da se tako s«K;ialistični ek>tremisti tja do komunistov, kakor pris-taši bivše monarhije zanašajo na sjtlošno ni biLi gotovo dosegli usj>eh. kakor bi ga bili francoski reakcionarci leta 1 ako se ne bi bilo postavilo na stran meščanske republičamke vlade organizirano socialistično de-lavstvii. ki je svoje težnje |>o pravičnem socialnem redu zapostavilo pa kategorično zahtevo trenotka, da st b la mnogo večja, neg jo predstavlja madridska vlada. Na \ s.tk na«' in pa >• puč hi) resen ojHoinu sedanjim oit!a>r ni koti i. da od puhlih fraz (Hilitičiie svoImhIc in •»•eialiie euakosri preidejo k dejanjem. zakaj v nasprotnem slučaju T.i j»u»* ni bil zadnji. TURKI — IZVOR KULTURE NOVA 8EZIJA V ROXY THEATHRE. Na nedavnem kongresu turških /god »vinarjev je bila prav glasno i/rečena trditev, da bi morali prav /.i prav Turki veljati za stvaritelje in razširjevalce svetovne kulture. Kdor tega ne verjame, lahko vzame v roko knjigo turškega pisatelja Jusufa Zvjc "Arijci in Tiiranei". V tem delu, ki ji* izšlo v originalu v Carigradu, v nem-j keiii prevodu pa v Lipskcm. dokazuj«* pisec na podlagi jezikovnih, etnoloških, mitoloških in imensko primerjavnih študij, da je kultura vsega .sveta .sad turanskih narodov. Pixv pa je vsaj toliko jtreviden, da ne odreka tudi tako /.van i m a-rijskini in seinitskim narodom nekoliko zasluge za občo človeško kulturi, to pa zategadelj, ker pri-, padajo svojepokolenju in je- j zikit tnraiishi ra/.-; šiilila po vsej Aziji in Evropi. Tako si turški zgodovinarji tolmačijo istočasne pojave ene in iste kulture na Kitajskem, v ludiji. Ua-hiloniji. v v Egiptu in v obnifM'-juj Sredozemskega morja. Tudi jeziki j najrazličnejših jtv.ikovuhh skupin • izvirajo ]io naziranju citiram*ga 1 pisca iz turščine — seveda za ti-j stega. ki hoče temu verjeti. V Koxv Theatre sc je začela nova sezija v soboto ob enajstih dopoldne. Kazali so Foxovo sliko "The Firt Year" v kateri nastopata da net Oa\H(ir in Charles Far-r- II. I "pravni ravnatelj Mr. Cambria. ki je bil svoječasno pri Publix in l>oeiv eirkuitih je naznanil da bo v letošnji sezji ib»sti novosti bodisi v glasbenem bodisi v dramskem o/jru. V orkestru je 70 izbranih godbenikov. nadalje je zbor 40 pevcev. 24 plesalcev, dočim je v skupini Koxyettes oseb. Orkester je pod vodstvom ka-pelnika in violinista Davida Ros-sa ter je proizvajal Kiniskv-Kor--akovo "Šelieraz«lo"*. Mr. Ross je bil svoječasno godheni ravnatelj Skoura-vih gledališč v St. Lonisu in Miiineapolisu. V Fhiladelphiji je vodil Mastbaum Symphony Or-cliest ra. Kasist Imparato. ki se je že proslavil na NariHlnem gledališču, je pel odlomke- iz opere "Mcfisto-fele*\ Kot prva baletna je nastopila Vivian Fay. članica "Vanities". Nadalje je t roba omeniti nastope Albert i ne Kasch. Batrice He-renson. tenorista Joscpha (»riffina ter Fort unci I a in Cirrillina. Predstava se je zaključila z Movietone Newsreels. CerlauaKo jezero usiha. Cerkniško jezero je že delno u-sahnilo. Dosedaj je usahnil Vodo-nos Ketje in licšeto. Rib je zelo malo. pa še te so zelo majhne. Iti-bolov je kajpada dovoljen samo takim, ki imajo ribolovno karto. LETOS JE POLARNO LETO Lahko je rečj ali zapisati, da j- ha tudi problem zračnega letošnje let polarno, težko je pa fa j„ iskati v teli to lajiku razumeti. Naziv prav za JAJfa]c „OVe zračne poti. prav ni pravilen. Znanstvena raz-j Znanstvena radskavanja h« do iskavanja v tem letu l^»lo namre. obsegala kot rečeno vso zemljo to ob-egala vso .zemljo, \>aj kar se Jvj tl|fii ,HM.an,.. ki zavzemajo ve-tiče prirodoslovnih veil, ki jim jt čino zemeljske p,»vrine in ki j.h polarno leto posvečeno, torej me-| poziianm še zelo malo .V teorol igijc in zemeljskega magne prome-led«-nih pilil 1- ta nam n tu ze na širno morje mn< go tizma. V pogledu meteorologije bo ,,ar:iikov. ki bed«, učenjaki na nj h ue 'iija-| proučevali «M-eane. kakor po Stan kov v tem letu proučiti na vsej j .iih „., kop,,m. «»krg KlfiO ,,-„- •'"jnikov lo < Majalo rezultate rjim-•tveiiih opazovanj |>o radiu. Ini-i-ijatorja te ideje hi bila gotovi /.• lo pre ene'ena. če hi vedela, k i-ko si jajno se j- un-sničila. Niti v najdn-mejših anjah s«- jima pre.I leti ni moglo zd>-ti. da !» > č!o\»- štvo rloseglo v razmeroma tako kratkem času tif.lco iinsenc ljivc uspeh". Omenjamo shiiio radio in letala. Xef«|\i^ii-, o'I dniv(XTj) v,;i nnšia na lo idejo profesor lno.-- aarikega rih>crva&orija v llani- naloga leta od nosno dela kov v tem letu proučiti zemlji zlasti višino stratosferi sploh spoznati fizikalne la.stnixsii j ozračja, ne saino pri tleh. temv-č tudi v višjih zračnih phisteh. Druga naloga bo proučevati premikanje različnih zračnih pla ti in n-gotoviti. k;iko se njihove lastnosti med premikanjem v druge dele o-»račja izjireminjajo in torej tudi. kakšno je kot posledica teh izpre- inemii vreme. '".Vnrnra r Surovosti** — kot jo jm naslikal slarni slikar Hvali, Paul Bransom ... navdahnjen od turove tile in dirjaike premetenosti, ki je napravila leva za vladarja afriške džungle. —in surov tobak nima mesta v cigaretah m - Tega ni v Luckies ... najmilejši cigareti kar ste jih kdaj kadili kupujemo najboljši in naj-finejši tobak na celem svetu — toda s tem še ni povedano, zakaj ljudje vsepovsod smatrajo Luckjr Strike za najmilejšo cigareto. Dejstvo je, da nikdar ne pregledamo resnice, da je '"Narava t Surovosti Redkokdaj Mila" - zato je temu finemu tobaku po primernem staranju in miljenju dana dobrota onega Lucky Strike čistilnega procesa, ki je opisan z besedami - "It"» toasted.1* Zato pravijo ljudje r vsakem mestu, trgu in vasi, da so Luckies tako niile cigarete. *< Irs toasted** Ya zavojček milih Luckies , itn. Th* iMrku Vatam Co. "Ako moi rapile bolno knjigo, ako ima bol j! O pridigo Ji č, njpraii boljlo milnico kakor njrSov lotri. bo ji e! napratil izbojrno pot do njfgotih t rat, četudi zgradi stojo bilo v gozdu." - RALPH VALDO EMERSON. Ali ne pojasni to, zakaj je širni svet sprejel in odobril Lucky Strike? ! Polarni kraji so /.n to proučevanj" velikega p 'in< na, k»-r so «, frromna po.-«xlo mrzlemu /.raka. ki prodira v zmerni pas in v nferi vpliva na razvij vremena v teh z»inljej»:.snih .širinah. Meteor:)-lo>ka opazovanja v polarnih kra-' jih .so zaradi velikih, pogosto nc-i premagljivih naravnih *>vir žal š • poman.ikijiva. Je pa mnogo proh-( lemov. ki bodo rezultati znanstvenih ractkavanj v polarnem letu |HMlIaira za njihovo rešitev. 