PRIMORSKI dnevnik I® 2aC®l izhajati v Trstu 3. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembre 1943 v vasi Zakriž i®d Cerknim, razmnožen "* ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je ti-s«1 v tiskarni .Doberdob« K Govcu pri Gorenji Trebu-G. 0(1 18- septembra '944 do 1. maja 1945 v Jjsbejra .Slovenija« pod Votskim pri Idriji, do 8. e^ie 1945 pa v osvoboje-"em Tratu. kjer je izSla zadeta Številka. Bil je edini eakani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. O' TJ G- * O TJ O - ro T". 0" o TJ m TJ Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 156 (11.572) Trst, torek, 5. julija 1983 o g; TJ rn c? 2: c_ j> 2: s_ h« 2 I—i n j> Med osrednjo svečanostjo na Partizanskem slavju v Bazovici Prvič n co vi tn .£» 3> > G- O O O j'0 O O Zahteva po iztrebljenju fašizma in po zakonu o globalni zaščiti Spregovorili so Vida Tomšič, Mario Lizzero in predsednik TPPZ Igor Pavletič - Večtisočglava množica sledila kulturnemu sporedu Mi fepSBlll t V osrednjem delu Partizanskega slavja v Bazovici sta v nedeljo spregovorila Mario Lizzero za VZPI - ANPI in članica sveta federacije SFRJ Vida Tomšič za ZZB - NOV Slovenije. Vida Tomšič je potrdila izjemnost o-simskih sporazumov kot trajnega temelja za vsestransko sodelovanje med državama. Izrazila je tudi pričakovanje Jugoslavije, da rimska vlada o-nesposobi neofašiste, ki so divjali po naših vaseh, in odobri zakon o globalni zaščiti Slovencev. Mario Lizzero se je prav tako zavzel za zaščitni zakon, ki naj zajame vse Slovence v Furlaniji - Julijski krajini, ter pozval o-blasti k strogemu protifašističnemu ukrepanju, »sicer se bomo morali sami braniti.« Pred njima je predsednik TPPZ »P. Tomažič« Igor Pavletič povezal boj kmečkih puntarjev z narodnoosvobodilno vojno in današnjim bojem slovenskih zamejcev za lastne pravice. VEČ NA 4. STRANI Veliko slavje v Podnanosu Vse polno ljudi je bilo v nedeljo v Podnanosu, kjer so odkrili spomenik legendarnemu primorskemu junaku Janku Premrlu -Vojku. Prišli so na svečanost tudi mnogi ljudje iz zamejstva. O njem je slavnostni govornik ( Miha Ravnik dejal med drugim . naslednje: «Vojko je bil pojem nacionalne zavesti in enotnosti ; vseh slojev primorskih Slovenčev j v boju za osvoboditev in v njem j so videli ljudje uresničevanje J stoletnih teženj svojih prednikov po svobodi, združitvi z matično domovino in narodom in enakopravnost s sosednimi narodi « VEČ NA 8. STRANI tudi naslov iz slovenske književnosti S pismeno nalogo iz slovenščine so se včeraj na slovenskih višjih srednjih šolah začeli letošnji zrelostni izpiti. Prvi dan mature je prinesel naši skupnosti prijetno presenečenje: eden od treh naslovov, skupnih za vse šole, je bil namreč namenjen delu zamejskega književnika Alojza Rebule. To je prvič, da je v maturitetne naloge vključen naslov iz slovenske literature, za kar so se naši šolniki, in ne samo šolski dejavniki, potegovali že vrsto let. Preostati trije naslovi so bili v največji meri zelo splošni, tako da so se lahko kandidati (na Tržaškem in Goriškem opravlja mature skupno 156 slovenskih kandidatov) ob njih razpisali. Nekaj naslovov (na primer naslova o «državljanu naše dobe» in o «znanstvenih in tehnoloških dosežkih») je bilo zelo aktualnih, kar pa je v nasprotju s še vedno preveč «zaprtim» ustrojem italijanske šole, v kateri je za aktualna vprašanja vse premalo prostora. Zrelostni izpiti se bodo nadaljevali danes z drugo pismeno nalogo. Konec tedna pa se bodo začeli že ustni izpiti. VEČ NA 4. in 8. STRANI Govor Milke Planinc v zvezni skupščini Novi ukrepi za izboljšanje zunanje likvidnosti Jugoslavije nosov s tujino, na podlagi katerih bo ZIS podpisal sporazum z mednarod- j^EOGRAD — Delegati zbora repu- je ln pokrajin skupščine Jugoslavi- — r-_______ so v nedeljo sprejeli tri zakone in , nimi finančnimi ustanovami o poso-s področja gospodarskih od jilu Jugoslaviji. Gre za zakon za pla- Po enomesečnih razpravah UNCTAD delno uspešen BEOGRAD — Zasedanje konference OZN za trgovino in razvoj, ki se ? končalo v nedeljo v Beogradu, je bilo le delno uspešno. Res je sicer, a 80 sprejeli veliko število deklaracij, res pa je tudi, da so resolucije splošne in bo njihovo uresničevanje odvisno od tolmačenja posa-nezruh držav. Države v razvoju so v Beogradu s konstruktivnim pristopom ^Varile pogoje za dialog z razvitimi, ki naj bi slonel na trdnejših temeljih, ajbolj bogate države pa razen verbalne niso pokazale nobene priprav °stj za oblikovanje bolj jasnih in vsebinskih dokumentov. koncu zasedanja so se udeleženci s posebno resolucijo zahvalili 6°slaviji za gostoljubnost in brezhibno organizacijo konference. VEČ NA 2. STRANI čevanje s konvertibilnimi devizami, zakon o zagotovilu federacije za odplačilo dolgov, za spremembe in dopolnitve zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino, ter odloku o celotnem znesku posojil, ki jih bo narodna banka Jugoslavije najela v tem letu. Izvajanje teh predpisov naj bi prispevalo k izboljšanju zunanje likvidnosti Jugoslavije, ker vztrajajo na doslednem vračanju v tujini najetih posojil. Ko je razlagala te ukrepe in pomen denarnih posojil iz tujine za gospodarsko stabilizacijo, je predsednica ZIS Milka Planinc uvodoma rekla, da dajejo možnosti za lažje odpravljanje motenj, v katerih so, ter da krenejo k bistvenim spremembam, ki jih napoveduje stabilizacijski program. Dejala pa je, da je odpravljanje težav kljub vsemu odvisno od njih samih in njihove pripravljenosti, da vzamejo stvari takšne kot so in da se morajo vsi skrajno odgovorno obnašati. (dd) VEČ NA 2. STRANI «Hočemo Žica - ali Avstrijo!» Pa n — Bo Furlaniji je završalo! pot® zaradi še vedno vidnih posledic pret Sa' ali pa zaradi hude krize, ki dru esa tovarno Zanussi. Vse kaj ve.^\te dni buri tamkajšnje duhali ,0<:0.rno Žica, ali P» priključitev tran« je pisalo na enem od nacj Parentov, ki so včeraj plapolali te$to avami množice, zbrane na pro-^,letT1 zborovanju v središču Vidma. zijs. rrirzlično iskanje rešitve za bra-VsemSa. n°6ometnega asa so se z Politi'. sBarru vključile tudi furlanske c; ®ne sile, tamkajšnji parlamentar-Hirp ■ otjlJuijljajo zadevo ponesti v ha !> ’,n i°’ če ne drugače, rešiti kar a Politični ravni! VEč NA 10. STRANI ' 4V& Kot v «zlatih cajtih» V Miramarskem gradu je od včeraj obiskovalcem zopet na ogled prestolna dvorana, ki jo je nadzorniš-tvo za spomeniško varstvo obnovilo po sedmih letih dela. Za ureditev dvorane, kjer je nekoč stal in danes še stoji Maksimilijanov prestol so potrošili okoli pol milijarde lir. Miramarski grad so dogradili leta 1860 po naročilu nadvojvode Maksimilijana, brata avstrijskega cesarja Franca Jožefa, dokončno op:emljen pa je bil šele deset let pozneje, ko je njegov lastnik že padel pod streli mehiških rodoljubov. Kot ves grad je bila tudi prestolna dvorana zelo razkošna in impozantna, kljub temu pa so jo v tridesetih letih preuredili, ko je bil grad rezidenca aostanskega vojvode Amedea Savojskega. Baje je požar delno pokvaril strop, poleg tega pa je italijanski vojvoda potreboval plesno dvorano. Po sklepu nadzor ništva so leta 1976 začeli z obnovitvenimi deli: vmesni pod, ki je delil dvorano čez pol, so zrušili, stene so prevlekli z rdečo žametno tapiserijo, spet obesili portrete habsburžanskih monarhov. Vse, ali skoraj, je kot «v lepih, zlatih caj-tih» .. . Kancler Kohl v Sovjetski ssvesi Razhajanja o raketah MOSKVA — Za zahodnonemškega kanclerja Helmuta Kohla je bila včerajšnja odsotnost državnega in partijskega voditelja Jurija Andropo-va na prvih pogovorih s sovjetskimi voditelji pravo presenečenje, manj presenetljiv pa je bil trd ton gostiteljev, ki niso prizanesli nemškemu gostu. Predsednik ministrskega sveta Tihonov je spregovoril celo o «nemški nevarnosti«, ko je ocenil zahodnonemško pripravljenost nameščanja pred koncem leta novih ameriških jedrskih raket srednjega dometa. Kancler Kohl pa je ponovil stališča, ki so botrovala sklepu NATO o modernizaciji njegovega raketnega sistema. VEČ NA 3. STRANI Agnelli za močnejšo petstirankarsko vlado TURIN — Z novo petstrankarsko in bolj razčlenjeno vlado, kakršna izhaja iz izidov junijskih volitev, bo teže kot doslej voditi državo. To oceno o sedanjem političnem položaju v Italiji je dal včeraj predsednik grupe Fiat Gianni Agnelli na tiskovni konferenci, ki jo je sklical po rednem letnem občnem zboru delničarjev grupe. Ko se pri Fiatu znajdemo v podobnih situacijah, je še nadaljeval Agnelli, se še bolj strnemo in delamo bolje. Upati je, da bodo na po- ; doben način reagirale tudi politične j sile in da bomo torej dobili močnej- 1 še izvršilno vodstvo. Kar zadeva lansko poslovanje grupe, je Agnelli povedal, da izkazuje bilanca lil milijard lir čistega dobička (v letu 1981 je dobiček znašal 97 milijard) in da bo dividenda znašala 160 lir (20 lir več kot prejšnje leto). Proizvodnja industrijskih vozil, traktorjev in nekaterih drugih proizvodov se je lani razvila dobro, nekatere druge dejavnosti pa izkazujejo pasivo. Parlamentarci sklicani 12. t.m. RIM — Senatorji in poslanci, ki so bili izvoljeni na zadnjih volitvah, se bodo prvič sestali prihodnji torek, 12. t.m. na umestitveno sejo in da izvolijo predsednika obeh zbornic. Stranke pa se pripravljajo na nastopne izjave v parlamentu, iz katerih naj bi bilo razumeti, kakšno vodstvo ponujajo državi v novi zakonodajni dobi in s kakšnimi programi za premostitev krize, ki ni zgolj gospodarska. Komunisti in socialisti so že ocenili volilne izide in izrazili prve načelne predloge, liberalci so sklicali svoje vodstvo za jutri, socialdemokrati in demokristjani pa za pojutrišnjem. Največ zanimanja gre seveda izidu vodstva KD po hudem volilnem porazu, ki je pa stranki vseeno pustilo (sicer prav majhno) relativno večino. Prvo vprašanje, ki se postavlja parlamentu, je izbira predsednikov 'j obeh zbornic. K Pl je že prevzela pobudo za dogovor med vsemi strankami, ne glede na vladno večino, in potrjuje kot svojo kandidatko za poslansko zbornico dosedanjo predsednico Jottijevo. Jeklarska vojna med Italijo in EGS BRUSELJ, RIM — V «jeklarski vojni* med Italijo in EGS vlada, po ostrih besednih spopadih preteklega tedna, relativno zatišje, v pričakovanju odločilnega sestanka med ministri za industrijo deseterice, ki bo 25. t.m. v belgijski prestolnici. Če je na diplomatski ravni zavladala tišina, so pa vode prej kot mirne med neposredno prizadetimi, industrijskimi podjetji in delavci. Tako so včeraj v skoraj vseh italijanskih «železarskih» mestih potekale protestne manifestacije, ki so bile zlasti množične v Neaplju in Genovi, kjer so državna podjetja podaljšala dopolnilno blagajno do konca leta več tisoč delavcem. Jeklarski industrijci iz vse zahodne Evrope, ki so se sestali v Bruslju v soboto, so se včeraj predčasno razšli brez sporazuma, ker je pač vsak vlekel svoje. V Rimu se medtem pripravlja za četrtek sestanek ministrov De Michelisa in Pandolfija z zastopniki javne in zasebne industrije, sindikatov in prizadetih dežel. Pojutrišnjem bo o deležih pri zmanjšanju proizvodnje razpravljal tudi evropski parlament. Preiskava o kamori napreduje v zatišju NEAPELJ — Neapeljski sodniki, nosilci «maksi preiskave* proti kamori, nadaljujejo zasliševanja več kot petsto priprtih oseb in predvidevajo, da bodo v teku tedna zaključili to prvo fazo dela, ki sledi obsežni operaciji s 17. junija. Njihovr kolegi z drugih pravdništev v okrožju pa medtem vodijo vzporedne preiskave o razširjenosti pojava organiziranega kriminala na vsem ozemlju Kampa nije. Policijske sile so v tem okviru aretirale drugih pet oseb, pripadnikov tako imenovane «nove družine* in u-deležencev pri izsiljevanju trgovcev in profesionistov. O zaslišanjih, ki jih vodita sodnika Di Persia in Di Pietro ni za sedaj znana prav nobena podrobnost, tako da še vedno ni jasno, v kakšnem položaju se nahajajo posamezni obtoženci. Generalni pravdnik neapeljskega prizivnega sodišča, Italo Barbieri, je preiskavi na rob včeraj znova odločno zanikal, da bi bil vanjo vpleten tudi kateri od njegovih sodniških kolegov. Ob sprejemu novih zakonov o gospodarskih odnosih s tujino Štiri točke Milke Planinc za gospodarsko stabilizacijo BEOGRAD — V minulih desetih letih se je v drugačnih okoliščinah svetovnega gospodarstva naša država razvijala predvsem z razvijanjem lastnih sil, vendar tudi ob pomembni dodatni akumulaciji iz tujine, a s premajhno usmeritvijo v izvoz, da bi se pravočasno usposabljali za vračanje obveznosti s svojim delom, je dejala predsednica ZIS Milka Planinc. Seveda moramo priti iz tega