31.:-giH-tična merjenja naj ugotov. kaj je z magnctieiiiiiii prvinami m kakšna j<' razlika v dneh z 11 i i -hovimi motnjami in v dneh br< z njih. S tem je v ti^ni zvezi proučevanje polarnega f-ijaja, attnos-ferične elektrike in zemeljskih tokov, ki s'» velikega praktičnega pomena zaradi svojega vpliva na br- I i-ojavne in telefonske daljnovode. | Tudi zveza vseh teh pojavov z meteorološkimi jtojavi utegne pri-ne^i ■zanimive ugotovitve. Poleg tega je še cela vrsta drugih vprašanj. ki jih bodo skušali izjasniti u'enjaki v polarnem letu. -Šlo h> I ud i '.a hidrološka, biološka iu druga opazovanja. | Vse te naloge naj bi rešila či-.n gostejša mreža opazovalnih stani«!. V ta namen so ustanovili zla>ti v polarnih krajih celo vrsto novin o]iaz:;vainih >tanic. opremljenih v prvi vr^ti s preizkuševalnimi instrumenti e.a meteorološka, aerolo-?ka in magnetična merjenja, pa tudi za merjenje solnčnega izžarevanja. atmosferične elektrike itd. Glavni delež v polarnem letu jo vc!i!,ii N''iiniayer in j?a Kari W»\v- preeht, avstrijski mornariški «"-a- cVanea Jožeta. N'a povratku je pisal še na ladji "Tegethoff" o in-trebi strniti se k si.-tematičiiem;i f.Toučevanju polarnih krajev, i.e,-ho veej»*ga pomena, kakor pa '-»v /.a dosego obeh t<»čajev. Payer kakor Xeumayer pravilno ugotovil. da poedine ekspedicije nimajo tolikega pf mena. če n • gredo na pfrt i »t časno, kakor če bi šle Istočasno. Pravilno j«- tudi ocenil važnost |tolarnih krajev. Največ jo ^a.-Iugo za prvo polarn > let o je imel nedvomno Weypreeht. ^i ni bal nobenih ovir. l*o oc-nn.h letih, ko ga ni bilo več med živi-liii, je bilo 1. 1*82.-83 organizirano prvo polarno leto |k> celi vr.-ti kor.-gresov in konferenc. V Spomin n i prvo |»olarno leto sedanje svetovno znanstveni |KM.ljetje. ki je vezano .....SO v twin kost vezano .....„........1.10 tome C nt o M*...............................50 ! fin.i vezano .................................35! lir) »f Ilea vrti: n i>< ■ Ti-iattn ................................38 r imn ln "Hlin« .......................tO » UAjrin**i^> tunje vezano ........1.20 i ZA OltltASIJB, Key «f llravrn ; t ••*•!< •!'I in/i ri» ................._...l.t0 v reliiM najfinejši vez ............1.50 v fitto nanje ri*zan« ................1.50 CmMiolif IVM Manual- v fino usnje r«ino ................1.30 Ar« Maria: v fino u>nje rntano .........-.1.40 POUČNE KNJIGE šaeUik* klfl.mi4* berilo ............2.— i Anglcftko-slov. lit slov. angl. slovar .80 Amrrtfci |«i AmrriUanrl (Trunk) 5.—; Antfiijitlta služIta ali nauk kako ae naj streie k sv. masi ................10 Boj n;ilnlji\im boleznim ...................75 ( OrknlAko Jftrn ................................1.20 Detnoči iivinoidravnik broAirnno .1.25 Domači nlru\nik po Knaipu: broširano ................................1.25 Domači /rt ...................................1JS0 Govedoreja ...............................1.50 Oospodinjstvo ...............................1.20 Hitri rakuna r ....................................75 Jugoalavija (MHIk» 1. zvezek 1.50 2. zvezek. 1 -2 snopič _________1.80 Kletarstvo (Skal Irk v) .................2^- Kralha srbska gramatika ................30 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Krhov ..................JU Kako ae podane državljan Z. D. .25 Kako a* poatane aaieriiki driavljan .15 Knjiga o dostojnem vedenja ........JI Kubična Računi ca ..........................75 liberalizem ....................................J0 Ljnbavna in mtibilna pisma ...........35 In enrrtija ........................1.25 Ev. Kreka .75 Radio, osnovni pojmi Iz Radio trbuikr. vezano ........................2.— hroširuno ....................................1.75 Računar v kronski in dinaraki veljavi .......................................75 Ročni slov. italijanski in itali- janskislovenski slovar ............JO Ročni spinovaih vsakovrstnih pisem .........................................50 Solnčenje ..............................................50 Slike iz živalstva, trdo vezana ........JO Slovenatca naro fložja |x>( ii4 liledu ...........................20 j Božja pot na šmarni gori ______________.20 ! I Cankar: Greinik Lenard. broft..................70 Mimo življenja .............................80 Moje življenje ...........................7.1 Romantične dufce ........................60 Čarovnica ..........................................25 Cvetina Borograjska .......................45 Cvetko ...................................................25 Čebeli r a ................................................25 f'rtiee iz življenja na kmetih .........35' Mladeničem. L tv. __________________ n. «v............................... 'Oba skupaj * centov) Mlekarstvo _____________________________lw— Nemško angleški tolmač ______________1.40 Nasveti za hišo In dom...............X— NajbolJAa slov. Kuharica, 088 atr. lepo res. (Kallaftek) _____________S.— Nemščina brez učitelja: 1 del ...................„.„.................M • * del ...................................29 Največji apisovnlk Ijobavnlh in dmašfc pisem -----------------------IS Ojačen beton ____________________________M Obrtno knjigovodstvo _______________2.90 Pcročntaiarstvo. braHraoo ............1 JO rravBa za oliko m Drobiž, in razne povesti — S|»if.«l Ml 101 □ ^ki ___________________60 Darovana. Egndnvlneka i»ovest .........56 Dekle Eliza ....................................—.4« ihilmatiuske povesti ........................35 Dolga roka ..........................................50 Do Ohrida in Bitolja ........................"30 Doli t orožjem ...................................50 Dve sliki: — Njiva; Starka ........(UeSko) .....................................4S0 Deviea Orh-anska ..............................-56 Duhovni bol ......................................S9 Dedek je pravil; Marinka in škra-teljeki ............................................4« Elizabeta ...................*........................35 Fabijoia ali cekev v Katakombah.....45 Fran Baron Trenk.................................35 Filozofska zgodba .....................-........68 Fra Diavolo .........................-...........JS0 GozdovnHt (2 ZVEZKA) ..............1.20 Gotspodariea sveta ............................-40 Gostilne v atari LJnblJani ................00 Grika Mytologija .............................. Gusarji ............................................75 Gnsar v obtakMi ....................-..........-80 Hadil Murat (Tolstoj) ..................40 Hči papeta. vez.......................1— Hektorjev meč ................................JI Hedvika ...............................................40 Hudi časi. Blage duše. veseloigra .75 Helena (Kmetova) ...........................40 Hudo Brezdno (11. ................35 Humorske. Groteske in Satire , vezano '...............,,—...................88 brodi rano ....._________«..................^60 Izlet g. Brončka ..............................1.20 Izbrani spisi dr. H. Dolenca ............JO Iz tajnosti pri rode ...........................JO Iz modernega sveta, trdo vez.....1.60 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka ...................................1J6 Igračke, broilrano...........................J8 Igralec .............................................K Jagnje..............................................8» Janko In Metka (za otroke) ............JO Jutri (Strug) trdo ves_____________13 Jurčičevi sp«si: Popolna izilnjn vseli 10 zvezkov, le|w> vezanih ................................10.—v 6. zresek: Dr. Zober — Tug smer Itrosirano .................................. ,75 •Iiian iMserija 'Povesti iz ftpanskega življenja .........................................JO Kako se sem jaz likal lAIciovcci I. zvezek _______________.60 Kak« sem se ja/ iikal (Alešuvee) II. zv. .....................60 Kako sem se Jaz likal (AleSovec( III. zvezek .............80 Korejska brata, j»ovest Iz milijonov f Koreji .......................................JO Krvni OS veta .................................30 Kmečki punt (Šenoa) .........................66 Kuhinja pri kraljici gosji nožici ...50 Kaj se jc Markom sanjalo ............JS Kazaki .............................................60 Križev pot patra Kupijenika .........70 Kaj se Je izmislil dr. Oks .................45 (.evKtikovi zbrani spisi ...................JO L z v. Pesmi: Ode in elegije; Sonet je; Romance, balade In legende; Tolnu& (I^evatlk .......70 5. zv. S!ika I.evstika in njegove kritike in polemike ........................70 Trdo vezano ............................1«— Ljubljanske slike. Ilišui lastnik, Trjsurec, Ku|>čijfški stražnik. LTraduik, Jezični dclctor. Gostilničar. K1e|»etulje, Natakarca, Duluivnlk. ltd...............................60 Lov na ženo t roman) .......................80 Lneifer .............................................1.— Marjetica .............................................50 | Materina #rtev .....................................50 j Moje življenje ...................................„73' Mali Ijorrl ...........................................JO Miijonar brez denarja ......................75 Maron, krščanski deček iz Libanona ............................................,25 Mladili zanikemežov lastni živo- topls .........................................75 .Mlinarjev Janez ...............................JO MiiMilino.............................................40 Mrlvi Goslač ......................................J5 Mali Klatež ........................................70 Mesija ................................................JO Malenkosti (Ivan Alhrecht) ..........25 Mladim Knpm. /hi rka pnrejtl za slovenska mladino ...........................25 Mislerija, nuna ti .............................. 1.— Možje ............................................... 1.50 Na različnih potih ______________________40 Notarjev nos. humoreska ...................35 Narod, ki izmira .................................40 Naša vra, II. del. 9 povesti ...............06 Nova I.rotika. trdo vez .....................70 \asa lela. trda vez ............................10 broširana ......................................JO Na Indijskih otokih __________________________50 Naši ljudje.........................................40 Nekaj iz ruske zgodovina..................35 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov blvfie- pra slovenskega polka ...............1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...25 Onkraj pragozda................................86 Odkritje Amerike, trdo vezano .........60 mubku vozača ..............................50 Praprečanove zgodbe ________________________-J5 Pasti in zanki .................................25 Pater Kajetan...................................l^t Pingvinski otok ..................................JO Povest o sedmih obešenih ................JO 1'ravira kladiva ...............................JS6 Tabirki iz Roža (Albrecht) .............25 Pariški zlatar ......................................35 PrihajaČ, i>ovest .....-________________________,60 »ožigalec______________________________________J5 Tapežinja Fausta ........................ 1.60 Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire) trdo vezano .................................L— Po strani klobuk____________________80 Plat zvona ..........................................-40 Pri stricu ...............................-............60 Prst božji ............................................JO Patria, povest iz irske juaaOke dobe ..............................................36 Prva ljubezen .................................-56 Po gorah In dolinah .........-..............„86 Pol litra Vipavca......................JO Poslednji Mehikanec ..........................JO Pravljice H. M ajar ............................JO Predtriani, Pre Sem in drngl svetniki v gramofon« .....................J6 Prigodbo čebelice Maje, trda vez 1.— Ptice selvke, trda vez.......................75 Slovenski šaljivee ...............................46 Slovenslti Robinzon, trd. vez, .............75 Stric Tomova koča .........................56 Sueški invalid ..................................J5 Skozi fiirn* Indijo ............................JO Sanjska knjiga, mala .........................60 Sanjska knjiga, velika ................JO Sanjska knjiga, (Arabnka) ..........1,50 Spomini Jugoslovanskega dobro- voljca, 1914—1918 ........................1.25 Sredozimci, trd. vez. ........................60 broft.......................................... St rano le vojne ................................„50 Štiri smrti, 4. z v................................J5 Smrt pred hiš« ...................................85 Stanley v Afriki ................................36 Spomin znanega potovalen ............1.50 Stritarjeva Anthologija. broft ........JO Sisto Šesto, i»ovest Iz Abrueev _____...JO Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ..............................................36 Študent naj bo, V. *v......................35 Sveta Notbnrga ...................................35 Spisje, male i«ove«»ti ............................J5 Stezosledec .......................................JO Šopek Samolarke ..............................35 Sveta not ............................................30 Svetlobe In Jenee .............................1.20 Slike (Mesko ► ..................................60 Spake, humoreska, trda rez.............JO SIIAKKSI'EARKV.A OKLA: Maclibet, trdu vez................................90 broširano .......................................10 St. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva n brezposelne. 80 str., broft. ............J5 Št. 29. Tarzan sin opic ..................JO Tarzan sin opic, trdo vez....1.20 St. 31. Roka roko ............................J5 Št. 32. Živeti ....................................25 Pred nevihto . Popotniki ....... Poznava Boga Pirhi ............... Povodenj ......... Praški judek .. ------------K _____________60 ............JO ..............J6 --------------J6 .............26 Prisega Huronskegn glavarja -------JO Pravljice in pripovedke (Kofiatnik* 1. zvezek 2. zvezek ...46 —46 ...30 Prvi« med Indijand --------- Preganjanje indijanskfh mi jev..........................J8 Robinzon ...............