stanja, vendar moramo ugotoviti vzroke. Le-ti niso v samem dejstvu, da bi se gospodarstvo tako obnašalo, vendar v dejstvu, da zdaj gospodarstvo živi s komaj 16 odstotki lastnih obratnih sredstev in da različni prispevki in druga bremena precej o-bremenjujejo gospodarstvo in njegovo udeležbo pri delitvi dohodka, ki se je zmanjšala na komaj 59 odstotkov. Začetek leta 1983 je jasno pokazal, da je treljg poiskati odgovore, kako naprej. Naš materialni položaj je bil že od začetka leta jasen v tem smislu, da obveznosti, ki dospejo v letu 1983, ne moremo plačati niti ob največjih naporih in da nas v primeru, da ne najdemo druge možnosti, čaka položaj, v katerem moramo razglasiti moratorij in splošno reprogramiranje naših obveznosti do tujine. ZIS je obveščal skupščino o prizadevanjih, da bi našel druge izhode, je dejala. Obveščal jo je tudi o tem, da so zahodne države, njihove vlade in poslovni partnerji Jugoslavije pokazali interes, da se angažirajo, da pomagajo, da se izognemo moratoriju in splošnemu reprogramiranju. To je tudi v njihovem strateškem interesu za politično stabilnost Jugoslavije, pa tudi v interesu poslovnih partnerjev Jugoslavije, da se usposobimo za vračanje dolgov, svojih obveznosti in za nadaljevanje gospodarskega sodelovanja, ki je bilo tudi v minulem obdobju pomembno. Tako je prišlo do pobude in sprejetja vsega tistega, o čemer ste vi posebej te dni v skupščini dobili obvestila, da tako imenovanega pove-znanega in med seboj pogojenega paketa, v katerem sodeluje 15 držav Zahodne Evrope, ZDA, in Japonske, veliko število, nad 500 komercialnih bank, katerih dolžniki smo, v katerem sodeluje mednarodni denarni sklad in mednarodna banka za obnovo in razvoj. Pogajanja so bila težavna, dolgotrajna, ker je naš položaj zapleten in svetovno gospodarstvo v krizi, pa tudi zato, ker gre za veliko število partnerjev s katerimi je bilo treba uskladiti in dokončati celoten paket podpore našemu stabilizacijskemu programu. Hkrati s tem se je ZIS zavedal, da te odgovornosti ni mogoče speljati, če ne naredimo vsega, da bi tiste ostre, grobe in najtežje klavzule izvedb. Vi veste za kaj gre. Gre za klavzule navzkrižne odgovornosti prebijanja dolgov. V pogajanjih smo uspeli doseči časovno obdobje — 15 dni oziroma mesec dni, ko gre za državo, v katerem lahko sprožimo mehanizem, da ne pride do zakasnitev pri poravnavanju naših dolgov. To je ta paket zakonov, o katerih razpravlja skupščina. Pokazalo se je, da ob veliki odgovornosti in potrpljivosti vedno prevlada interes celote in države v celoti in da delegatski sistem lahko in mora delovati tudi v najbolj zapletenih položajih. To, kar je predlagal ZIS, je rešitev, s katero poskušamo do skrajnih možnih meja zagotoviti izpolnjevanje obveznosti do tujine, do skrajnih možnih meja, ohraniti naš sistem v smislu položaja proizvajalca v odnosih s tujino in do skrajnih možnih meja ohraniti možnost za izvoz. ZIS ocenjuje, da bo nujna skrajna radikalizacija pri izvajanju stabilizacijskega programa, ker so se okoliščine od njegovega pripravljanja do sedaj bistveno spremenile. Motnje so globlje in ostrejše, kot so bile takrat. PRVIČ, ZIS bo predlagal skupščini konkreten program s ciljem, da bi odpravili problem dinarske likvidnosti na način, ki v teh tesnih okvirih daje čim boljše možnosti usposabljanju proizvodnje, posebej tekoče in izvozne, ker nas samo ta smer ne glede na možne težave na drugih področjih, v dolgoletnem času lahko pripelje v normalnejše stanje. Ta zahteva spremembe v našem celotnem družbenem obnašanju in pri znanju objektivnega dejstva, da je samo z več dela mogoče imeti več in da je mogoče trošiti samo tisto, kar naredimo. DRUGIČ, izvajanje programa sta-bibzacije mora radikalizirati njegovo družbeno dimenzijo veliko bolj odločno kot to delamo zdaj, je treba ključne in bistvene odločitve o stabilizacij« kot tudi o odgovornosti za njeno izvajanje prenesti na samoupravljanje, na delavce v OZD. Odločno se moram« odreči iluziji, da je mogoče stabilizacijski program izvajati samo s stalnimi delnimi ukrepi izvršnih organov družbenopolitičnih skupnosti. TRETJIČ, davčna politika ni v pristojnosti ZIS, p>oleg tega p>a razen v temeljih, ni v večji pristojnosti federacije. Največje pristojnosti, posebej za sprejemanje konkretnih odločitev, imajo republike in občine. Toda to ve liko vprašanje je pred nami in ZIS pripravlja in bo predlagal skupjščin« SFRJ in vsem družbenim subjektom, ki o tem odločajo, precejšnje spremembe v davčni politiki. To politik« je treba uskladiti s sedanjim stanjem v gospodarskih in družbenih odnosih, in to ne samo zaradi enakomernejše razporeditve bremena stabilizacije na vse svoje prebivalstvo, temveč tud« zaradi odpn-avljanja dolgov, ki vodij« k vedno globljemu družbenemu razslojevanju v družbi, posebej na podlagi številnih možnosti dodatnih dohodkov izven dela in rezultatov dela- ČETRTIČ, nujno bo tudi, da se do govorimo za celovit koncept socialne politike, ustrezne našemu sedanjemu stanju in potrebi, da se v vseh oko ljih diferenciramo, na podlagi dejanskega stanja ter učinkovitejše in ne posredne zaščite najbolj ogroženih slo jev prebivalstva, je med drugim dejala Milka Planinc, (dd) Samo delni uspeh na zasedanju UNCTAD BEOGRAD — V nedeljo zjutraj je po tridnevnem podaljšku z delom zaključilo 6. zasedanje konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD). Mnenja o njegovem uspehu so si deljena, ocene p>a so odvisne predvsem od pričakovanja, s katerim so delegacije pred štirim tedni dopotovale v jugoslovansko glavno mesto. Če bi upoštevali samo število sprejetih deklaracij, potem bi zasedanje lahko ocenili kot dokaj uspiešno. Žal p>a je večina deklaracij ostala na splošni ravni, kar pomeni, da bo tudi njihovo uresničevanje bolj odvisno od tolmačenja le-teh s strani različnih držav. Vsekakor lahko ugotovimo, da je UNCTAD glede na izjemno strpen in konstruktiven pristop dežel v razvoju in izraženo skrb za gospodarske razmere v svetu ter priznanje medsebojne odvisnosti gospodarskega razvoja vseh držav, zamudil priložnost, da postavi bolj trdne temelje za dialog med razvitimi in državami v razvoju ter postopno, a vendarle vsebinsko spreminjanje nevzdržnih odnosov v mednarodnem gospodarstvu. «Zahvala» za takšno skromnejšo bero od pričakovane in možne, gre predvsem skupini najbolj razvitih, ki razen verbalne, ni pokazala nobene druge pripravljenosti za oblikovanje bolj jasnih in vsebinskih deklaracij in je pristala na minimum šele po dolgotrajnih pogajanjih. Deželam v razvoju ni na voljo nič drugega, kot da s skupno akcijo in vztrajnostjo, ki je tudi doslej bila ena njihovih temeljnih odlik, poskušajo uresničiti sprejete resolucije. Na koncu zasedanja so delegati sprejeli resolucijo okrog katere niso potekale žolčne razprave. Gre namreč za resolucijo, v kateri je izražena zahvala jugoslovanski vladi in narodom Jugoslavije za gostoljubnost, izjemno organizacijo zasedanja in prijateljstvo, s katerim so bili udeleženci zasedanja nenehno obdani v štirih tednih bivanja in dela v Beogradu, (dd) Slušatelji iz vse Evrope na seminarju slovenščine LJUBLJANA — Včeraj so se vrata ljubljanske filozofske fakultete spjet odprla radovednim očem in živahnim obrazom, ki so prišli iz bližnjih in manj bližnjih dežel. To so bili letošnji seminaristi, udeleženci 19. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, ki bodo v Ljubljani 14 dni spoznavali slovensko preteklo in današnjo stvarnost, se posvečali literarnim vprašanjem, poglabljali svoje jezikovno znanje in se zanimali za ljudsko kulturo. Letos se bodo seminaristi posvečali najrazličnejšim problemom v porspjek tivi zgodovinskega razvoja. Poleg strokovnih predavanj so organizatorji seminaristom pripravili še vrsto srečanj o glasbeni umetnosti, filmu, kantavtorstvu in drugem. Nenazadnje p»a bodo udeleženci tečaja zaživeli v Ljubljani, ki je s Križankami in grafičnim bienalom v tem času še posebno živa in privlačna. Letos sta skrb za materinščino in zanimanje za slavistiko privabila seminariste prav od povsod. Veliko jih je iz Italije in Avstrije, Nemčije, Poljske, Sovjetske zveze, nekaj iz Češke in Skandinavij«' pa tudi iz Avstralije, Kanade in cel« iz Egipta. To je za vse lepo prilik?' da se spoznajo in primerjajo svoje znanje in svoje prristopo do slovenske kulture z drugimi. Na otvoritveni slovesnosti so s*" minaristom prinesli svoj pozdrav P1^ fesorica Helga Glušič, kateri je te*®? zaupano vodstvo seminarja, dekan1!' lozofske fakultete Mirko Jurokar, P°“' predsednik Slovenske akademije O«®' nosti in umetnosti prof. dr. Bratk Kreft, predsednik komiteja za kulturo v slovenskem izvršnem svetu pf«. fesor dr. Matjaž Kmecl in drug* predstavniki kulturnih organizacij' Vsi so seminaristom zaželeli kar na£ boljše uspohe pri skupnem delu. N" samo povemo, da sta bila v ponede ljek na vrsti predavanja prof. Z*' dravca o Pregljevem ekspresionizmu ter predavanje prof. Melika o zgod«' vinski tradiciji v 19. stoletju. Šemi«? risti pa so se tudi razdelili v lektor ske skupiine, ki so primernejše za «n' dividualno poglabljanje slovenščine-MAJA LAPORNIK S posredovalnim nastopom ministra Scottija Jutri (morda) zaključek pogajanj za novo pogodbo kovinarske stroke RIM — Pogajanja za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe za kovinarje zasebnega sektorja so včeraj pirešla v novo, zahtevnejšo fazo. Predstavniki delodajalske organizacije Federmeccani-ce in sindikata kovinarjev FLM so se dvakrat srečali v prostorih ministrstva za delo, in sicer tokrat v odsotnosti ministra Scottija. Pač p»a sta pogajanjem prisostvovala kot opazovalca dva visoka funkcionarja ministrstva za delo. Pogajanja se bodo nadaljevala še danes in morda jutri, ko naj bi pogodbeni stranki dosegli sporazum. Kolikor bi med Federmeccanico in FLM ne prišlo do dogovora, bo minister Scotti jutri predstavil svoj zaključni predlog. Če po bi tudi to novo posredovanje pjredstavnika vlade ne doživelo uspeha, se bodo pogajanja po vsej verjetnosti prekinila za daljši čas ter se nadaljevala šele po poletnem premoru. Kakor so po drugi seji povedali časnikarjem vsedržavni tajniki FLM Franco, Morese in Bor-roni, so se včerajšnja pogajanja vrtela okrog dveh osnovnih točk nove delovne pogodbe, in sicer mezdnega poviška (sindikat zahteva poprečni mesečni povišek v razmerju 96.000 lir) ter vpra- šanja staležev. V tej zvezi so sindikalisti izročili sogovornikom ustrezno dokumentacijo. Federmec-eanica pja naj bi na današnjem novem srečanju izrazila svoje dokončno mnenje o predloženih zahtevah. «Nap>etost med FLM in Federmeccanico je nekoliko popustila, je dejal vsedržavni tajnik sindikata Borroni, vendar si ne smemo delati pre velikih utvar glede končnega izida pogajanj, kajti stališča do posameznih vprašanj se še močno razhajajo.* Najbolj sporna je kakor znano točka nove pogodbe, ki se nanaša na skrčenje delovnega urnika. To vpjrašanje pride na vrsto danes, ko se bosta FLM in Federmeccanica zopot srečali v prisotnosti ministrskih opazovalcev, medtem ko bo Scotti ponovno nastopal jutri, če bo treba. Medtem ko so se pogajanja vodila v prostorih ministrstva za delo, je v neki kinematografski dvorani potekala skupščina glavnega sveta sindikata FLM. Generalni tajnik sindikata Pio Galli je v daljšem poročilu naglasil, da se sindikat v glavnem strinja s potekom pogajanj po shemi, ki jo je začrtal minister za delo Scotti. Kolikor bi njegovo posredovanje jutri ne uspelo — je dejal Galli — pa se bodo sindikalne organizacije za#, pogajati za dosego predpogodb s posamezn^ kovinarskimi podjetji zasebnega sektorja. Vse*jJ, kor pa FLM predlaga enotni sindikalni zvezi IL - CISL - UIL, naj za 12. julij okliče splošno sta ko. V svojem poročilu je Galli ostro kritiziral ta* ravnanje Federmeccanice in Confindustrie, kakr tudi ravnanje vlade, ki je ob tej priliki pokaza* nevarno težnjo k ošibitvi sindikalnih sil. G alb J" zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da je vprfl*? nje delovnih pogodb vplivalo na izid nedavnih v litev in da so sile, ki so se zavzemale za «thatch« rjevsko* vodenje italijanske gospodarske polit«11 doživele grenko razočaranje. \ Medtem ko prihajajo iz Rima vesti o P°P? ščanju »napetosti*, je pomočnik glavnega raVjr telja Confindustrie Annibaldi, ki se je včeraj u«y ležil v Trstu posebnega srečanja mladih industrij cev, glede novih pogodb (za kovinarje, tekst«1 in gradbince) naglasil, da so zahteve sindikat takšne, da bi resno za vrle proizvodnjo in izvoz. * bi bile sprejete, ter da so zaradi tega kratko «£ lo nesprejemljive, zlasti kar zadeva skrčenje « lovnega urnika. Medtem ko je Andropov trenutno odsoten zaradi bolezni Kanclerja Kohla v Moskvi dočakali z ostrimi besedami o evroizstrelkih MOSKVA — Zahodnonemški zvezni kancler Helmut Kohl in njegov zunanji minister Hans-Oietrieh Genscher sta včeraj prispela na dvodnevni uradni obisk v Moskvo «na zadnje preverjanje* med Zahodom in Vzhodom pred namestitvijo novih ameriških jedrskih raket srednjega dometa v zahodni Evropi. Na moskovskem letališču pa ni zahodnonem-ska gosta pričakal kot predvideno sovjetski državni in partijski voditelj Jurij Andropov temveč ?