—.........................J6 Robinzon Crusoe ................ Revolucija na Portugalskem ....____..JO Rdeča in bela vrtnica, povest _______J8 Roman cadnjega cesarja Habs buržana —.........-----------------------1J6 Rdeča megfn ......................................—66 Rdeča kokarda_______________________1J8 Se riant Diavolo, vex. L60 Oihrio ..................................................„70 Sen Kresne noči ...............................70 Skrivnost najdenke...........................50 Splošna Knjižnica: Št. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda. Izvirna povest. 104 str.. hri^irano ......................................35 fit. 2. (Rado M urnik t Na Bledu. Izvirno povest, 181 str., broft. JO Št. 3. (Ivan Rozman) ..Testament ljudska drama v 4 dpj., broft. 105 nt rani ....................................25 št. 4. (Cvetko Colar) ..Poletne klasje, izbrane pesmi. 184 atr., broft'rano ......................................JO Št. 5. (Fran Milanski) Gospod Fridolin Žolna tn njegove druži 4 i na. vesel omodrp frUre I-. 72 strani. brrtSirano ......................25 št. o. (Novak* l.juobsumnost .—JO St. ?. Atidersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 strani, broš..................35 Št. 8. Akt štev. 113 ......................75 Štev. O. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani. bro5..............76 Št. 10. Peterčkove poslednje sanje, božična povest Št. (Tir. Karl Engirt Denar narodnogospodarski spis. posle venil dr. Albin Osris, 236 str., broft...........................................jo Št. l'J. (Fran Mileinskl) Mogočni prstan, narodua pravljica v 4. dejanjih, 91 str., bros..................36 Št. l.t. (V. M. Garšin) Nadeida Nikolajema, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš......................36 Št. 14. (I>r. Knrl Enprlift) Denar, narodnogospodarski spis i»oslo-venil dr. Albin Ogris, 236 str., broš..................................................80 Št. 15. Edmond in Jules de Gon-court, Renee Mauj>enn ...................46 Št. 16. (Janka Sau.oc) Življenje. pesmi, 312 str., broš......................45 Št. 17. (Prosper Ma rime«) Verne dnSe ▼ vicah, povest, prevel Mir-Ko Pretnar, 80 stra...............„..J0 Št. 18. (Jarosl. VrcbMcky) Oporoka lukovikega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 strani, broSlrano ..........................................25 Št. 19. (Gerbart Haunt man) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 strani, broš. ___________J6 ŠL 20. (Jul. Zejer) Gompači in Komnrasakf, japonski roman, ia čeSMne prevel dr. Fran Bradač, 154 strani, brofi. _______________,46 Št. 21. (Frilolln Žolna) pvanajat kratkočasnlh zgodbic, n., 73 str. broft. ________________________________________JtS Št. 22. t Totstoj) Kroutzerjeva sonata JO Št. 23. (Sophokies) Antigone, fal na igra, poslov. C. Goiar, 88 str. broširano ......................................JO Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev. I. del, 388 str., broft. ----------------------------------------99 Še. 25. Poslednji dnevi Pompeja, H. del_____________________________________JO St. 26. (T*. Andrejev) ina-ske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broft.---------------------SS št. 35. (Gaj Salu«tlj Krlsp) Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 shrani, broft.....................JO Št. 30. (Ksaver Meftko) Listki. 144 strani .........................................65 Št. 37. Domače fivali ................'...„38 št. 38. Tarzan in svet .................1.— Štev. 39. La Boheme ....................J8 Št. 47. Misterij dufte ...........—..... Štev. 48. Tarzanove živali .............90 Štev. 49. Tarzanov sin. trd vez ....1.20 Št. 30. Siika- I»e Graye .....—........1.20 Št. 51. Slov. balade in romance. .. J6 Št. 54. V metežu ............................1— St. 55. Namišljeni bolnik ................JO št. 50. To in onkraj Sotle.................36 Št. 57. Tarzanova mladost, trd vez ...............................................1-20 Št. 08. Glad (Hnmran) ..................JO Št. 59. (Dostojevski) Zaplaki iz mrtvega doma, L del ----------- št. 00. (Dostojevski) Zapiski Iz .mrtvega doma, II. del ..................1.— št. Gl. (Golan Bratje in sestre.....75 Št. 62. Idi jot, I. del (DostojevkI .90 Št. G2. Idi Jot, II del ....................JO št. 64. Idijct. III. del ....................JO Št. 65. Idi jot, IV. del .....................90 Vsi 4 deli ............................... 3.25 Št. 06. Kamela, skozi uho sivan- ke, veseloigra ..................-..............45 Slovenski pisatelji II. zv.: Potresna povest. Moravsko slike. Vojvoda Pero i Perica, Črtice .................................................2.50 Tigrovi zobje ....................................-1-— Tik za ironto —............................... Tatič. (Bevk), trd. vez. .....................75 Tri indijanske povesti ......................30 Tunel. soc. roman ............................1.20 Trenutki oddiha ......r......—................JO Turki pred Dunajem .........................30 Tri legende o razpelu, trd. vpz......65 SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3. zv. trdo vezano. Vsebuje J2 po- vesti ..... ..JO 4. zv. trdo vezano. Vaebuje S. po- vesti ..... ...50 5. zv. trdo vezano. Vinski brat .50 6. zv. trdo vezano. Vsebuje IG po- vesti ..... .............. ....................., ....... ..Ju IGRE Beneški trgovec. Igrokaz. r 5. dejanj .60 Cyran de Bergerac. HerlČna komedija v petih dejanjih. Trdo ve- **no...............................................1.70 EdHa. drama v 4. dej........................$0 Gospa z morja, 5. dej...................."..75 Lokalna železnica, 3. dej...............^50 Marta, Semenj v Ricbmon; -...............80 MoJe obzorje. (GangU .........._........1 Ji." Narcis (Gruden), broš.....................30 Primorske pesmi, (Gruden), vez......35 Blatne (Albrelitj. bro5.....................JO Pohorske poti (Glaser).. broS...........M Oton Zupančič: Sto ugank...........................................50 Vijolica. Pesmi za mladost .............60 Zvončki. Zbirka pesni j za slovensko mladino. Trdo vezano .............90 Zlatorog. pravljice, trda vet ...........60 PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Pavčlč) Slovenska koračnic«: 10 zrezkov. Vsak zvezek po .........30 IO zvezkov skuiiaj .......................2.50 8 mladinskih pesmi (Adamič) .50 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovee) .................................80 Šest narodnih pesmi (Prelovec) JO MEŠAM IN MO$KI ZBOR Slovenski akordi (Adamič) : I. zvezek .............—.................75 11. zvezek .................................75 Pomladanski odmevi. II. zv........45 Ameriška slovenska lira(HoImar) 1.— Orlovske himno (Vodopivec) .......1.23 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) ..............—................45 MOŠKI ZBOR KoZdj^ki: Poduk v igranja eitrah, 4 zrezki ............. Bori pride «o. Jiorsčniea ......... ......3.51 .........21 Trije moSkl zbori (PavSč) Izdala Glasbena Matica ..... Narodna nagiobnka (Pavčič) ... Gorski odmevi (Laharear 2. zv. DVOGIASNO: .....40 .....35 .....45 Zgodbo Napoleonovega vezana ...._____________ Zgodbe sdravtdka Mnznttm Zlati pantar ______________ -L66 .16 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. zv. Vojnsaatr Ml 2. zv. Hndo Liuutes 3. zt. Veselo povesti 4.«t J5 5. iv. Student naj bo. — Na« vaak- RACffi PESMI S SPREMLJEVA-N1EM: (Foesfrer) ............. Izdala Glasbena Matica .40 Gorska cvetlice (Lahamar) četvero In petero raznih glasov .........45 Mma bi rad mdstlli rož, moški zbor a bariton sotom in priredbo za dvoopev —...................................29 v pepdnHni noči (Sattner), kan-tatnta ca soli, zbor In orkester »data ta bila relo pozorna drug naapro-j Trmasto se je vzravnala in vrgla t; drugemu, moža in ženo. ki .4 a glavo vunak, potem si je pa .skuša-govorila v globokem resnem tonn.'la dopovedati, da ga ne b<> pogre-M uril a *ta se (»ogovarjala o popoi-šala. Skušala se je ve»elhi, da je šel. Hiša m' ji ji> zdela strašno prazna. Iz vsakega kota se ji je režala mrzla praznota. Prepouno bi b lo zdaj, da bi si kdo izmed njiju še kaj želel. Tak prelom se ne da popraviti. Vedela je. da bi ga niti čudež ne m^el več spraviti nazaj k nji. Vedela je pa tudi, da bi tudi nje najrartumnejši vzrok ne mogel privesti do tega, da bi ga zopet sprejela. Večer .se je vlekel kakor večnost. Ni bilo to prvikrat, da je bila sama v hiši. kamor je prišla kot nje-*?ova mladoporočena žena. a bilo je prvikrat, da je vedela, da ga ne bo nikdar več. da bo ostala ->aiua.... Sedla je k oknu in topo, melanholično zrla v p i u>t o naravo. Zdela ji je tudi ta prazna kakor njena hiša in njeno srce. Starinska ura je tiktakala počasi in glasno, kakor da ji pravi, da sta se morda oba prenaglila in da sta si v nenadni zagrenjeno^i morda }>okva-rila mladi življenji. Dokler ni doe^ela domov, n i mogla verovati, da bo res šel. Vrte, ki mu jih je pisala v hotelu in ki mu jih je |K*slaIa. ao pomenile prošnjo, čeprav jih je napisala formalno, mrzlo. L'pala je, da te? l-o vendar premislil, da bo.... Pa te ni. Še4 je — in :se ne bo *.rnil, to je dobro vedela. Njegov ponos je bil tak kakor njen. Za trenutek je zasovražila ta svoj po-no\ Saj je bila njuna ljubezen tako lepa in še bi lahko bila! notna neznatnih rečeh. Bila sta mož in žena, katerih Dota .so se ločila. Velika, mirna restavracija je bila zelo nevtralen kraj za take pogovore. — Ti me razumeš. Do ris — midva sva končala, — je zopet f?ač**l ji ladi moč. Njene ustnice 1*0 se stisnile m rekla je hladno: — Prav to t>i mi ie davi povedal. — Sem. jjozneje sem pa ie e»i-krat mirno premislil in te prosil za sestanek tu, da ti ponovim, kako ne moreva več naprej. — Prav nič ti ne ugovarjam. Njen c*meh je bil trd in mrzel k^-kor jeklo. — Od tu pojriem domov in pospravim »vaje stvari. Od petih naprej bo« neodvisna, po čemer, kakor vidian, tako silno hrepeniš. — je mirno pristavil in jo se enkrat pogledal. — Ti si zelo pokoren, — mu je priznala i»i njeu gla.s jc lahno zatrepetal. On pa j.e je dvignil in se poklonil. Šel je iz dvorane, in ko ga ni bilo več, ji je čudna bol stisnila !*rce. A premagala se je. čeprav je bil ta trenutek tisti, ki se ga je najbolj bala. Oba sta bila strastna, trmasta i i ponosna. Ni bila njuna navada, d.i bi se prepirala" in pričkala in m metala v obraz žaljivke in rbad-Ijivke in si potem tiste rane marala z mehkimi besedami.... Besede, Iri padejo, padejo in jih ne moreš več nazaj jemati. Krule bcaede bole in ne moreš jih pozabil Šla je v sobo »za pisanje, vzela I iipir in pero in napisala: "Dragi J trn! Končala »»va. Pri tem. kar s vi drug drugemu rekla, naj tudi o-slune. Tako je bolje. Ne vrnem se domov, dokler ne zapustiš hiše. SVET ČEZ STO LET je njene pomoči! Prinesli »o ga domov — k nji.... Sklonila se je nadenj, pa bi skoraj omahnila, ko je začutila, da diši iz ust i>o alkoholu. Jim — Jim l vendar ne pije! Nikdar ni maral alkohola. Pa vendar leži tu, omamljen od pijače. In zdaj so se ji odprle oči: Jim je čutil, kakor je čutila ona. trpel je, kakor je trpela ona. Trpel je in je hotel svojo l>ol utopiti. Brez dvoma je to dokaz, da jo še vedno ljubi kakor ona njega. Takoj, ko se bo zavedel, mu bo razkrila svoje srce in mu priznala, 4a ifl ljubila preko ločitve, in da ji je le ponos zapiral srce. Saj je vedele, da se 1k> tudi njegovo srce odprlo! Šofer je nesel Jima gor v razkošno spalnico in ga polafžil na mehko posteljo, potem pa začel: — Da, gotspa. on je >am sedel in pil in pil in sedel. Videli smo, da ni vajen popivati in skušal1, da bi ga odvrnili. On pa je samo pil in sedel in prebiral neko pismo. — Slabe novice v tem pismu, — sem dejal. — Nazadnje pa je vendar nehal in zapeljal sem ga domov. — Ali se je pa morda zares zgodil čudež— si je mislila. — In kako s-te vedeli, kam ga morate peljati — je vprašala. V pogovoru z inozemskimi novinarji je znani francoski pisatelj Maurice Dekobra povedal, kako si zamišlja svet čez 100 let. Čep 100 let, je dejal mož bogate fantazije, bo življenje tako komplicirano, in prepleteno z »znanontjo, da ne o-stane v njem nič romantike in pu-stolovtffiega in da bodo nepriča-kovanosti, torej zabela življenja, izključene. Potovanje, kakor ga po-namo mi, bo izginilo in siuer ne zato, da bi človek ne hrepenel po izpreipembah in novostih, temveč bo imel na razpolago hitrejša prometna sredstva, da mu razcla-ljaše daleč ne bo taka ovira, kakor jc nam. Iz Pariza do New Yorka bo rabil samo 1;> uri. Poleti v stratosfero bodo nekaj vsakdanjega, nihče se jim ne bo več čudil, kakor se jim čudimo zdaj. Do leta 2000 izginejo vsi multi-milijonarji, kajti v dobi treh po-kolenj pogoltne njihovo premoženje država. Mehanizacija dela bo še bolj koniplicirala že .sedaj tako lomplieiran problem nad produkcije in razpečevanja blaga, zato pa moralni razvoj človeštva ne bo napredoval vzporedno z napredkom znanosti, temveč nastane velik prepad med teihnično izpopolnitvijo življenja in še vedno primitivno dušo preči vi i I'.i ranega človeka. Po mojem mnenju bo napredek znanosti naravnost zastrupil človeško dušo, tako da bo pomenjala nevarnost zase in za ves svet. kakor dete, ki se igra z nevarnim orožjem. A ljuba-en leta 2000? X žarki or do izdajali bodočim Julijam in Romeom točno čuvstveno stanje drugega, a ze ruski toki znova oži ve ljubezen, ki zdaj umira. S HerV.e-vimi žarki se bo dalo širiti raz- BflBJAVflS 40 I V ječo, — to jo Luea razumela. Glasno I krikne: — Ježeš, Marija. Jožef, v ječo ?! Nikdo ne govori be.sede. Z neumno p raz-1 Poterček kaj pa si naredil? Peterček! Ta nim pogledom tavajo Lueine oči od enega I sramota! Kaj bodo ljudje reklih Tega ne do drugega. Ničesar ni slutila, kaj se je do-J morem preživeti! V ječo — Ješeš, Jožek. njiui. T. D. — Šel .sem po naslovu na puMnu,! množevanje ljudi tudi tam. kjer ki ga je prebiral, go^pa. Ce bi tf-se bodo ženske upirale nosečnosti, ga ne bilo, bi pač ue vedel, kam zjmagnetični dotiki pa razmnože junaštvo Don Juanov in Casanovov. Nastane -pa vprašanje. aH bo taka ljubezen še kaj vredna. V najgloblji notranjosti se človekova narava Spreminja le neznatno in človek se krčevito oklepa iluzij. Tako mislim, da se ljubezen ne bo iz-premenila. pa naj ji prinese znanost karkoli. STRAŠNA RODBINSKA DRAMA Osamljenost jo je kar plašila. Sla je gor v spalnico in te spravljala spat." Vse prej kakor navdušenost in zmaga ji je polnilo srce. Enkrat se je celo opogumila in pogledala v zrcalu in .si glasno rekla, da e ljubi Jima. in da po iij.