■? ju dočakala predsednik ministrskega sveta Nikolaj Tihonov in zunanji minister Andrej Gromko. Tudi na kasnejših pogovorih v Kremlju je ™ Andropov odsoten. Uradno so njegovo odsotnost pojasnili iz čisto «osebnih razlogov*, zago-Jovili pa so, da se bo danes sestal s kanclerjem Kohlom. V Moskvi tudi zatrjujejo, da niso odsot-nosti botrovali «politični razlogi*, iz česar je mo-goce sklepati, da ni sovjetski voditelj pri najbolj-sem zdravju. Če so torej v Moskvi Kohlu in Genscherju Postregli s prvim presenečenjem, ni bil trd ton P^ed sovjetskih voditeljev na prvih včerajšnjih Pogovorih o evroizstrelkih nič kaj presenetljiv. Najprej je sovjetska tiskovna agencija «TASS» v svojem komunikeju o pogovorih jasno zavzela staro sovjetsko stališče glede jedrskih raket v Kvropi. še ostrejši je bil Tihonov med zdravico, ie navedel, da bi za Sovjetsko zvezo zahod-nonemško stališče o evroizstrelkih pomenilo »enostransko razorožitev SZ* in «rušenje ravnotežja moči med Vzhodom in Zahodom*. Tihonov je tudi ponovil, da bo Sovjetska zveza »primorana sprejeti protiukrepe*, če bo NATO uresničila pred koncem leta sklep o nameščanju manevrimih in raket srednjega dometa. V svoji ostrini je predsednik ministrskega sveta SZ šel celo tako daleč, da je poudaril, kako «prvič po koncu druge svetovne vojne ponovno grozi sovjetskim narodom vojaška nevarnost z nemškega ozemlja*. Med kremeljskimi pogovori, na katerih je za Sovjetsko zvezo poleg Tihonova in Gromika prisostvoval tudi obrambni minister maršal Dimitrij Ustinov, je bil seveda jezik precej bolj diplomatski, a vseeno skrajno «konkreten in iskren*. V svojem posegu je Kohl poudaril, da se je Zvezna republika Nemčija «odločila namestiti nove jedrske rakete kot se je obvezala v NATO*, če ne bodo medtem dosegli na ženevskih pogajanjih sporazuma o evroizstrelkih*. Zahodnonemški kancler je tudi navedel, da «ne zanika sovjet-ske zavzetosti na ženevskih pogajanjih, a njena skrb, da prepreči namestitev zahodnih raket, ker hoče ohraniti monopol nad tem orožjem, ni v skladu s stališčem ravnotežja in povzroča hude ovire na ženevskih pogajanjih*. Nič manj iskren ni bil Tihonov do svojega gosta, ko mu je postregel z «nemško nevarnostjo*. V podrobnosti se ni spustil a je jasno po vedal, da bo Sovjetska zveza sprejela «takojšnje in nadaljnje protiukrepe* v odgovor na namesti- tev raket «pershing* in «cruise». Prav tako je zavrnil zahodne trditve, da bo Sovjetska zveza pripravljena na koncesije, ko bodo v Evropo prispele nove ameriške jedrske rakete. Da bi bila mera polna, je agencija «TASS» včeraj posredovala izvlečke današnjega uvodnika «Pravde», v katerem med drugim navajajo, da Američani «namenoma sabotirajo ženevska pogajanja* in nadaljujejo «z absurdnimi in očitno nesprejemljivimi predlogi*. V odsotnosti Jurija Andropova pa so včeraj kljub «raketnemu intermezzu* posvetili še največ časa dvostranskim nemško-sovjetskim odnosom, agencije seveda o tem še najmanj poročajo, saj je vprašanje evroizstrelkov za Evropo in svet važnejše o morebitnih trgovinskih in kulturnih sporazumov. Kot pričakovano so izgledi za morebiten Kohlov posredniški uspeh v Moskvi izredno borni. Tega se dobro zavedajo tako v Bonnu kot v vseh prestolnicah držav NATO. Vsekakor pa je zanimanje za ta obisk izredno. Kohl je namreč prvi zahodni voditelj, ki bi se moral sestati z Jurijem Andropovom. Če drugega ne, mu bo dokončno jasno, kakšen je maneverski prostor ženevskih pogajanj, prav tako bi moral Kohl zaznati, ali so sovjetski voditelji pripravljeni na koncesije. Sodeč po prvih vtisih, je Moskva pripravljena na preverjanje ravnotežja, a šteti hoče vse rakete, ne samo kopenskih kot vztraja NATO, prav tako bi morali upoštevati tudi britanske in francoske. Upor policistov v mestu Tucuman BUENOS AIRES — V argentinskem mestu Tucuman je predvčerajšnjim prišlo do resnejšega incidenta med nekaj desetinami stavkajočih policijskih agentov in guvernerjem istoimenske pokrajine, generalom Antoniom Merlom. Spor bi se kmalu spremenil v oborožen spopad. Incidenti so se začeli v nedeljo popoldne, ko se je okoli 400 upornih policistov zbralo pred komisariatom in z glasnim vzklikanjem zahtevalo mezdne in normativne izboljšave. Demonstranti so nato šli v sprevodu do guvernerjeve palače, pred katero so se zbrali ravno v trenutku, ko je privozil general Merlo s svojim spremstvom. Vnel se je besedni spor, ki bi se kaj kmalu spremenil v oboroženega, saj je general z revolverjem v roki ukazal upornikom, naj se razkropijo. Nekaj policistov je tedaj izzitalo guvernerja, naj strelja, njihovi tovariši pa so zagrozili, da bodo na streljanje odgovorili z orožjem. Le poseg drugih policajev in šefa policije je preprečil zaostritev spora. □ MADRID — Zahodne države na madridski konferenci KVSE niso sprejele kampromiskega predloga SZ, na osnovi katerega naj bi vendarle prišlo do konca konference, ki traja že tri leta. SZ je sporočila, da sprejema zahtevo Zahoda v zvezi s »člo-veškimi odnosi*, vendar pod pogojem, da postane to besedilo posebni protokol in ne del sklepnega dokumenta konference. Med zahodnimi delegacijami so mnenja o tem stališču SZ deljena: nekateri ga sprejemajo, drugi pa ne. Shultz nenadejano na Bližnjem vzhodu . BEJRUT — V libanonski Dolini Bekaa so palestinske sile včeraj skleni-novo premirje, medtem ko se v Damasku nadaljujejo pogajanja tako ime-ovanega «odbora šestih*, ki ga je Palestinska osvobodilna organizacija imenovala z namenom, da bi odpravili nasprotja med voditeljem organizacije Ara-atom na eni in sirsko vlado ter uporniško skupino Abu Muse in Abu Saleha a drugi strani. Z ozirom na izjave sirskega zunanjega ministra Kadama, ki jo zatrdil, da Sirija nima z medpalestiruskimi spori prav nič opraviti, pa so o-hazovalci dokaj skeptični glede možnosti ugodnega izida pogajanj. • Jz virov, ki so blizu Palestinske osvobodilne organizacije poročajo, da J? Arafat upornim skupinam v «A1 Fatahu* ponudil pomembne koncesije, ajvažnejša naj bi zadevala spremembo sedanjega vodstvenega sistema pa-sstiuske organizacije, ki praktično predvideva enega samega človeka na nje-D*'|n krmilu. Med drugimi koncesijami pa naj bi po istem viru bile tudi po-j-pha odklonitev Reaganovega načrta za rešitev bližnjevzhodne krize in pre-vseh odnosov z Egiptom, končno pa je bila delegacija PLD v Damasku enda tudi pooblaščena za podpis političnega in vojaškega zavezništva s Si-jJ°- Isti vir hkrati opozarja, da ni gotovo, ali bodo uporniki Arafatove ponudbi. sPrejeli, saj je njihov cilj prevzem popolnega nadzora nad organizacijo Ki Fatah*. največjo skupino v PLO, na kateri temelji Arafatova oblast. , Sicer p>a palestinska trenja niso edino žgoče vprašanje, ki ta trenutek čak1 <*u*10ve 113 Bližnjem vzhodu. Z mešanimi občutki so tam sprejeli nepri-akovano novico o novem Shultzovem prihodu na prizorišče. Ameriški držav-tajnik se je včeraj že pogovarjal z vlado Saudove Arabije, pri pogovorih "..Je sodeloval tudi Reaganov posredovalec Philip Habdb. Po 13-dnevni tur-m J' v Aziji čaka Shultza sedaj težka prepričevalna akcija v prid ameriške-sta oaČrtu M rešitev libanonske krize. Danes se bo v temi okviru na hitro u-V{ .v Bejrutu, že pop>oldne pa bo dopotoval v Damask. Sirski tisk ga je že d ®rai opozoril, da se je lotil «nemogoče naloge*, kanček up>anja pa vseeno dejstvo, da so Sirci na Shultzov obisk, sad dolgotrajnih stikov med Da-orp'rf11 *n Washingtonom, sploh pristali. Iz Sirije bo ameriški državni tajnik sku" v Izrael, kjer bo Begina seznanil z rezultati obiska v Damasku in ga usal znova prepričati za popolni umik njegovih čet iz Libanona. V Franciji do 1984 Se varčevanje kj^RlZ — Doba zategovanja p>asu, Jo je začela pred enim letom franka socialistična vlada, se ne bo lita zaključiti ob koncu tega leta, Vsei k° m°rala bržkone trajati še leto 1984. Predsednik vlade Mau-je ,Je namreč povedal po radiu, da stotim ktoanjšanje inflacije na 5 od in zunanjetrgovinskega pri-. Jkljaja na polovico potrebno več 3 od sprva predvidenega, ki lem je uradno px>trdil govorice, PreteMo? čedalje vztrajneje širile v Fran ■■■ .lednih, upoštevajoč da v nciji inflacijska stopnja trmasto je ,aia n.a ® odstotkih. Pred dnevi finančni minister Delors dal Violeti, da bo vrsta davčnih po-ov veljala tudi prihodnje leto ^ezposeInost v 2RN malce nižja ni^ONN — v Zahodni Nemčiji so ju-brgL obeležili rahlo nazadovanje zv^r^elnosti. Po uradnih podatkih ga 6 a8encije za delo iz Nuernber-znj£ gre sicer samo za 0,1 odstotno Pa n • v Primerjavi z majem, kar nji,; ^ni uradni zastopniki že oce-r^j 1°L za spodbudno. Sedaj je to lii0n„ "Vezni republiki Nemčiji 2 mi ^■22oj6'655 državljanov brez služba manj kot mesec prej, kar stoti.,, v®dno predstavlja skoraj 9 od ^°v delovne sile. Angleži nočejo evroizstrelkov LONDON — Včeraj, na dan proglasitve neodvisnosti ZDA, je britansko protijedrsko gibanje organiziralo vrsto demonstracij pred ameriškim letalskim in raketnim oporiščem Greenham Common v Berkshiru. 150 ženske se je zbralo pred vhodom v opiorišče; legle so na tla z namenom, da preprečijo prihod avtobusov s civilnimi in vojaškimi uslužbenci opo-rišča. Posegla je policija, ki je razgnala demonstrante. Demonstracije se bodo nadaljevale danes in bodo •.rajale do petka in so odgovor britanskih pacifistov na sklep, da v o menjenem oporišču namestijo ameriške jedrske rakete vrste cruise. Prve tovrstne rakete bi morali namestiti še pred koncem leta. Zločinsko početje ugandske vojske NAIROBI — V Ugandi je prišlo v zadnjih dneh do vrste zločinov. Moški v vojaški uniformi so s sekiro pobili šestčlansko družino, v predmestju Kampale so ubili nekega visokega funkcionarja in nekega policista, pred dnevi pa so aretirali dva predstavnika opozicije. ki sta v preteklosti sodelovala z Idi jem Aminom. Gre za dogodke, ki jasno kažejo na veliko nestabilnost v državi in na nesposobnost vlade, da nadzoruje vojsko. r GENERALI Assicurazioni Generali S.p.A. BILANCA 1982 V Trstu sta se dne 25. junija pod predsedstvom cav. del lav. odv. Enrica Randoneja, predsednika družbe, sestala redni in izredni občni zbor delničarjev, ki sta odobrila bilanco za leto 1982. Važnejši podatki bilance so razvidni iz sledečih podatkov, za primerjavo so navedeni tudi podatki iz leta 1981: v milijonih lir 1982 1981 Premije bruto 1.927.564 1.695.172 Premije oddane — 329.397 — 305.631 Premije čiste 1.598.167 1.389.541 Cisti dohodek investicij 327.834 259.232 Obresti poslovanja «Vita» —138.325 — 113.990 Cisti razpoložljivi dobiček 189.509 145.242 Rezultat tehničnega poslovanja —125.765 — 89.546 Saldo rednega poslovanja 63.744 55.696 Dobiček pri prodaji Doprinos družbi «Generali Leben» Frankfurt 26.028 9.257 21.668 Razni dohodki 6.390 780 Minusvalence: razvrednotenje efektov Dodelitev na sklad: realizirane — 19.512 — 20.351 plusvalence za ponovno investiranje — 6.989 — 2.819 Davki — 26.804 — 8.131 Saldo izrednega poslovanja — 11.630 — 8.853 Dobiček poslovne dobe 52.114 46.843 Uvedba zakona št. 72 z dne 19. marca 1983 je omogočila saldo 395,7 milijarde, ki so bile dodeljene v posebno rezervo. In tudi vsled te operacije se čisto premoženje, vštevši dobiček poslovne dobe, poviša na 834.9 milijarde ( + 107,5%). Oddelek življenjskega zavarovanja direkcije iz Frankfurta je bil premeščen na »Generali - Le-bensversicherung A.G.». Dividenda za vsako delnico znaša 1.100 lir. Dividenda se dodeli na večje število delnic vsled povišanja družbene glavnice od 100 na 125 milijard, zato znaša dejanski povišek v primerjavi z letom 1981 25%. Na izrednem občnem zboru so delničarji odobrili povišanje družbene glavnice od 125 na 250 milijard in to s podvojitvijo nominalne vrednosti delnic in naknadno delitvijo efekta v razmerju 4 proti 1. v profesionalnosti ___________j • Premije družbe so dosegle 1.927,5 milijarde • ( + 14,2%). • Dobiček poslovne dobe znaša po dodelitvi 7 milijard na »sklad plusvalenc za ponovne investicije* 52,1 milijarde. • Rezultat tehničnega poslovanja se je znatno obremenil in se od 89,6 milijarde zvišal na * 125,7 milijarde. • Skupne investicije znašajo 4.284,2 milijarde, s f poviškom od 790,7 milijarde glede na leto 1981 (+22,6%). • čisti dobiček investicij je dosegel 327,8 milijarde. to pomeni da se je povečal za 30,5%. Sedanji dohodek se je povišal od 8% iz leta • 1981 na 9,1% v letu 1982. Dobiček pri prodaji je narasel na 26 milijard, od teh odpade 7 na odstop nepremičnin in 19 na poslovanje z efekti. Od leta 1831 tradicija Prireditev v organizaciji TPPZ privabila v Bazovico tisoče demokratov Partizansko slavje: potrditev volje po miru in sožitju in obveze o trajnem protifašizmu Kaj so dejali Vida Tomšič »Politika neuvrščenosti zavrača tako izvoz revolucij kot izvoz kontrarevolucij ter odpira perspektive napredki* vseh držav in zagotavljanje svetovnega miru; v okviru takega koncepta tudi napredek socializma ne more biti proces geografskega širjenja socialističnega bloka, ampak svetovni družbenoekonomski proces. V ta sklop se uokvirjajo enakopravni dobrososedski odnosi: »Osimski sporazumi so plod antifašistične borbe in trajni temelj prijateljskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo in odpirajo neizčrpne možnosti za nadaljnjo obogatitev tega sodelovanja.