*m hrepeni.... A kaj je vse to -pomagalo. ko je vendar vedela, da bi pa ne .sprejela, čeprav bi prišel.... Ležala je s široko odprtimi očmi in z nesrečnim, raztrganim srcem Vendar, nekaj me >ili, da ti napi- 1,1 prometa .zunaj tem te vrste in upam, da te bodo na ullcl" .1" Z°pet f T^!* Jl" še dosegle. Rada bi ti dala zadnjo besedo, preden storiš odločilni korak- Enkrat sva se vroče ljubila, te pa zapu.<4tiš hišo — »va končala. Tvoj poniei ti ne bo dopuščal, da bi se vrnil; moj lastni pa tudi ne, da bi te zopet »prejela. ob šestih, ki se vrnem, ne bo ve5 — bc*u razumela, da je iia vedno konec. Doris/' Pusti, beli li»t je zakrival njen ttrah in njeno bol, ki ji je trgala *ree. Poklicala je .sla in ga poslala a pismom v svojo hišo. Tista tira od petih do štv-tih se ji je zdela brezkončna. Potem se je vrnila domov. Služkinja ji je povedala, da je ma. — Kje je zdaj ? Kje je — Jim.' On uživa svojo prostost.... Pa je zaslišala taksi, ki se je u-stavil pred njenim domom. Neka slutnja jo je vlekla k oknu. Videla je. kako šofer težko vleče gor po stopnicah človeka, ki je bil videti da je mrtev. Zvonec je zategnjeno zaevonil. Njena lica so zažarela. Planila je kvišku in se hitro zavila v svojo delitečo jutranjo obleko iu hitela dol k veznim vratom. Šofer je naložil — Jima na tla. — Vaš soiprog, gospa ? Groza ji je stisnila srce. Jim ranjen! Morda smrtno ranjen. Na mah je postala drugačna, naravna. Ponos je izginil in ljubezen, ki jo je prav ta ponos zatiral, se je raz Jim pismo osebno sprejel, da gJcveia kakor roža v .solnčni toploti, je ptal vtafcail žeti. ko mu je umrla žena. vdrugič poročil z 20-letno Stano iz neke okoliške vasi. Med postaranim možem, ki je bil bole-hen in je imel veliko skrbii in m!lado ženo, že od začetka ni bilo pravega soglasja. Pred nekaj meseci je odšel mož v bolnico, njegova žena pa se je med tem spoznala z nekim mltidim moškim ter je bila večinoma pri njem. Le tu pa tam je prišla domov, da je odnesla iz hiše kake stvari, in se potem spet vrnila k svojemu Ijub-čku. Ko se je te dni Martin Franjič vrnil iz bolnice, žene spet ni bilo doma in sosedje so mu povedali. kako se vede. Pred par dnevi je šel Martin na sprehod in ■proti večeru je slučajno srečal svojo nezvesto ženo. Začela sta se prepirati in konec prepira je bil ta. da je Martin .potegnil iz žepa nož ter ga zasadil mladi ženi v prsa. Žena je umrla zaradi izkr-vavitve takoj, ko so jo pripeljali v bolnico, mož pa se je sam javi'1 hodniji ter izjavil, da je bil zara-sodniji ter izjavil, da je ibil zara-bi in grdega ženinega obnašanja tako raaburjen. da sam ne ve. kako je izvršil krvavo dejanje. SLOVENSKO sifitismmo BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO * °re^ter N«w Yorfc in okolico, Ink. RUSKA DELEGACIJA NE SME NA HOLANDSKO Moskva, Sovjetska Unija, 2-1. avgusta. — Tukajšnje časopisje poroča, da je holandska vlada za-branila vstop ruskim delegatom, ki so se hoteli udeležiti proti vojnega kongresa, kateri se vrši v Amsterdamu. Delegaciji načeljuje znani ruski pisatelj Mak-im Gorki. Mussolini nosi tornistre. Perugia, Italija, 24. avgusta. — Benito Mussolini, ki se nahaja v Perugi zaradi italijanskih manevrov. je med korakanjem vojakov stopil v njihovo vrsto in je ž njimi korakal poldrugo uro. Nekemu vojaku je tudi vzel tornistro in jo nekaj časa nosil, da s« je prepriča1! o njeni teži. Ko jer zopet izstopil iz vrste, so ga vojaki navdušeno pozdravljali. POLARNE VOŽNJE LED0L0 MILCA "MALIGANA" nUKK HOTKQ M? K. 7|r4 »t . K«* jmk attf jlflCHAEt, URB1C. 1711 Q«Uw AftDIM, Brooklyn, N. t. ▼•|mNi In aStlviri JOflBPH POOACHNIK. ' JUNrty Avtnu*. WIDLUm Park, L. } »ssr^- 72 « C7 FUc«. It. 1 Kdor tamed rojakov ali rojakinj #C nI i lan t#f a društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico aU| pa enega izmed odbornikov tanštif pojasnila. V nesreči se šele kaj pomeni biti član dobrega društva. T# draštpe Je sicej najmlajše, toda najmočnejše bodisi t premočen ju ali tiPAstrp. »rpštvp Je j tem kratkem šffp svojega obstanka izplačalo ie skore 14 tisoč bolniške in n«d šest tfeftč smrtne podpore ter ima koro najt—**. Drultv* zboruj« vsak* t« trt o soboto 1rVtt*e KM., tj Tv Konec julija se je vrnH ruski ledolomilec "Maligin" s svoje prve letošnje vožnjje v Nansemovo deželo. Zaradi težav v severnem vodotvju je trajala vožnja do tega otoka 14 dni. nazaj pa samo 5 dni. Takoj naslednji 4qn po povrat ku z ek^pedicije so začeli ledolo mileč pritpravdjati za drugo od pravo, na kateri se bo "iMaligin* ustavil na Rudolf o vem otoku, kjer bo izkrcal (posadko in priprave za najsevernejšo radio postajo na svetu. Odhod na to ekspedicija je predviden za te dni. "Maligin" bo potem taikem absolviral v enem letu dve polarni ekapediciji, kar je doslej prvi primer tsvoje vrste v zgodovini raziskovanja najjsevpr-nejših krajev na naši zemlji. ' gajalo in se ni niti upala oglasiti se. Z rokami, prekrižanimi nad bujnimi prsi, katere je le napol zakrivila, in z razpusčenimi lasmi sedi na prueiei in topo zre pred se. Kaj vendar hočejo ti možje ? Kaj jim je Petereek napravil i V negotovi, otroški bojazni prične jokati. Poteee pet minut, deset, četrt ure, cela veenost! Slišali so uadorožnika, kako je hodil po čumnati in premetaval orodje. Nekaj minut ,]e bilo zopet vse tiho Nato pa slišijo, kake tolče po steni, strga po- tleli z nogami — zdaj njegova kletev in zdaj votli udarci. Nato vse tilio. Peter se že oddahne, olajšujoč vzdih se je liotel že izviti iz Peterčkovih prsi, tedaj pa zaškripljejo vrata. Nadorožnik pride iz čuin nate; vsi pogledi so bili vpiti vanj. Nekaj nese. Peter smrtno prebledi; pred oči mu pade megla. — Tukaj, — pravi nadorožnik in vrže odprte umazano platneno mošnjo na rob ognjišča. Nekaj tolarjev pade iz mošnje in se potrkljajo po tleh. — Skriti za ometom, pa vendar sem jih našel . — Ha! — Samo-en vsklik je zadonel po sobi. Nikdo ne izpregovori besede. Vsi stoje kot okameneli z iztegnjenimi vratovi ii. široko odprtimi očmi. Sehmitz prvi izpregovori. , — Tukaj imamo dokaz! — Pri tem se vzravna in kriči: — Ali nisem rekel, ali vam nisem rekel i Kaj pa zdaj i Kot lir op en je divje zveri niu je bil odgovor. Peterki se bil najrajši vrgel na starega Schmitza, takoj nato pa je pobesil glavo na prsi. Pretresljiv vzdih se mu izvije iz grla. — Nepričakovano zasačen, — pravi nao-orožnik dalje. — Orodje, vse različne stvari, topilni lonee, svinec, cink in druge take stvari, vse to je ležalo pri tolarjih. Pravo luknjo si je ta lump izkopal pod tlemi. Ye< ne poterbujemo — tukaj! Nadorožnik pokaže model iz mavca in nato zapre vrata v Čumnato. — To mora vse ostati, gospod krajevni predsednik. Krumselieid zamrmra: — Da! — Vi morate paziti, da nikdo ničesar ne premakne. To mošnjo s tolarji vzamemo seboj. In zdaj pojdimo. — Moffert, — se obrne nadorožnik k Petru in položi roko na njegovo ramo. Dokazano vam je in v imenu postave vas aretiram. Peter se ne gane. — Poslovita se s svojo ženo! Naprej! Se precej vode bo poteklo po Mozeli, predno jo boste videli. Tak ponarejalec denarja! — Ho, — kriči Krumscheid od vrat, — ta zlodej bo šel v ječo! Peter se strese. Jožek! Vrže se na zibelko in dvigne otroka. Tudi otrok zmeša svoj klie v vpitje drugiK — Ilioga žena, — mrmra stari Sehmitz in si obriše znoj! — In ta Jožek! — govori tiho Krumselieid, — tako ljubezniv črviček! — Kaj pa je vendar naredil i — stoka. Luca in zgrabi uadorožnika za njegovo bluzo. — O, gospod, prosim vas. pustite ga! Saj je tako dober mož; nikomur ne napravi nič zalega! — Pade na tla in se oklene njegov in kolen. — Ljubeznivi gospod, bodite usmiljeni, pustite ga! Kaj naj počnem brez Pe-terčka.'! Tako priden je in tako skrben — — Vse io morete povedati pred sodiščem! — Nadorožnik se nevoljno obrne. — Hirer pa se morate sami očistiti sokrivde pri izdelovanju ponarejenih tolarjev. Saj ste vendar morali vedeti o tem! Sodnija — — Sodni ja — kaj l -Jaz pred sodišče H — Luca se dvigne, kot hi jo pičila kača.—#la>:, pred sodnijo/ Ježeš, Ježeš! Nikomur nisem napravila nič slabega! O, ko bi saj poslušala svojega pokojnega očeta in ne bi bila poročila svojega Petra, pa sedaj nc bi bila v taki sitnosti! Ne, ne; jaz sem nedolžna! Nc-dolžna, gospodje, kot snežnobelo jagnje! — In tudi je. gospod nadorožnik. — pravi Sehmitz. — Jaz sem porok za Luro Moi-t'ertovo! — Tudi pričevalo, Oberkeila. jaz ji moreni dati najbrljše iz-— se oglasi ponižno orožnik iz CENA DR. KERNOYECA BERILA JE ZNIŽANA Berilo (ENGLISH SLOVENK — O, jej, pred sodišče, pred sodišče! Nedolžna sem, — kriči Luea brez prestanka, njene čeljusti šklepetajo; v neizmernem strahu se oklene Schmitza. — O, jej, pred sodišče, pred sodišče! Trese se po celem teelsu. Njen zagovoi-nik je moral vzeti Jožka, katerega bi drugače* izpustila iz rok. Orožnik iz Oberkeila jo tolaži. — Saj se vam ne bo nič zgodilo, samo pomirite se, gospa! Povedali boste samo, kar veste. — Gotovo, to tudi bom in rudi hočem! — kriči. — Goljufat me je, ta lump! Goljufal noč in dan, — hodil je s Tino in z drugimi babami! Jaz sem bila lačna in ž njiini je zapravil svojo dedščino! In kadar je bil pijan, me je še pretepal! Poglejte tukaj! In potegne obleko s svojega belega hrbta in pokaže maroge, ki so se vlekle po njem. . — Tepel si me, nazadnje s korobačem. Verjemite mi, gosoodje, te zverine ne morem več obvladati — o, jaz nesrečnica, prekleta! Kdo bo zdaj skrbel za nas. ko bo Peter sedel v ječi >! — Jaz. — pravi stari samec Sehmitz, pristopi, vzame otroke in ga stiska k sebi. NADALJEVANJE SLEDI KNJIGARN) OAS NARODA1 »f Weft lStp «*eft ?5fS ■ Mali Oglasi imajo velik uspeh ii Prepričajte se ■mm ....... . . POZIV NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se niso odzvaii na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko m ur to začasno ni mogo če, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri raorani vstaviti nadal jno pošiljanje lista. Uprava 11 Glas Naroda" ,. - * * ■ LAB I 1 K O D A* NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 25, 1932 TBS LARGEST SLOVENE DAILY tu 0 8 A Trpljenje ljubezni 3 IS ŽIVLJENJA —^ Za Glas Naroda priredil I. H. 2« (Nadaljevanje.) — Ha rim razaalila. Ali j«' zato, ker ti nisem pisala ! Toda dogovorila sva se, da *> bolj prebledi in zatisne o<*>:. Kako je znal jezili. Srce jo neizmerno boli. — Oprosti, da sem na to za trenutek pozabila. Lahko pa >i mi-' preveč! Ker se je bal. da bi padla, jo hoče podpirati! — toda Erika se mn umakne. Pošasten se je zdi njegov obraz — ali so bile to one ljubljene poteze? — Začasna ljubica! — so izgovorile ustnice, ki so mu bile nekoč tako sladke in drage. V neizmernem obupu, ki je iskal .izhoda, zaihti: — Ti. _ o. ti _ Erika dvigne roko in ga udari sredi v nezvesti, nesramni obraz Nato ni vedela ničesar ve. (Dalje prihodnjič.) POZOR, ROJAKI la naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam ]e naročnina poŠta. Ne čakajte tora*. da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov Iz Jugoslavije. Ponovni napad razbojnikov na varnostne organe v Skoplju. j i Te dni ponoči so bili spet napadeni v Skoplju v ulicah starega mestnega dela policisti in orožniki. ki so bHi na patruljah. V RaT.Vi uli -i ki j<* z^!o slabo razsvetljena, so polisisti naleteli na neke vlomilce, ki so .-e baš lotili vrat nekega skladišča1. Policijska atrUlja je vlomilce prepodila, med zasledovanjem pa je obvestila tudi službujoče orožnike sosednje četrti. Policisti in orožniki so potem » k upaj zasledovali št''-j vilno vlomilsko tolpo, ki se je razkropila po raznih temnili ulicah. I Policisti niso mojrli na svoji stra-| ni nobenejra zajeti, orožniki pa so naleteli na par dobro oboroženih banditov. ki so začeli streljati. Orožniški kaplar Drairič Djor-djevič je nev;.rno ranjen v pr-i, njegovi tovariši pa so zajeli o-pasnega. že dolgo časa zasledovanja vlomilca in razbojnika Asa-na Ibramoviča. Žrtev stekline. V vasi Dolni Dobravi je kmetico Anko Miričevo pred dnevi ogrizel istekel pes in so ženo takoj odpremili v bolnišnico, kjer so ji sicer dali injekcije proti oteklini, potem pa so jo vrnili domov. Že drugi dan je žena občutite strašne bolečine in krče in ko si jo spet odpremili v bolnico, je tam kmalu umrla v hudih mukah. Poziv! Izdajanje lista je v zvezi * velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi sla-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. N. >> Strašna nevihta v okolici Viro-vitice. Pred par dnevi je divjala huda nevihta po Slavoniji, najhujše pa je bilo v okolici Vir o vit ice. V vasi Petrovec se je dogodila tudi pretresljiva tragedija. Strela je u-darila prot i večeru v hišo kmeta Petra Vukoviča. prodrla je krov ter udarila v sobo, v kateri je bila gospodinja Marija in njena Is. lena' hčerka. Gospodinja