* «Obstoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske v Jugoslaviji je nedvomno pomembna bogatitev teh skupnih vezi in ne breme medsebojnih odnosov, obe skupnosti sta vztrajni pobudnici pretokov in družbenogospodarskega razmaha obmejnih območij in tesno povezujeta usodi obeh dežel. Take smeri sodelovanja, ki izhaja iz življenjskih interesov narodov obeh držav,* je nadaljevala Vida Tomšič, »ne morejo prevpiti izpadi nasilja skupinic skrajne desnice, ki ponovno skušajo prav v vaših krajih razpihovati strupeno nacionalistično -šovinistično sovraštvo. Vsa jugoslovanska javnost je solidarna z demokratičnimi in antifašističnimi silami vaše dežele, obenem se pa zaveda, da je boj slovenske manjšine za njene pravice tudi boj za demokratično I-taHjo; zato pričakujemo, da bo sprejet dolgo pričakovani in že večkrat napovedani zakon o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti.* Mario Lizzero Ugledni senator in soborec Vide Tomšičeve v sklopu IX. korpusa (oba sta te dni praznovala 70. življenjski jubilej) je večji del globoko občutenega govora posvetil prerezu skupnega boja italijanskih, slovenskih in drugih jugoslovanskih partizanov v zasledovanju enega in istega cilja, omenil sporazum med italijanskimi in jugoslovanskimi komunisti o trajni vzajemni pomoči in priznavanju enakopravnih pravic enim in drugim ter izrecno poudaril zglednost današnjih odnosov med jadranskima sosedama. Lizzero se je odločno zavzel za našo globalno zaščito in to vseh Slo- ( vencev na območju Furlanije - Julijske krajine brez ozemeljskih diskriminacij ter pripomnil, da pomanjka- , nje te zaščite pomeni sramoto državi, j ki je bila rojena iz odporniškega gi- 1 banja. Enako v sramoto pa so ji ne- | davni neofašistični izpadi po sloven- j skih vaseh (tedaj je senator pozdra- j vJt ranjence iz Lonjerja): »Te sramo- j te ne smemo več prenašati,* je vzklik- < nil in se obrnil na krajevne in dežel- ; ne oblasti z zahtevo, naj krivce spravijo v ječo, kot se to dela drugod v Italiji. »Če vi ne boste poskrbeli za varnost demokratov in antifašistov, potem se ne boste smeli čuditi, če bomo za to poskrbeli mi partizani sami. Nočemo nasilja, ne bomo pa dovolili, da nas nasilje porazi,* je še dejal Lizzero. Igcir Pavletič »Naš praznik naj bo tudi odgovor omike in kulture naslednikom fašističnega škvadrista Giunte, ki so med rovarjenjem po naših vaseh grobo žalili našo narodnostno skupnost, demokratično prebivalstvo Trsta, ki je bil odlikovan z zlato medaljo odporniškega gibanja, in samega predsednika i- . talijanske republike Pertinija ter o- « skrunili lik maršala Tita,* j« dejal * predsednik TPPZ, «ne bodo pa zrah- , ijali bratstva in enotnosti tu živečih j narodov ter dobrososedskih odnosov < med Italijo in Jugoslavijo, ki se raz- I vijajo na podlagi osimskih sporazu- t mov, ki so lahko v zgled drugim dr- ' žavam. Toda ti sporazumi še čakajo 1 dokončne rešitve, posebno glede glo-’ balne zaščite Slovencev v Italiji.* Igor Pavletič je nato povezal NOB * s kmečkimi punti, ki so začeli združevati slovanske množice in v njih u-trjevati narodno zavednost, omenil važno vlogo, ki so jo v tem procesu igrali in jo še naši kulturniki in u-metniki ter naglasil, da moramo njih boj nadaljevati: narodnostna in jezikovna manjšina mora biti element bogatitve širše skupnosti, ne pa nekaj nadležnega, kar gre odpraviti in a-similirati. Nikakor ne pretiravamo, če zapišemo, da je bil prostrani vrt Gospodarske zadruge v Bazovici vse tri dni Partizanskega slavja skoraj pretesen za množico, ki se je na njem zgrnila. Zlasti impozanten je bil pogled nanjo v nedeljo, ko je kulturno politična prireditev v organizaciji Tržaškega partizanskega pevskega zbora «Pinko Tomažič* in pod pokroviteljstvom pokrajinskega vodstva VZPI - ANPI dosegla vrhunec z govori senatorja italijanske republike Maria Lizzara v za stopstvu vsedržavnega vodstva združenja partizanov, članice sveta fede racije SFRJ Vide Tomšič v predstavništvu ZZB - NOV Slovenije in predsednika TPPZ Igorja Pavletiča v imenu demokratov in antifašistov obeh narodnosti tostran meje. Nedeljsko slavje je steklo že zjutraj s tekmovanjem v balinanju, ki so se ga udeležili navdušenci te športnorekreacijske zvrsti z obeh mejnih območij, in s kolesarsko dirko pod pokroviteljstvom lonjerskega KK Adria. Brž po odprtju kioskov, v katerih je vse do poznih sinočnjih ur bilo na voljo obiskovalcem nič koliko jedi na žaru, t raznih drugih kuhinjskih specialitet pa ’■ tudi slaščic in seveda dobrega vina i ter osvežilnih pijač, je bil promenadni j koncert odlične godbe na pihala iz | Postojne pod suverenim vodstvom ka- pelnika Leandra Pegana. Kot je naglasila njegova žena Luisella Ravalico, italijanska šolnica iz Pirana, ki je sicer tudi uradno zastopala tamkajšnjo italijansko narodnostno skupnost, slovenski godbeniki skrbno negujejo tradicije NOV, zato imajo v repertoarju tudi venčke partizanskih pesmi. God ba je izvajala vrsto koračnic, venčka partizanskih (Po gorah in dolinah) ter Vida Tomšič narodnih (Ob jezeru) in med drugim skladbi Cerfontaina in Btihma. Popoldne je po slavnostnih govorih, ki jih omenjamo ločeno, bil združen koncert TPPZ z otroškimi glasovi in postojnske godbe pod izmeničnim dirigiranjem Oskarja Kjudra in Leandra Pegana, ki je poslušalce brezmej no navdušil in jih z zaključno slavnostno pesmijo Tito, mi ti se kunemo Mario Lizzero dvignil na noge v spoštljiv poklon P*5-kojnemu maršalu. Partizansko slavje se je včeraj nadaljevalo z jedrnatim in sila poučnim predavanjem časnikarja in dolgoletnega glavnega urednika našega dnevnika Jožeta Korena o nastanku in razvoju Partizanskega dnevnika ter zaključilo ob veselih zvokih postojnskih Akordov. Igor Pavletič : Za 132 kandidatov se je začela važna življenjska preizkušnja «Presenetljiva» naloga o Rebuli uvod v letošnje zrelostne izpite Letošnji zrelostni izpiti so se začeli za nas s presenečenjem, prijetnim presenečenjem drugega naslova naloge v slovenščini, ki je z Rebulo prvič neposredno posegel v slovensko literaturo, oziroma še več, v njen zamejski del. Naša narodnostna skupnost je že vrsto let stremela po takem, domačem naslovu, ki bi se nanašal na našo kulturo, na našo zgodovino. Tak poseben naslov so zahtevali naši šolski organi, Sindikat slovenske šole, deželna komisija za slovensko šolo, pri pristojnih šolskih oblasteh. O naslovu maturitetne naloge, ki bi zaobjemal del slovenske stvarnosti, je bil govor tudi med obiskom tedanjega ministra za šolstvo Bodrata na znanstvenem liceju Prešeren 15. februarja lani. Takrat je med drugim ravnateljica podarila ministru, glej naključje, prav Rebulovo knjigo »Zeleno izgnanstvo». Dejstvo, da se je ministrstvo končno odločilo za poseben naslov za slovenske šole (drugi naslov za italijanske šole se nanaša na Leopardi-ja), ocenjujemo kot zelo pozitiven premik, ki bi ga morali v prihodnjih letih obnoviti, da ne bo ostal muha enodnevnica. Naslov iz slovenske literature je nemalo presenetil tudi kandidate same, ki takega naslova niso pričakovali. Nadejali so si namreč naslov iz italijanskega slovstva, kot se je to dogajalo v prejšnjih letih. Prav zato se jih je malo lotilo tega naslova (prešteli bi jih lahko na prstih ene roke), ki je bil navsezadnje tudi po mnenju nekaterih profesorjev, dokaj zahteven in je predpostavljal res dobro poznavanje obsežnega avtorjevega opusa. Naslov o zgodovinskih snovnih motivih v prozi Alojza Rebule je bil s prvim naslovom (o državljanu) in s tretjim naslovom (o drugi «svetov-ni» vojni) skupen za vse šole, med tem ko se je četrti razlikoval glede na tip šole. Večina od 132 kandidatov, ki po- lagajo izpite na tržaških slovenskih šolah se je odločila za prvi naslov, ki je bil «zelo splošen» in o katerem, «se je dalo mnogo pisati». Na učiteljišču so kandidatke optirale v veliki meri za četrti, «pedagoški» naslov, medtem ko je kandidatom poklicnega zavoda najbolj prijala naloga o znanstvenih in tehnoloških dosežkih. Na znanstvenem liceju so se neka teri «poskusili» z zgodovinsko nalogo o drugi svetovni vojni. Zrelostni izpiti se bodo nadaljevali danes z drugo pismeno nalogo, konec tedna pa bodo na sporedu že prva izpraševanja, (šč) Začetek zrelostnih izpitov na znanstvenem liceju Naslovi maturitetnih nalog Skupni naslovi: 1. »Obrazložite, kaj za vas p®" meni biti državljan svoje dobe*- 2. »Zgodovinski snovni motivi v prozi Alojza Rebule*. 3. «Vojno od leta 1914 do 1918 imajo vsi zgodovinarji za »svetovno*. Kandidat naj navede geopolitična področja, ki jih je ede na izid glasovanja. «Deset dni rekreacije za naše najmlajše» Pogovor z Zvonkom Legišo, organizatorjem pomembne nabrežiMe mladinske prireditve Danes zjutraj se bodo v Nabrežini, na športnem igrišču društva Sokol zbrali otroci in animatorji, da bi skupaj preživeli deset veselih dni. Na-brežinski društvi Igo Gruden in Sokol prirejata namreč že tretje leto mladinsko razvedrilno manifestacijo «Deset dni rekreacije za naše najmlajše». Da bi o tej pobudi kaj več zvedeli, smo se obrnili na enega izmed organizatorjev, Zvonka Legišo. Kako je pravzaprav prišlo do te zamisli? Ideja, da bi organizirali rekreativne dni je' prišla nekako naključno. Mislim, da so vsi prosvetni delavci, ki so v zimski sezoni večkrat skoraj preobremenjeni, začutili potrebo, da bi tudi poleti oživili društveno dejavnost. Je namreč prišlo že skoraj v navado, da se poleti prireja samo vaške praznike, tu pa tam kak izlet, izjemoma pa kulturen večer. Poleg tega so v poletnih mesecih tudi otroci brez prave «zaposlitve», prosti so šolskih obveznosti pa tudi tisti, ki se med njimi ukvarjajo s športom, so v teh vročih dneh na prisiljenih počitnicah. Tako sva z Nadjo Doljak pomislila, da bi priredila «delovne», a ne preveč zahtevne dni, kjer bi se otroci lahko poigrali pa se tudi učili ročnega dela, skratka svojevrstne počitnice; priložnost za prijateljstvo, veselje in ročno vežbo. Kdo pa pomaga in sledi otrokom pri delu? Pobudi so se takoj že pred tremi leti odzvala dekleta iz naše občine. Med njimi je bilo nekaj uči- teljic, otroških vrtnaric in pa študentk, torej dekleta, ki jim je delo z najmlajšimi še posebno pri srcu. Kaj pa težave? Lahko bi rekel, da je vse potekalo v skoraj čudovitem redu. Zabavali so se tako animatorji, kot otroci pa tudi starši so bili zelo zadovoljni. Prvo leto smo imeli nekaj težav denarnega značaja, saj so za uresničitev rekreativnih dni prispevali samo starši udeleženih otrok. Lansko leto pa nam je priskočila na pomoč devinsko - nabrežinska občina, ki je poskrbela za finančno podporo. Vsekakor ni to še dovolj; finančna sredstva so nujna, če hočemo še izboljšati pobudo. V ta namen bi se morala bolj zanimati Prosvetna zveza, saj niso spodbudne in pohvalne besede dovolj. Kako poteka rekreativni dan? Otroci in animatorji se zberemo ob pol devetih na športnem igrišču Sokola; v primeru slabega vremena je na razpolago nabrežinski otroški vrtec. Najprej telovadimo, se še nekoliko poigramo, sledi risanje, oblikovanje s plastelinom, izdelovanje raznih predmetov iz odvrženega in neuporabljivega materiala kot so škatle, časopisi, zamaški, idr. Letos bomo uvedli še petje; dekleta so celo pomislila, da bi malčki lahko telovadili ob najrazličnejši glasbeni spremljavi. Tako jutranje ure hitro minejo, ob 13. uri pa se otroci vrnejo domov. V' Sagra v Dolini Bo lepih starih vaških navadah dre-* člane in odbornike kulturnega stva Valentin Vodnik iz Doline se otekla tudi letošnja sezona. Zad-dpI• -d, te veljal organizaciji in iz-n.ja.vi šagre, ki je bila v soboto in Z razliko od lanskega in .,.L~anskega leta pa so dolinski kul. gJr1 delavci priredili letošnjo ša-l na Malih Brcah, v čudovitem “as to vem gaju, kjer se ponavadi ^.