je stala pod svetilko, obešeno na »-tropu. Stre.la je šifra preko svetilke in zadela nesrečno žena. hčerko pa vrgla ob a d. Ko so po st rašnem tresku pohiteli iz druge sobe o-troci. j/* brla soba polna dima. na tleh pa mati že mrtva, starejša sestra pa nezavestna. Nesrečna gospodinja j'* bi'a stara komaj 38 let in je zapustila šest otrok. Njenega miža je nevihta zatekla na njivi. Isti večer je večkrat treščilo tudi v razna poslopja v Dolnjem Miholjen. kjer sicer ni bilo človeških žrtev. p;ič pa precejšnja materijalna škod;i. Strašna tragedija siromaštva. V Sremskih Karlovcih je kmetica Katica Ničiforovičeva v obupu vzela življenje svoji hčerki in sinu. potem pa še sebi. Katica je živela zapuščena od svojega moža in je raznašala po mestu mleko. V siromaštvu je obupala in je bila zadnje čase v vedno večjih skrbeh. Od moža, delavca, ki je šel za zaslužkom, ni mogla pričakovati nobene pomoči in tudi rodbina ji je v svojem siromaštvu komaj dajala na razpolago brezplačno stanovanje. Nedavno jutro, preden se je po navadi odpravila v mesto, da bi strankam raznosila mleko, je doma v skodelico medu pomešala dozo strihnina. Med i je morala prej vedno skrivati pred otrokoma, tokrat pa ga je pustila- kar na polici, da bi sin in hčerka s sladkarijo zavžila strup. Meščani, katerim je prinesla mleko, so opazMi. da je še veliko bolj potrta, kakor je bHa v zadnjem času. Nesrečna mati se je po dovršenem delu vmil^, domov ter našla sina že mrtvega, hčerko pa v zadnjih izdihijajih. Ostanek medu je hitro pomešala še v večjo dozo strihnina ter jo zavila Se tistn dan je tudi ona podlegla v bolnici. Po poslovilnih pismih je komisija takoj lahko u-gotovila, na kak način je izvršena ta skrajno-žalostna družinska tragedija. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cu'.ig, A. SaftlA Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banlcb ILLINOIS Aurora, Mary Butchar Chicago, Joseph Bllsh, J. Bevčlc, J. Lukanich, Andrew Splllar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblct J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield. Matija Barborich KANSAS GIrard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Zagar MARYLAND Steyir. J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže. Frank Pucelj Ely. Jos. J. Peshei Fr. Sekula Eveleth. Louis Goule Giibert, Louts Vessel Hibbing, John PovSe Virginia. Frank Hrvatlch Waukegan, Jože Zelene MISSOURI SI. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, Joh" R Rom Roundup. M M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha. P. Broderlc* NEW YORK Gowanda. Karl Strnlsna Little Falls, Frank Masie OHIO I Barbertcn. John Baiant, Joe Hi;; Cleveland, Anton Bobek. Chas. Katiinger, Jacob Kesnik. John S'ap I nik. Euclid. F. Bait Girard. Anton Nagorfe I Lorain. Louts Balant in J. Kurršf | Nilea, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younestown Anton Kikelj OREGON Oregon City, Ore.. J KobU-* PENNSYLVANIA I Ambridge, Frank Jaki* Bessemer, Mary Hribar ; Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobecx Broughton, Anton Ipavec Claridge. A Yerina ConemauRh. J Brezovec. V. van še k Crafton, Fr. Machek Export. G. Pre^riC. Louia Zupan čič. A. SkerlJ Farrell, Jerry Okorn I Forest Cit/. Math Kam:n Greensburg. F/ank Novak Homer City in okolico. Frank * \ renchack Irwin. Mik^ Pausb»»k Johnstown, John Polantz. Krayn. Ant. Tauželj Luzerne. Frank Balloch Manor. Fr. Demshar Meadow Lands. J. KoprlvSek Midway. John 2-ust Moon Run, Frank PodmllSek Pittsburgh. Z. Jakshe, Vine \rh J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steel ton, A. Hren Unity Sta. In okoUco. J. Skerl Fr. Schifrer West NewtvQ, Joseph Jovar WlUock. J. L'eternei UTAH Helper. Fr. Krebe WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik tn J a Koren Sheboygan, I^eo Majcen WEST ALUS Frank Skok WYOMING Rock 3prings, Louis Taucfcsv Dlamondvllle. Joe Rolicfc SHIPPING NEWS 26. avgusta: ^ Conie UiancnmHtio v rienuvo llf.tiM>ric v Cht-rlwiurg Wrtternlanrf v Hi..re 27. avgusta: tie dc France v Havre Mmnew.iska v Ch»rltour|t Kutterdam v Cherbourg In v B>iUl„Kn. Bar Mer 30 avgusta: '-i.-ithHn v CJierh,»urjf I>afayplff> v Havre I'res. Harding v Ch»-rl>ourK in v Ham burg firemen v Cheibour* In v Bremen 31. avgusta: Olympic v Cherbourg Aquitauia v Cherbourg Roma v Genovo 1. »et-tembra: Generla v. Stueben v Hremen N'ew York v Cl.e-Uurj in llanil,ui|i 2. septembra: Paris v Ha're Minrifionka v Havr* 3. septembra: Vecn-'arn v Boulogne *«ur iler 6. septembra: VUL.CANIA V TRST 7. septembra: Ma ic v Ch»*rbf»iirg Ma.titia.tta.ri v Havre 8. septembra: Rerengaria v fh^rhoiirg l »rpHrtt-n v ('her Uiurs In Fli„nFn Albert Balin v Cherbourg in llamlxin 9. septembra: Kvrora v Clifrb-.urg In v Hrenier. France v i I»vre Pennlandtv Havre 10. septembra: Conte (»r-ui'le v Cer'ovo Si i tHfirtarn v l'.oii|ogne fir Mer Cliatn plain v Hnvre S» Iv Chcriiourg In Iytmbur^ 11. septembra: pietmland v Hfavra 13. septembri: (Kolumbu« v Clierbourg lr> v Hreinen 14. sentembra: II«- de Kran'-e ix Havr« Maui etania v < 'herbourg Pres. IIwjwv'.H v Havre 15. septembra: Hrfiien v '.'h»i Nmre In v I'.remen Hamburg v ChertMiurg in v Humbur 16. septembra: Olympic v »Jherbriurg Minnewaska v Havre 17 septembra: A<|iiilania v "liprbo'i r g RorhambeHii v liavre Vnlendam v ISrtnlogn«. n;jr iter AuguKtua v lifliovo ZD. septembra: L.evlathan v Cbeibourg 21. septembra: Paris v liavro 22. septembra: Stutfearf v Cierbi.itre In v Tbemei, Ii«-utHchlarir» 24 septembra: BATI'RXIA Tr>T 1 .a fa y «-r t e v ll IIiittfrrlHm v l^>u''iKne gre »ur Al-r V JUGOSLAVIJO Preko Havr« Na Hitrem Ekspresnem Parniltu ILE DE FRANCE ^r. AVarsTA (op..I«lne) 14. Srpt.n,!.,-., — /. Oljni,,1 PARIS Sfftt* inhra — V0. Septembra FRANCE it. S' /ifrmhrtr NIZKE CENE DO VSEH DELOV JLGOSLAVIJE Za pojasnila in potne tiste vprj. ftait« niše poobtašdene agents cJreaeh, JOrie 19 STATE STREET. NEW YtjRK ITAL I A N L I N E "ITALIA" — "COSULICH" 1 State Street, New York DIREKTNA SLUŽBA V TRST in DUBROVNIK Od New Torka do Trsta v 11 DNEH "AZKOŠNE IN OGROMNE LADJE i'i;iii< »i >.\\i \ < »i»ri.iT.i \ 31. AVG.......ROMA 6. SEP. 10. SEP. 17 SEP. 24. SEP. 1. OKT. . . . VULCAN IA Conte GRANDE . .. AUGUSTUS ... SATURNIA ..... ROMA Z N I Z A N K (' K X K T.IA T K It TJA IN" NAZAJ Silajni Prostori — Izborna Kuhinja A ;.r;.š.ijl»- l"ka ii> K.t agenta ali družbo. S Vsak zastopnik lzaa potrdilo svoto. katero Je prejel. Zastopnik« rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Q)aa Naroda": Za eno leto $6.; za pol leta $3 za Stirl mesece $2.; za čet"* leta 91.50. New York City Je $7. celo leto Naročnina za Erroiyi t< 17 a C«k> l«lo. VSEPARNIKE in LINIJE ki so važne za £ Slovence zastopa: I LEO ZAKRAJSEK <»«'iteral Travel Scrvire If Seeond Ave. New York. N.Y. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDE^ i j