^ja praznik tiska. Lep prireditve-jjB^nstor je seveda bistveno pripo-da ■ k vzdušju na šagri. škoda le, Je bil obisk skromnejši od pri-kajti istočasno so se l^aju isuAJasiio so se -P in daljni okolica odvijali po-Pnnzniki, ki so nekoliko oško-aJj dolinsko društvo. Vsekakor so <^u._------—- ^pa 1^. sobotni gostje lahko preživeli ne jjjJ Prijetnih uric z ansamblom Po iz Ricmanj, v nedeljo popoldne nj Je kulturni spored pričel pdhal- Perš?eSk'r ki Ba vodi Niko ;u ,lc in ki ima v svojem repertoar-avt/1- skladbe domačih dolinskih miaa V’ med katerimi bi omenili skiirc a Gkirgia Prašlja. S prekmur-shnt Pl^i je nastopila folklorna Skurt113 Rdeča zvezda iz Saleža. di dT'0 voc*i Ljuba Vertovec: mla-^Plesalc; so v Dolini zapustili lep 2a ’ kajti že zaradi same mladosti in Ut«0^ .te1 te bilo prijetno gleda-$o Rajanju plesov. Na oder pa salei ■ tudi najmlajši Ljubini plesa n,10 Prikazali dva modema ple-Čič jvten° Je predstavila Silva Per-gfLr3 te bil skoro ves kulturni pro-Uidi v znamenju mladih, dokazuje Saji1astop Narodno zabavnega an Gr*»o ».Bčeneev srednje šole Simon “»čič iz Doline, ki so radoved- nemu občinstvu zaigrali kar tri Avsenikove. Seveda pa ni manjkal atraktiven prihod na prireditveni prostor Zofe in Franca in male Elize v ljudskih nošah. Zofa je kot običajno prinesla poln plenir kolačev, narejenih Po starem dolinskem receptu. Svoj kotiček so imeli tudi otroci, za katerega sta poskrbela Nerina in Mitja. Ko se je znočilo pa se je oglasil ansambel Supergroup in plesa željne obiskovalce prijetno zabaval še krepko čez polnoč. Včeraj pa je dolinska župnija obhajala svojega patrona sv. Urha. (Ris) Šport in glasba na Kontovelu Na Kontovelu bo drevi prijetna družabnost, ki jo že vrsto let prireja domače športno društvo. Na odprtem igrišču se bo (»leg športnikov in domičh športnih delavcev ter sim patizerjev zbrala proseška godba na pihala, ki bo s svojim koncertom poskrbela za prijetno zabavo V zaslužen pokoj Pred dnevi je odšla v čezvse zaslužen pokoj še ena slovenska korenina, ki je vrh vsega bila tako rekoč od konca druge svetovne vojne zaposlena pri podjetju ZTT, v katerega okviru izhaja naš dnevnik. To je Josip (Pepi; Ceh, ki smo ga kot sposobnega in vestnega uslužbenca naše klišame močno cenili in imeli radi in kateremu pojde naše spoštovanje seveda še naprej v neokrnjeni obliki. Pepi se je rodil 3. junija 1925 v Brestovici na območju tedanje opatje-selske občine, ki pa danes sodi pod Komen. Rodbina Cehov je tamkaj zakoreninjena že najmanj 700 let. Pepi jev oče Edvard je delal v tržiški oljarni 0 dvojezičnosti spet ne duha ne sluha V Miljah se z uspehom, nadaljuje mednarodni festival mladinskega gledališča, ki ga prirejata že šestič zapovrstjo miljska' občinska uprava in tržaška gledališka skupina La Contrada. V treh dneh se je zbralo v mikavnem ribiškem naselju veliko število otrok, operaterjev, šolnikov, gledališčnikov in codraslih* sploh, ki so si ogledali produkcijo najboljših italijanskih skupin, prek katerih se gledališče za otroke uveljavlja kot samostojna in izredno kvalitetna umetniška zvrst. Miljski festival utemeljuje potrebo, kot je dejal ob otvoritvi župan Bordon, da se občinske uprave vedno bolj odločajo tudi za investicije na kulturnem, in še posebno na kultumo-mladinskem področju. Trditve ne bi utemeljevali, saj je še posebno nam Slovencem dobro znam, kakšen pomen imajo vzgojni pristopi, tako doma kot v šoli, za razvoj otroka v pokončnega in nepodrejenega človeka, takega, ki mu je lastm kulturno izročilo neovrgljiva, dragocem dediščim. Prav v zvezi s slednjimi spozmnji pa moramo, žal ugotoviti, da organizatorji festivala niso dovolj senzibilni mnje. Kljub pozornosti mmreč nismo ne v Miljah, ne v obširnem tiskovnem materialu, ki so mm ga poslali v uredništvo, zasledili ene same besede v slovenščini, kot da v miljski občini, ali bolje v deželi Furlaniji - Julijski krajini ne bi živeli slovenski državljani. O teh značilnostih mladinskega festivala, ki je naposled zamisel mpredne, demokratične uprave, smo že pisali v preteklih letih. Mar se je tudi letos zataknilo pri tiskanju in razdeljevanju slovenskih letakov? Pomanjkljivost je toliko bolj opazm, ker danes gostuje v Miljah Lutkovno gledališče iz Ljubljane, ki bo ob 21. uri prikazalo m Marconijevem trgu Stokovo zgodbo o nastanku sveta ^Božanska komedija». Da je *em od najboljših evropskih skupin m področju animacije in mladinskega gledališča» smo žal prebrali samo v italijanščini. Weiss, mati Zofija (Pegan) pa, po rodu iz Saleža na Tržaškem, je v ple-nirju nosila mleko v mesto. Edvard in Zofija sta se spoznala nekega dne med košnjo, se vzljubila, sklenila, da se vzameta, nato pa poskrbela za rojstvo kar osmih otrok; Pepi je bil med vsem tem drobižem najstarejši in kot kratkohlačnik je mimo pomoči na domačiji —- poprijeti je bilo pač treba za kakršno koli delo — moral seveda bdeti nad mlajšimi. Po opravljeni osnovni šoli v rodnem kraju se je na industrijskem zavodu v Tržiču izšolal za mehanika; služboval je v tamkajšnji ladjedelnici in na ladjah, potem pa se je začelo; posebni bataljon v bližini Cunea, 8. september v La Spezii, pobeg Nemcem, povratek domov in brž v partizane. Bil je v Kosovelovi brigadi, VOS, VDV, v tiskarni Doberdob nad Studnikom, aktiven v javkah, zatem v Trst. Tu je bil najprej v uradu za tisk pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora, nato v Zadružni tiskarni v Ul. sv. Frančiška, kjer so uredili klišar-no, od maja 1948 pa je bil zaposlen v klišami ZTT pri Sv. Jakobu, kjer tudi biva. V vsem povojnem obdobju je bil aktiven tako na sindikalnem kot na prosvetnem in širšem družbenopolitičnem področju in danes je prav tako zagnano delaven. Iskrena ti hvala za vse, kar si storil, Pepi, in želimo ti vedrega počitka v zavesti sicer, da boš kjer koli in vselej priskočil na pomoč, ko bi tega bilo treba, (dg) V trenutku obupa si je 69-letni Giuseppe Metlika iz Ul. Ghirlandaio 45 vzel življenje. _ V Tragični epilog trčenja med volvom in vespo pod Skednjem Bo 28 metrih drsenja v smrt pod fiat 126 včera'laj, 19_tetni mladenič je postal trfen.'1 kasno popoldne žrtev hudega čenj„Ja. 'fted vespo in volvom. Po trpotci* Marka Verso (tako je bilo CaivCr encu ime, stanoval je v Ul. njern te*3 39). ki se je peljal na zad-U^, sedežu vespe, oddrselo skupaj z nji kolesom po cestišču v bliž-žal Lakirni avtomobil, kjer je oble- Ulic a ^ Je pripetila na križišču “Veyo in Baiamonti. Bilo je pri- Mark Versa bližno ob 19.30, ko sta 16-letni Ales-sandro Viller iz Ul. Capodistria 32 in njegov prijatelj Mark Versa zavila z vespo 50 iz Ul. Svevo (prihajala sta s središča mesta) proti Ul. Baiamonti. Viller je upravljal moped. Med nogama je imel eno rezervno gumo za vespo, Versa, ki je sedel za njim, pa je držal dve podobni gumi, vsako v eni roki. Ravno takrat je iz Škednja navzdol privozil volvo 345 GL, ki ga je u- pravljal 66-letni Antonio Scher iz Ul. Doda in v katerem so se peljale še tri druge osebe. Scher je invalid, ki lahko vozi avtomobile z avtomatičnim menjalnikom in z ročnim upravljanjem sklopke in zavor, kakršen je bil tudi njegov volvo. Avtomobil bi se moral ustaviti pred križiščem, da bi pustil prednost vozilom, ki zavijajo v Ul. Baiamonti; na cestišču pred križiščem je namreč zarisana bela črta, ki opozarja avtomobiliste na ob- vezno puščanje prednosti. Volvo pa se ni ustavil pred črto. Zavozil je v križišče ravno ko je Viller zavil proti Ul. Baiamonti. Volvo je v središču križišča silovito trčil v vespo. Vse kaže, da Scher sploh ni pritisnil na zavore, saj na cestišču ni bilo nobenih sledi o zaviranju. Avtomobil je tako nadaljeval svojo pot. Pred volvom je po cestišču drsela vespa z nesrečnim Verso, medtem ko je Villerju uspelo uiti smrtnemu objemu asfalta in pločevine. Vespo in volvo je po 28 metrov od mesta, kjer sta treščila skupaj, zaneslo v desno, v zadnji del ob cesti parkiranega fiata 126. Mark Versa je ostal v mlaki krvi ukleščen med fiatom, vespo in volvom. Zanj ni bilo več pomoči. Dežurni zdravnik RK je ugotovil, da si je prebil lobanjo in imel tudi hude notranje poškodbe. Na kraju nesreče se je takoj zatem zbrala množica radovednežev. Mestni redarji in finančni stražniki so uvedli preiskavo o vzrokih, medtem ko je namestnik državnega pravdnika Staf-fa izdal dovoljenje za prenos mladeničevega trupla v mrtvašnico, kjer bo na razpolago sodnim oblastem. O-dredil je tudi zaplembo volva in odvzem vozniškega dovoljenja Antoniu Scheru. Voznika avtomobila so zaslišali na postaji mestnih redarjev, prav tako pa so zaslišali tudi Villerja, ki se je, na srečo, le opraskal po levi roki. KPI za alternativo Glavno opravilo političnih strank je v teh dneh analiziranje volilnih rezultatov. Komunisti so prvo analizo že opravili in v včerajšnjem tiskovnem poročilu označili volilne rezultate za izredno pozitivne. Kar zadeva upravljanje krajevnih ustanov, je treba po mnenju KPI najprej spremeniti logiko oblastvenih verticistič-nih sporazumov in privilegirati skrb za reševanje konkretnih problemov. Upoštevajoč možnost preosnove sedanjih večin na občini in pokrajini se KPI obrača na socialiste rekoč, da želi preveriti njih politično voljo po zbližanju. Gre v bistvu za znani predlog demokratične alternative. 1. 7. 1979 1. 7. 1983 Ob četrti obletnici smrti Francesca Giovanina se ga z žalostjo spominja žena Pierina Log, Sydney, 5. julija 1983 Prizorišče nesreče v Ul. Svevo Amii Steivart drevi na gradu Po mednarodni glasbeni zvezdi Miguelu Boseju in znanem italijanskem kantavtarju Battiatu bo danes v Trstu spet novo, a že priznano ime iz sveta disco mušic, Amii Stevvart. Poznavalci in ljubitelji tovrstne umet nosti ji pravijo «lady lahke glasbe*, kar potrjuje tudi njena umetniška pot. Nastopila bo ob 21.30 na Gradu sv. Justa. Amii Stevvart je stara 26 let. Rodila se je v Washing-tonu. kjer je kot plesalka takoj žela velik uspeh. Zgodba njenega umetniškega oblikovanja in pomembnih priznanj je bolj podobna filmski pripovedi kot pa resničnosti. Posebno so jo vzljubili mladi in začela je nastopati v glasbenih komedijah in v musicalih. Celo v Broadway so jo povabili, kjer je ponovno dokazala svoj talent in očarala gledalce. Amii pa se je rodila kot pevka in pri tej svoji nagnjenosti tudi vztrajala. Tako ji niso mogla ostati vrata lahke glasbe dolgo zaprta; s popevko «Knock on wood» je takoj pritegnila pozornost ameriškega občinstva. V Italiji smo jo spoznali na letošnjem festivalu v Sanremu; kmalu nato je nastopila na raznih televizijskih oddajah. V Trstu bo pela popevke iz svoje zadnje plošče, ki nosi vse prej kot skromen naslov «Amii Stewart». Gledališča VERDI festival operete V soboto ob 20.30 «Madama iz Teb». C. Lombarda. Režija Vera Bertinetti, dirigent Guerrino Gruber. CANKARJEV DOM LJUBLJANA Razstave Do 24. avgusta (sprejemna dvorana) 15. mednarodni grafični bienale. Stadiou NK Zagreb 12. julija ob 21. uri: «Dire Straits». Prodaja vstopnic v Ljubljani - Gol-turist, Globtour, blagajna Cankarjevega doma. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave. KD KRAŠKI DOM občina REPENTABOR REPENTABRSKI KULTURNI DNEVI od danes, 5., do 10. julija Šolske vesti Kino Ariston 21.30 «Pink Flpyd the wall». Glasbeni film s skupino Pink Floyd. Eden Danes zaprto. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 «Sono sempre disposta a tutto*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.15 «La nipote». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 ob 15.30 «Orgasmo esotico». Prepbvedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00 «Suspiria». Režija Dario Argento. Mignon 16.30 «Agente 007: licenza di uccidere». Aurora 16.30 «Lil]y e il vagabondo*. Walt Disney. Capitol 17.30 «Monsignore». Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 «11 buono, il brutto, il cattivo*. C. Eastwood, E. Wallach, L. V. Cleef. Cristallo 17.00 «Peccati di giovani mogli*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno Zaprto. Radio 15.30 «1 vizi della came». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto Zaprto zaradi počitnic do 30. t.m. Lumiere 16.30 «11 furore della Cina colpisce ancora*. Bruce Lee. Giardino pubblico 21.15 «Herbie sbar-ca in Messico*. Walt Disney. Ravnateljstvo državnega trg. tehničnega zavoda Žiga Zois z oddelkom za geometre sporoča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1983-84 vključno do 7. julija 1983. Prav tako se vrši vpisovanje za oddelek za zunanjo trgovino v Gorici. Uradne ure so vsak delavnik od 9. do 12. ure. Znanstveni licej F. Prešeren sporoča, da bo vpisovanje za šolsko leto 1983-84 vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 7. julija t.l. Poklicni zavod za industrijo in o-brt Jožef Stefan sporoča, da bo vpisovanje za šolsko leto 83-84 vsak dan do vključno 7. julija. Razstave Izleti BčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA SEDEŽ Ul. F. Filzi 10, tel. 61-446 AGENCIJA DOMJO Domjo 277, tel. 831131 obvešča spoštovano klientelo, da je 1. julija, stopil v veljavo sledeči urnik: zjutraj: od 8.20 do 13.20 popoldne: od 15.30 do 16. ure KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI Telefon: 200-186 OBVESTILO Cenjene stranke obveščamo, da je od ' 4. julija stopil v veljavo nov urnik, in sicer: z|utra| 8.30 — 13.00 popoldne: 16.00 — 17.00 OB SOBOTAH IN NEDELJAH ZAPRTO! Razna obvestila Občina Nabrežina, črnska duhovna glasba z New Swing quartetom, jutri, 6. julija, ob 20.30 v štivanski cerkvi. Predprodaja vstopnic danes in jutri na sedežu občine v Nabrežini soba št. 20 in uro pred predstavo. Včeraj-danes Danes, TOREK, 5. julija CIRIL in METOD Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.57 — Dolžina dneva 15.36 — Luna vzide ob 1.43 in zatone ob 15.19. Jutri, SREDA, 5. julija DUŠICA Vreme včeraj: najvišja temperatura 28,1 stopinje, najnižja 22,8 stopinje, ob 18. uri 26,8 stopinje, zračni tlak 1016,5 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 66-odstotna, nebo jasno, morje malo razgibano, temperatura morja 22,4 stopinje. V TK galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja Tomo Vran novi ciklus slik na temo Kosovelovih pesmi. Danes, 5. julija, ob 20.30 v domu Albina Bubniča otvoritev razstave zabavnih risb in vicev Ivana Škabarja. Sodelujeta Atilij Kralj in kantavtor Sergij Štoka. Jutri, 6. julija, ob 20.30 v galeriji Kraške hiše otvoritev slikarske razstave Milana Bizjaka. Predstavlja Milko Bambič, sodelujeta Stana Lazar in duo kitar Franko Guštin - Marko Feri. Razstava bo odprta do 17. julija ob četrtkih, sobotah in nedeljah od 18. do 21. ure, ob nedeljah tudi od 10. do 13. ure. V galeriji Torkla razstavlja slikar Piero Conestabo. SPDT priredi 9. in 10. julija dvodnevni izlet na Viš. Odhod z vlakom v soboto, 9. t.m., ob 12.30. Informacije in vpisovanje do vključno petka, 8. t.m., na sedežu ZSŠDI. Na tržaškem konservatoriju je v soboto, 2. julija, diplomirala NADA ŽERJAL ZAGHET Bratje in sestre z družinami ji čestitajo in se z njo veselijo. f Čestitke V soboto, 2. julija, je na tržaškem konservatoriju diplomirala NADA ŽERJAL -ZAGHET Svoji pevovodkinji srčno čestita cerkveni pevski zbor od Sv. Ivana in zbor M. Kogoj. Danes praznuje RENATA KRALJ rojstni dan. Vse najboljše ji želijo vsi domači. Te dni je maturirala LORENA VA-TOVAC. Iskreno ji čestita KD Slavec. Danes praznuje rojstni dan MARIJA PERDEC iz Medje vasi. Še na mnoga leta v zdravju in zadovoljstvu ji kličejo mož, sin in hči z družinama. Danes praznuje v Sv. Križu ANČKA BOGATEZ 79 let. Iz srca ji voščijo sin Gigi z družino ter hči Sonja z Lorenzom. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij MENJALNICA 1 vseh tujih valut SKD Igo Gruden in ŠD Sokol priredita od danes, 5., do 15. t.m. na društvenem igrišču v Nabrežini 10 dni rekreacije za naše najmlajše. KD Slavec priredi 9., 10. in 11 julija tradicionalno šagro v Ricmanjih. Vse tri večere ples z ansamblom Pomlad. AGENZIA IMMOBILIARE GABBIANO Če je tvoj dom «pretesen» in bi rad menjal, ti predlagamo več rešitev, prav «po meri* zate. KUPOPRODAJA ODDAJA V NAJEM MARINA JU LIA Tel. (0481) 45-947 Ameriški dolar 1.508 — Kanadski dolar 1.220,— Švicarski frank 712.— Danska krona 162.— Norveška krona 204.— Švedska krona 195.— Holandski florint 526.— Francoski frank 195.— Belgijski frank 26.- Funt šterling 2.295- Irski šterling 1.850,- Nemška marka 591.— Avstrijski šiling 83,50 Portugalski escudo 11.50 Pezeta 10- Jen 5.- Avstralski dolar 1.260.— Drahma 17.— Debeli dinar 15 — Mali dinar 16 50 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P A. TRST - ULICA F FILZMO "S 61-446 ESTETIKA MILENA Nabrežina št. 145 - Tel. 200181 vabi na odprtje kozmetičnega salona danes, 5. julija, ob 19. uri. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Andrej Guštin, Sara Stoico, Enzo Tumillo, Sara Lat tanzio, Marianna Procentese, Miche-le Repole, Linda Pirodda, Alessan-dro Lorenzi. UMRLI SO: 89-letna Emilia Rado-vich vd. Piemonte, 76-letni Mario Stecchina, 79-letna Magda Guina vd. Miner vini, 68-letna Libera Deboni por. Greatti, 55-letna Aliče Komatz por. Depretis, 76-letna Rosa Cerna vd. Deluca, 88-letna Dolores Gotar-dis vd. Daris, 86-letna Paola Cher-sovan vd. Ferfoglia, 77 letni Giuseppe Gobbo, 85-letna Vinoenza Cutrera vd. Bertolini, 74-letni Raffaele Palcich, 82-letni Ubaldino Mantovani, 80-letna Gisella Dagri vd. Ulcigrai, 82-letni Giulio Mignogna, 54-letni Mauro de Pinto, 94-letna Antonia Bassanese vd. Finzi. tnali .VI telefon (040) 79 46 72 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6, Sesljan, Opčine, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Ber-nini 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored XX. septembra 4, Ul. Ber-nini 4, Sesljan, Opčine, Milje (Lungomare Venezia 3). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. PRI ŽUPANOVIH v Medji vasi je odprta osmica. PRODAM renault 4 svetlo rjave barve letnik avgust 1981. Telefon 040/ 226216. PRODAM staro kraško hišo na Opčinah z zemljiščem v bližini. Telefonirati v večernih urah na št. 040/ 225122. ESTETIKA Milena Nabrežina center 145 — nega obraza in telesa. Telefon 040/200181. OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot št. 18. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Herman Škrlj v Sa-ležu. Toči belo in črno vino. DR. MIRAN DOLHAR — splošni zdravnik — obvešča, da lahko ponovno sprejema nove paciente v okviru bolniške blagajne. Sprejema v ambulanti v Ul. Molino a Vento 72 vsak dan od 10.30 do 12.30, ob ponedeljkih tudi od 18.30 do 19.30. Telefon 755-666. DELAVEC tvrdke Fiat proda fiat uno 980 kubič. cm doba štiri mesece po ugodni ceni. Telefon 040/229224. PRODAM novo prikolico za goldoni stroje po ugodni ceni. Telefonirati od 18. do 20. ure na št. 040/228813. ZLATO SPONKO (drag spomin) sem izgubila v nedeljo zvečer na šagri v Boljuncu. Poštenega najditelja prosim, da telefonira na št. 040/ 226229. VINSKE BRATCE vabi v osmico Stanislav Gruden - Samatorca 6. 17-LETNO dekle išče kakršnokoli zaposlitev. Telefon 040/412543. PRODAM v bližini Čampo Marzio majhno popolnoma obnovljeno stanovanje s centralnim ogrevanjem. Telefon 040/410372. SPOROČAMO, da je odprta lekama-kozmetika pri mejnem prehodu Fernetiči (zraven urada ACI). Telefon 040/212733. 18-LETNO dekle z znanjem strojepisja in pisarniškega dela išče službo-Telefonirati v jutranjih urah na št. 040/220600. PRODAM skoraj novo zakonsko spalnico po ugodni ceni. Telefonirati p° 20. uri na št. 040/227372. PRODAM šotor za štiri osebe. Telefon 040/299457. KROJAČNICA Košuta. Drevored D Annunzio 11; razprodaja svileno, la' neno in bombažno blago za poletne obleke, hlače in kostime, ki jih izdeluje po meri. GUMIJASTI čoln callegari m 3,250 motor Johnson 25 KS, z opremo zelo malo rabljen ugodno prodam. Telefon 0481/20109. UHANI in ogrlice v modnih barvah po zmernih cenah. Kozmetika 90 ' Opčine. OSMICO je odprl Robert Pipan 'z Mavhinj. Toči domačo kapljico. OSMICO je odprl v Dolini št. 161 Pc pi Žerjal. Toči belo in črno vino. PRODAM vespo piaggio 50 v dobrertj stanju. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/226113 ali pa cel dan na št. 228547. ODDAM v najem na vzhodnem Krasu enosobno stanovanje za krajše dobo. Pismene ponudbe na Primož ski dnevnik, Ul. Montecchi 6, P08 šifro »Stanovanje*. PRODAJAM jadrnico ZEF, 3,80 h> dolžine, s pomožnim motorjem. Telefonirati ob večernih urah na štev. 040/212769. Ob četrti obletnici smrti Stanislava Oblaka darujejo Marija. Vera in Marko Oblak 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V počastitev spomina Edija Vec-chicta daruje družina Oblak 10.000 lir za skavtsko organizacijo. Ob praznovanju zlate poroke darujeta Češko in Zorka Santin 20.000 lir za KD Ivan Grbec. V spomin na Viktorijo Košuta darujejo Marija Tence in Nadja ter Drago Košuta 20.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Marije Ma-ganje in Viktorije Košuta darujeta Zora in Cvetko Maganja 6.000 lir za Dijaško matico. Ob šesti obletnici smrti očeta Stanka Miliča daruje hči Stana z družino 20.000 za balinarski klub Kraški dom in 20.000 lir za KD Kraški dom. Namesto cvetja na grob Jožefa Lazarja daruje družina Kralj (Opčine 1244) 30.000 lir za KD Kraški dom. V spomin na nono Viktorijo Košuta daruje vnuk Dario 20.000 lir za KD Vesna. Namesto cvetja na grob Marije Da-nev vd. Sosič (Drnjackotove) daruje Milka Grgič (Ul. Biancospino) 10.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Namesto cvetja na grob Jožefa La zarja daruje družina Lazar (Repen 87) 10.000 lir za KD Kraški dom. V drag spomin na mamo in non° Marijo Regent vd. Gerlanc daruje družina 10.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na Amalijo Miklavec vd-Renčelj darujejo delovni kolegi hčef' ke Stane iz refekcije št. 8 110.000 lif za združenje Swcctheart. V počastitev spomina brata Venč; ka daruje Marija Krečič - Gembrin' 10.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Emila Gf giča darujeta Marija in Silvija (B8' ronove) 15.000 in namesto cvetja n8 grob Eta Uršiča 5.000 lir za KD Lip8' Ob peti obletnici smrti drage žcnc in mame Palmire Černjava darujej0 mož Pepi in otroci 30.000 lir za sp8" menik padlim v NOB iz Gabrovca. Slovo junijskim večerom V četrtek so se v Dolini zaključili junijski glasbeni in likovni večeri. V cerkvici sv. Martina sta nastopila Črtomir šiškovič in Janko Šetinc Podelitev kipcev «David» za kinematografske dosežke V soboto so v Rimu podelili «Da-k? d' Donatello* najboljšim italijan-Knn filmom in posameznim igralcem 1® dosežke v prvi polovici tekočega J?' Slo je za izredno bleščečo pri-eaitev, ki jo je v neposrednem pre-osu prenašala tudi italijanska telečja, medtem ko je zjutraj sprejel 9° in nekatere izmed nagrajencev Novo odkrivanje Silvia Pellica . ^ enoldno zamudo prihaja v llalijanskem kulturnem svetu spet v ospredje ime Silvia Pelca. Priložnost za to je 150-let-■Pca objave njegovega slovitega a mie prigioni» (prvi na Us?ie «roman» doživel leta 1832). ^aložba «Mursia> je te dni po-svrJ)eia za novo kritično izdajo Ječ», ki ima namen predstaviti jf£a avtorja širšim plastem ita-. Joških bralcev in ga obenem t^di valorizirati v očeh tradicio-nalne «uradne» kritike, bkratka, gre za potezo, ki ima odkriti vso realnost in s|avne značilnosti usode zapor-jaka, kot jo je doživljal Pellico, t je danes v zavesti bralcev SKolrajda pozabljen. sam predsednik republike Pertini. Kdo pa je prejel umetniško izdelan kipec, ki so ga nagrajencem izročale priznane mednarodne filmske zvezde? Za najboljši film je bil ocenjen «La notte di San Lorenzo», ki sta ga režirala brata Paolo in Vittorio Tavia-ni, ki sta prejela tudi nagrado za režijo. Francesco Laudadio je prejel nagrado za prvo režijo, in sicer za film «Grog», medtem ko sta dobila kipec za najboljšo vlogo protagonistov v filmu «Io, Chiara e lo Scuro» Giuliana De Sio in Francesco Nuti. Za stransko vlogo so prejeli priznanja Virna Lisi (za nastop v filmu «Sapore di mare»), Lina Polito («Scu-sate il ritardo*) in Lello Arena (prav tako za nastop v filmu «Scusate il ritardo»). Poleg teh je žirija podelila še nekaj nagrad, in sicer za debutante: 14-letna Federica Mastroianni (nečakinja slavnega igralca Marcella) in 16-letni Fausto Rossi sta odnesla ti pomembni priznanji, ki najavljata še kar uspešno filmsko kariero. Ob tem gre še opozoriti, da je «Davida» za najboljšo glasbo odnesel kantavtor Angelo Branduardi. Za najboljši tuji film je bil ocenjen «Gandhi», ki je odnesel veliko nagrad že v Cannesu. Posebne nagrade iz nekaterih evropskih filmskih skladov so med drugimi prejeli tudi nemška igralka Hanna Schygulla, Marcel-lo Mastroianni in Orson Welles. Proietti in Parisijeva v oddaji «Fantastico 4» sta rL ‘n Heather Parisi bo- stieo4ta®ra ..’n se bo po štirinajstih 6 ievonjih zaključila kot običajno ""uarja prihodnjega leta. ni pskovni konferenci so odgovor-tostjc RAf obrazložili potek «Fan Pine °u- *n Posredovali imena sku-ij*1 bo vodila spored. Gigi Pro-osrnih ’me* °b sebi koreografijo sodP, ™todeničev, ki bodo z njim b0 n„Vt v rožnih točkah. Sam pa ^""stopal v svojih tipičnih preoble-vsej’ j ^katerimi je postal znan po T^di letošnje igre «Fantastico 4» bodo čisto posebne sorte. Po običaju bo šlo tudi tokrat za povezave izven studia, v igrah pa bosta nastopila moški in ženska, tako da bo šlo za pravcati spopad med spoloma. Tema velikega dvoboja bo sestava velikega mozaika oziroma «puz-zla*, ki ga bo moč definirati z raznimi skedami. Te si bodo tekmovalci priborili s pravilnimi odgovori na zastavljena vprašanja. Ob koncu bo treba sestaviti sliko znane dvojice iz filmskega, pevskega, gledališkega itd. sveta (seveda bo šlo za moškega in žensko). Celotno zasnovo dvoboja bo stopnjevalo tudi ozračje v sami dvorani, kjer bo potekal «Fantastico 4». Občinstvo bodo strogo ločili na moške in ženske, tako da bo klima precej naelektrena. ^njiga tedna Varn^n Pfijatelj znanega in upošte-ne vi(rm° tisto' kar slišim in česar čih .1° jo samo ena od tiso- <0, ‘estečah fraz, ki jih vsebuje taieueTn?. Konovese* Eugenia Mon-zalrrtk- khjige, ki je pravkar izšla pri Mondadori. haša Za nekakšen dnevnik, ki pri-ostrib bralca niz zanimivih in stiika ^ ežk tega pomembnega pe-pj' “Oležke so nastajale leta lSf77. boložk Vsorn 80 zanimive Montfllejeve Veriaje ° Rimbaudu, Baudelairu in Pesni|Inu: ki so močno vplivali na Knji a ln nie8ov začetni simbolizem, broel-f- *Quademo genovese* je bila klede S°na 23 knjigo tedna, kar je Sk0 , aa njeno literarno in zgodovin 320 povsem upravičeno. Italijanske uspešnice Znano je, da tudi širše občinstvo sega poleti po knjigah in zato bo naj brž zanimivo, po katerih delih je prej šnji teden italijanski bralec najbolj «vohal». Kaže. da sta ta čas v sredi šču zanimanja predvsem dva avtor ja, ki si med drugim delata izredno reklamo tudi po TV zaslonu in ki sta dobro znana širokim plasten občin stva. Na posebni tlestvici* pripovedništva vodi znani italijanski pisatelj in re žiser Alberto Bevilacqua s knjigo «11 curioso delle donnet, medtem ko je na lestvici esejistike na prvem me stu De Crescenzo s «Storia della fi losofia greca: i presocratici». radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA RADIO Prvi kanal 13.00 Volja po glasbi 13.30 Dnevnik 13.45 Alvarez Kelly - film 15.30 Mister Fantasy - glasbeni variete 16.15 Čudoviti cirkus morja 16.45 Risanka. 17.00 - 19.45 Sveže, sveže 17.10 Astroboy - 2. epizoda 17.30 Nagradno tekmovanje in glasba 18.00 Kolorado - dok. oddaja 18.30 Viaggio nella maglia 18.45 V studiu z gosti in glasbo 19.00 Michele Strogoff - 2. epizoda 19.30 Nagradno tekmovanje 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Macario - zgodovina komika 21.35 Dnevnik 21.45 Večer o Mussoliniju 23.20 Dnevnik 1 - Nočne vesti Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 šolska vzgoja: Naproti novim tehnologijam 13.45 Cinevarieta - varietejski program Ljubljana 18.10 Poročila 18.15 Sedem stopnic do glasbe: Jurij Raketa 18.30 Cigani Ivanoviči - n. del glasbene oddaje 19.00 Soseska - kratki film 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zmo do zrna 19.30 TV dnevnik I 20.00 Strogovi - TV nadaljevanka 21.10 Aktualno: Kdo se koga boji 22.05 TV dnevnik II Koper 14.00 in 17.30 Odprta meja - oddaja v slovenščini 18.00 Salut, Champion - serijski film CANALE 5 8.30 Dobro jutro, Italija 9.00 Aliče - TV film 9.30 Mary Tyler Moore - TV film 10.00 Lou Grant - TV film 11.00 Dan za dnem - TV film 11.30 Rubrike ' 12.00 Mala, velika Neli - TV film 12.30 Help! - Glasbena igra 13.00 Kosilo je pripravljeno - nagradno tekmovanje, ki ga vodi Car rado 13.30 Steze - TV nadaljevanka 14.30 «Giovarma d’Arco» - film nastopa I. Bergman. 16.30 Dan za dnem - TV film 17.00 Ralph supermaxi heroj - TV film 18.00 Moj prijatelj Arnold - TV film 18.30 Popcom Hit - glasbena cddaja 19.00 Vsi domov - TV film 19.30 Kung-fu - TV film 20.25 Poldark - TV film 21.25 «La donna di paglia* - film Nastopata Gina Lollobrigida in Sean Connery 23.30 šport: Boks 00.30 Remagenski mast - film Nastopata: B. Gazzara in G. Segal RETE OUATTRO 12.30 Otroci zdravnika Jamisona - 13.00 Boj za življenje - TV film 14.00 Agua viva - novela 14.45 Sybil - film 16.30 Risanke 18.00 Star Blazers - risanke 18.30 «Quella časa nella prateria* -TV film 19.30 Quincy - TV film 20.30 «L'uamo venuto dall'impassibd-le» - film 22.30 Dr. Jekyll in gospa - film Nastopata P. Villaggio in E. Fenech 24.00 Šport: tenis Ob koncu «Un uomo senza cor-po» - film ITALIA 1 8.30 Risanke 9.30 Nemima mladina - novela 10.00 «L’angelo del ring* - film 12.00 Get Smart - TV film 12.30 Življenje čarovnice - TV film 13.00 Bim, bum, bam - otroška oddaja 14.00 Nemima mladina - novela 14.30 «La scomparsa del volo 412» -film - Nastopa G. Ford 15.45 Čarovnica zaradi ljubezni - TV film 16.25 Bim, bum, bam - otroška oddaja 18.00 Velika dolina - TV film 19.00 «La donna bionica* TV film 20.00 Vojak Benjamin - TV film 20.30 «Organizzazione: crimine» - 22.30 Thriller - TV film in Horoskop 14.10 Altri fiori verranno . . . Irnma-gini dalTIndia 15.15 Moj sin, profesor - film 17.00 - 18.40 Tandem - poletje Risanka Dokumentarna oddaja Čebelica Maja risanka 18.40 Dnevnik 2 - Večerne športne vesti 18.50 Mangimania 19.45 Dnevnik 2 20.30 cUomini in guerra» - film 22.10 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.20 Tedenska oddaja o turizmu in prostem času 23.15 Universiada '83 23.45 Dnevnik 1 - Nočne vesti Tretji kanal 19.00 Dnevnik 3 19.20 Dnevnik 3 - Deželne vesti 19.55 La cinepresa e la memoria 20.05 Šolska vzgoja 20.30 Alfred Brendel izvaja Schuberta 21.20 Dnevnik 3 21.45 Family life - film 23.25 Posebna oddaja Orecchiocchia 23.40 Mystfest '83 19.00 Obzorja 19.30 TVD - Stičišče 19.45 Dassier našega časa 20.45 Pretkani Morgan - film 22.10 TVD - Danes 22.25 Turistični vodič 22.40 Zeit im Bild - Čas v sliki Danes bedo v oddaji Odprta meja med drugimi tudi naslednje vesti: NABREŽINA — Pobratenje mad Nabrežino in Ilirsko Bistrico BAZOVICA — Partizanski praznik GORICA — Novi telefonski imeniki TRST — Otvoritev glavne dvorane v Miramarskem gradu ŠTEVERJAN — Festival narodno - zabavne glasbe ter kolesarska dirka 23.45 Patrulja v puščavi - TV film 00.15 Cannart - TV film 01.10 Curro Jimenez - TV film TELEPADOVA 10.00 Magicdan - TV film 11.00 «Pacco a sorpresa* - film nastopa Y. Brinner 12.30 Risanka 14.00 Laura - TV film 14.30 Monjiro - TV film 15.30 20.00 Risanke 20.30 Divje srce - TV film 21.30 «Mark il poliziotto špara per primo* - film, nastopa F. Gaspari 23.00 Inšpektor Regan - TV film TRIVENETA 6.00 Film 7.30 Risanka 8.30 Amos Burke - TV film 9.30 Posebni agent - TV film 10.30 Risanke 11.30 «Winnetou, il mescalerot» - TV film 12.30 Horoskop 12.30 «Papa chioccia» - TV film 13.30 Risanka 14.00 Hoganovi heroji - TV film 14.30 «Promesse di marianiott. - film 16.30 Posebni agent - TV film 17.30 Risanke 18.00 Harmey West - TV film 19.00 Zvezdni prah - TV film 20.00 Posebni agent - TV film 21.00 «1 raccapriccianti delitti di Monroe Park - L’ossessa» - film 22.30 «Una moglie schifosamente ric,-ea» - film 24.00 Horoskop 00.10 Ljubezen in telovadba - TV film 01.40 Satisfactiom Love - film 03.10 Posebni agent - TV film (M .00 Film 06.30 Konjeniki kralja Artuja - TV film TELEFRIULI 12.15 Viking Vickie - risanka 12.45 TV dnevnik 13.00 The Beverly HiUbiUies 13.30 Tudi bogataši jočejo - TV film 13.55 Kakor Eva, več kot Eva.. . Nastopa J. Collins 15.30 TV film 16.25 Glasbena oddaja 16.50 Risanka 18.55 The Beverly Hillbillies - TV film 19.25 TV dnevnik 20.00 Tudi bogataši jočejo - TV film 20.30 Poti divjega Zahoda - TV film 21.30 «PT 109, pošto di combatti rnento* - film 23.00 TV dnevnik 23.15 Horoskop 22.20 Abat-jour 23.25 Udinese stary TELEOUATTRO 8.30 Povezava s TV postajo Italia 1 RADIO TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10-10.00 Radijski mozaik: Pogovori, Glasbena matineja, Roman v nadaljevanjih; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Opoldanski zbornik: Glasbeni potpuri; 12.00 Glasbeni jubilej: ob stoletnici organiziranega glasbenega šolstva na Slovenskem; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladinsko popoldne: Otroški kotiček; 14.30 Naš jezik; 14.35 Poeti rocka; 15.45 Literarni listi; 16.00 Klasični album; 17.10 Razširjeni obzornik: Zimzelene melodije: 17.30 Rubrika; 18.00 Italijanski deželni avtorji; 18.35 Priljubljeni motivi. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.00, 6.30, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Vremenska napoved; 6.45 Prometni servis; 13.00 Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Narodne in ponarodele; 14.20 Glasbena produkcija Radia Koper; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.30 Za varnejši jutri - zavarovalna skupnost Croatia; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Mladim poslušalcem; 18.00 Zaključek; 18.55 Sotočje. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.00 Horoskop; 7.30 Glasba; 7.50 Time mušic; 10.00 Glasba in pošta; 10.35 Vrtiljak motivov; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Poročila v nemščini; 14.35 Glasba; 16.15 Poje in igra orkester Casadei; 16.32 Glasba; 17.00 Made in Jugoslavia; 17.32 Glasba; 19.32 Poročila v nemščini; 19.35 Glasba; 20.00 Zaključek programov. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00-8.30 Glasba za dobro jutro; 9.00 Glasbeno-govorni program; 10 30 Popevke; 11.00 Včerajšnje pesmi; 11.34 Radijska nadaljevanka; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.15 Ma-ster - glasba dan za dnem; 14.28 Koncert; 15.00 Od lepe Otero do Lili Mar-lene; 16.00 Poletni popoldanski program; 17.25 Globetrotter - nove plošče; 18.05 Srečanje z orkestrom Ben-nyja Goodmana; 18.30 Radijska priredba; 19.15 Glasba; 19.30 Jazz glasba; 20.00 Radijski zastor; 20.45 Radijska priredba; 21.00 Opera v enem dejanju; 21.45 Zgodba za vsakogar; 22.22 Napotki za avtomobiliste; 22.27 Audiobox; 22.50 Glasbeni odmor; 23.05 Telefonski klic. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00-7.20 Dnevi; 8.00 Šolska vzgoja; 8.05 Napoved sporeda; 8.45 Radijska nadaljevanka; 9.32 Nagradno tekmovanje - kvizi; 10.30 Luna na vlaku - 70 dni na Orient Expressu; 12.48 Izgubljeni otok - natečaj za kantavtor je; 13.41 Sound-track - glasba in kino; 15.00 Zgodovina Italije; 15.45 Glasba; 16.32 Radijska priredba; 17.32 Glasbeno-govorni program; 19.50 Glasbena oddaja; 20.55 Večerna kriminalka; 22.40 Klavir v večeru. RADIO OPČINE 10.00 Rastline in zdravje. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Za šolarje; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.55 Napotki za naše goste iz tujine; 11.05 Ali poznate...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Čez tri gore, dež tri dole; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 15.40 Naš gost; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Zeleni val; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glastac; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Vodomet melodij. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Miha Ravnik ob odkritju spomenika v Podnanosu Vojko je bil pojem nacionalne zavesti in enotnosti primorskih Slovencev V Podnanosu, nekdanjem Šentvidu v Vipavski dolini, je bila v nedeljo popoldne, tudi v počastitev jugoslovanskega državnega praznika Dneva borca, velika slovesnost. Odkrili so spomenik narodnemu heroju Janku Premrlu - Vojku in ostalim padlim v narodnoosvobodilnem boju iz te va si. Slavja so se udeležili mnogi Voj kovi soborci, borci drugih partizanskih enot na Primorskem, član sveta federacije Jugoslavije dr. Jože Vilfan, -pa tudi zastopniki partizanske orga nizacije z Vrha na Goriškem. Udeležence je pozdravil predsednik občine Ajdovščina Grozdan Šinigoj, zatem pa je imel slavnostni govor Miha Ravnik, sekretar predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Obravnaval je narodnostne, politične in človeške razsežnosti narodnega heroja Janka Premrla Voj ka. Ko je razčlenjeval življenjsko pot heroja Vojka je Miha Ravnik dejal tudi naslednje: «Vojko je bil pojem nacionalne zavesti in enotnosti vseh slojev primorskih Slovencev v boju za osvoboditev in v njem so videli ljudje uresničevanje stoletnih teženj svojih prednikov po svobodi, združitvi z matično domovino in narodom in enakopravnost ■ s sosednimi narodi. Bil je zgled junaškega borca, kakršnega je potrebovalo primorsko ljudstvo potem ko so se o osvajalnih načrtih italijanskih iredentistov, in potem ko je naš človek vse huje občutil fašistično nasilje. Samo z nepopustljivim bojem je kljub hudim žrtvam primorsko ljudstvo moglo postati gospodar na svoji zemlji. Tudi v svobodni domovini je Janko Premrl Vojko ostal vzor zvestobe, ki za pra vično stvar ne klone niti pred smrtjo» Glede mednarodnih odnosov in te ženj reakcionarnih sil je Miha Ravnik dejal, «da se v svetu okoli nas krepijo težnje, ki nasprotujejo napredku; v boju za obstanek in prevlado reakcionarnega je ponekod in tudi v naši soseščini začel dvigovati gla vo fašizem kot izraz vsega najbolj reakcionarnega v določeni družbi. Naša pravica in dolžnost je zato, da doma in v svetu storimo vse, da bi ne prišlo do ponovitve krvavih in grenkih izkušenj, ki jih imamo s fa šizmom. Zato tudi s tega mesta iz ražamo ogorčenje nad divjanjem fašistov v Trstu in slovenskih vaseh v Italiji, kar pomeni ne samo na Slovence, ampak tudi na demokratične sile v Italiji. Občudujemo in podpiramo odločno upiranje Slovencev in demokratičnih sil proti fašizmu in ga bomo tudi odločno podpirali.* Ob slavju so se v Podnanosu zbra li preživeli borci gornje vipavske čete. Spomenik v Podnanosu, zasnoval ga je akademski kipar Marko Pogačnik iz Šempasa, pa sta odkrila Vojkov soborec narodni heroj Anton Ferjančič - Zvonko in predstavnik gornje vipavske čete Teodor Pižent. Zmagal je Taims z Opčin na festivalu v Steverjanu Ansambel Taims z Opčin je s ko madoma Poje spomin in Nocoj le nam v zabavo na letošnjem 13. festivalu domače glasbe v Steverjanu osvojil levji delež nagrad. Komisija za glasbo, ki so jo sestavljali predsednica komisije Alenka Černič, dr. Mirko Špacapan. Licio Bregant, Lojze Hlede, dr. Andrej Bratuž, Tulio Možina, Tomaž Tozon in predstavnik Maturitetne naloge Štiriindvajset slovenskih ma turantov (4 na liceju, 12 na u-čiteljišču in 8 na trgovski) je včeraj pisalo slovensko maturitetno nalogo. Dijaki vseh treh šol so imeli na voljo štiri naslove. Trije so bili skupni vsem, in sicer: 1. «Obrazložite, kaj za vas pomeni biti državljan svoje dobe.*; 2. «Zgodovinski snovni motivi v prozi Alojza Rebule.»; 3. «Vojno od teta 1914 do 1918 imajo vsi zgodovinarji za svetovno. Kandidat naj navede geopolitična področja, ki jih je ta vojna neposredno ali posre dno prizadela ter naj pojasni vzroke.» Na liceju Trubar so imeli di jaki še četrto nalogo na izbiro s sledečim naslovom: «Naturali- zem in družbena stvarnost v slikarstvu 19. stoletja od Couber-ta do Van Gogha.» Na učiteljišču Gregorčič je bil naslov četrte naloge kot sledi: «Kafco spodbuja in pogojuje stvarno o-kolje otroku umski in jezikovni razvoj.» Na trgovskem zavodu Cankar pa je bil tale naslov četrte naloge: «Poljedelstvo, industrija, terciarni sektor. Kandidat naj navede na osnovi svojega študija in zanimanja najpomembnejše znanstvene in tehnološke dosežke na enem izmed omenjenih sektorjev.» Pismene naloge bodo še da nes, vedno ob 8.30. Na liceju bodo dijaki pisali nalogo iz la tinščine, na učiteljišču iz matematike, na trgovski pa iz u pravne znanosti. Zaradi varnosti omejitev prometa preko mosta na Vipavi pri Rupi Izmeničen enosmerni promet za tovornjake in težka vojaška vozila Na mostu preko Vipave, na državni cesti štev. 56 pri Rupi, bodo v prihodnjih dneh uvedli izmeničen enosmerni promet za težka vozila. V najkrajšem času pa bo državno podjetje za ceste izvedlo ustrezne meritve in poskuse, da bi ugotovilo dejansko nosilnost in stabilnost objekta, ki je bil zgrajen pred skoraj petdesetimi leti, precej poškodovan med vojno, potem pa za silo popravljen. Tako so sklenili na včerajšnjem sestanku na goriški prefekturi, kjer so razpravljali prav o ukrepih za zagotovitev varnosti na omenjenem mostu. Sestanek je sklicala goriška prefektura, udeležili pa so se ga poleg predstavnikov goriške in sovodenjske občine, pokrajinske uprave, združenj avtoprevoznikov tudi predstavniki vojske. Prav vojska je namreč med glav nimi uporabniki (glede obremenitve namreč), saj skoraj vsak dan vozijo preko mosta preko 40 ton težki oklop-niki Vsak dan pa pelje preko mosta tudi nad sto težkih tovornjakov, ob izjemnih priložnostih pa je promet znatno višji. Z uvedbo začasnega enosmernega izmeničnega prometa za težka vozila nameravajo zaenkrat preprečiti še večjo škodo na objektu predvsem pa je ukrep usmerjen v zagotovitev varnosti oseb. Kakšni bodo zaključki poizkusov in meritev, ki jih bodo opravili strokov- njaki državnega podjetja za ceste, v tem trenutku še ne vemo. Lahko navedemo le splošno ugotovitev, ki je bila na včerajšnjem sestanku tudi vnovič potrjena, da sta sabilnost in nosilnost mosta načeti. Naj omenimo še, da je v načrtu hitre cestne povezave med tržiškim pristaniščem in gori-škim avtoportom predvidena izgradnja novega mostu. Obenem z vprašanjem varnosti, o-ziroma z omejitvijo prometa za težki promet, se postavlja tudi vprašanje, to v kolikor bo treba most v celoti zapreti za tovorni promet, kako in kje speljati obvoznico. Zlasti velja to za potrebe vojske. premljene z nagobčnikom in na vrvici. Razstava slikarjev v Steverjanu Ob priliki 13. zamejskega festivala domače glasbe so prireditelji organizirali v Domu Frančišek B. Sedej bogato razstavo zamejskih likovnih ustvarjalcev. Svoja dela so razstavljali Vladimir Klanjšček, Hijacint Jussa, David Pintar in Nada Skorja nec. Cepljenje psov v sovodenjski občini Obvezno cepljenje psov na območju sovodenjske občine bo v četrtek, 7. t.m., in v petek, 8. t.m. V četrtek bodo cepljenje opravljali med 8. in 9.30 v Sovodnjah, pri Kulturnem domu, med 10. in 10.30 na Peči, v Ron ku. med 10.30 in 11. uro v Gabrjah, pri vodnjaku, med 11. in 11.30 v Rupi. V petek med 9. in 10.30 bodo cepili pse na Peči. Cepljenje proti steklini je obvezno. Lastniki psov morajo živali pripeljati na cepljenje o- • V policijski vojašnici pri Rdeči hiši (nekdanja bolnišnica) bodo v ponedeljek, 11. julija, ob 10. uri počastili praznik policijskih sil. • V tržiški ladjedelnici bodo jutri stavkali delavci, ki so prišli prejšnji teden iz dopolnilne blagajne nazaj v tovarno, pa ni zanje dela. Vozilo v morje v Gradežu Goriški gasilci so včeraj priskočili na pomoč tržiškim kolegom. Iz vode so v Gradežu, tik ob cesti, potegnili vozilo z videmsko registracijo. Lastnica avtomobila, doma iz Ogleja, o-čitno ni pravilno parkirala in vozilo je počasi zdrknilo v morje. Občni zbor konzorcija Collio Se večje ovrednotenje žlahtnih briških vin Glavni argument letošnjega občnega zbora konzorcija za zaščito tipičnih briških vin collio je bila sprememba pravilnika tam kjer je bilo doslej napisano, da je nalepka konzorcija na steklenicah obvezna. Odslej bo namreč nalepka le fakultativna. Do tega prihaja na podlagi novih zakonskih pravil in tudi zato, ker nimajo vsi vinogradniki, ki ustekleničijo vino, takih naprav, da bi nalepili tudi male zaokrožene nalepke. V konzorciju pravijo, da bodo lahko na ta način bolje nadzo rovali vino svojih članov. Daljše poročilo je imel na obč nem zboru predsednik konzorcija grof Attems. Povedal je, med drugim, da bodo prihodnje leto svečano počastili dvajsetletnico konzorcija. V njem je danes 250 članov, ki pridelajo 70 odst. grozdja na briškem območju. Ko je pričel konzorcij de lovati niso bila briška vina znana izven dežele v Italiji. Sedaj so med najboljšimi v državi, poznajo jih tudi v drugih deželah. Na tem območju Se danes pridela in proda nad 5 milijonov steklenic vina, kar je približno četrtina pridelanega. Doslej so vse delo napravili s prispevki članov. Dežela je dala le malenkostne prispevke. Še nekaj v zvezi v novim normativom o uporabi nalepke konzorcija. Strokovnjaki bodo imeli več možnosti nadzorstva nad pridelkom čla nov in bodo to izvajali na zelo ka pilaren način. Konzorcij se seveda zanima tudi za strokovno izobraževanje članov. V prejšnjih letih so priredili nekaj izletov po Italiji ali drugih deželah (Francija, Nemčija). Letos bodo šli na poučni izlet v srednjo Italijo, v Marke in Toskano ter Umbrijo. Še posebej velja zanimanje čla nov konzorcija letošnji prireditvi Vin mondo, ki bo konec avgusta in v začetku septembra v Gorici in ne katerih drugih krajih naše dežele. O tej je obširno na nedeljskem obč nem zboru govoril predsednik de želnega centra za ovrednotenje vino gradništva Pietro Pittaro, ki je bil prvič prisoten na občnem zboru briškega konzorcija. Povedal je, da po lagajo veliko važnost tej prireditvi, ki naj bi še bolj ovrednotila vina na še dežele. Pri prireditvah bodo sodelovali tudi konzorciji in predsed nik goriškega Attems je bil zadolžen, da bo poskrbel za povezavo med temi in prirediteljem. Tekmovanje koscev v Gabrjah Pričel se je čas poletnih prireditev, vaških praznikov, šager po domače. Ob koncu tedna se na tak praznik pripravljajo v Gabrjah, na pobudo KD Skala. Prireditve se bodo pričele v petek zvečer s plesom in tekmo v briškoli. V soboto bo za ples in dobro razpoloženje igral ansambel Lojzeta Furlana, v nedeljo popoldne pa bo tra dicianalno tekmovanje v košnji. Pomerili se bodo moški in ženske, domačini, pa tudi gosti iz pobratene škofjeloške občine. Po tekmovanju bo ples z ansamblom Lojzeta Furlana. Obisk iz Avstralije v Gorici Te dni je na obisku v Gorici Lu-ciano Bini, podpredsednik komisije za narodnostna vprašanja v avstralski državi Victoria. Te dni se je z gori-škim županom dr. Scaranam pogovarjal o možnosti realizacije nekaterih skupnih pobud in sodelovanja med deželo Furlanijo - Julijsko krajino, dru štvi izseljencev in vlado province Victoria. Bini je goriškega župana tudi seznanil z načinom urejanja odnosov med različnimi narodnostnimi skupnostmi v Avstraliji. Luciane Bini se je rodil v Gorici. Informacije MP uporabnikom MENJAVA TELEFONSKE ŠTEVILKE Družba SIP obvešča, da bo danes, 5. julija t.l. menjala telefonsko številko približno 700 gorlšklm abonentom (predel štandrež). Interesenti so bili že obveščeni. Omenjeni abonenti so že vključeni z novo številko v telefonski imenik 1983/84, ki je v razdeljevanju. Za nadaljnje informacije se lahko poslužite št. «12» (informacije v zvezi z naročniki - brezplačna služba). Societa Itallana per 1'Eserclzio Telefonico revije Stop iz Ljubljane Marjan Stark je namreč skupini z Opčin dodelil^; nagrado za najboljšo melodijo (250 tisoč lir in trofejo ansambla L. ffle' de), za najboljšo izvedbo (200 tisoč lir) in za najboljši zamejski a risam' bel (120 tisoč lir). Komisija za besedilo (Emil Valentinčič, Loreta Hu.' mar in Ivo Bolčina) pa je za najboljše besedilo izbrala skladbo Franca Pupisa rNajlepše pesmh, član? ansambla Fantje iz vseh vetrov & Novega mesta. Tej skupini pa je s*® tudi nagrada občinstva (obe nagradi sta bili vredni po 80 tisoč lir). Tudi 13. števerjanski festival je vsestransko uspel, bodisi zaradi kakovosti izvedbe nastopajočih skupin tudi z vidika občinstva, ki se je tokrat množično odzvalo povabilu P*®' rediteljev, prosvetnega društva Frančišek B. Sedej in ansambla Loj*e Hlede. V slikovitem Formentinijevem P°r' ku se je v soboto zvečer zbralo šestnajst nastopajočih skupin od katerH1 je najboljših deset nastopilo v fin?' lu, ki je bil na sporedu v nedelP popoldan. Komisija je kot finalist? izbrala ansamble Mirana Mravljeta P žirov, Lojzeta Furlana iz Zgonika Francija Zemeta iz Vojnika, RogašK instrumentalni kvintet iz Rogaški Slatine, I Bintor’s iz Benečije, Bratov Krt iz Stranj, Tineta Stareta iz Dom' žal, Zabavni orkester iz Renč ter zmagovalce. Društvo slovenskih upokojencev P*1 redi v soboto, 9. t.m., srečanje z up®" kojenci z Javornika Koroške Bele, n planini pod Mežakljo. Odhod z vlak0® iz Nove Gorice ob 7.10. Člani se 1®*! ko prijavijo na društvu tudi v PV. hodnjih dneh in sicer od ponedeljka do četrtka od 10. do 12. ure. Lah110 tudi po telefonu 84644. • Habilitacijo za poučevanje na sl°' venskih otroških vrtcih je dosegla 69/80 točkami Suzana Jarc. Knjižnica Damira Feigla v GoP (Križna ulica štev. 3) bo v poletn®"j času do 31. avgusta odprta le trik*V tedensko in sicer ob.ponedeljkih, sfr dah in petkih od 10. do 14. ure-Taborniki Rodu Modrega vala ®“ potujejo na letošnje taborjenje v c trtek, 7. julija, ob 15. uri z vlak? z železniške postaje v Novi Goric*-Na županstvu v Sovodnjah imajc lepo število tablic novih hišnih ?.. vilk, ki jih občani še niso dvignil* niti poskrbeli za spremembo nasl°v: Občinska uprava naproša občane ** to čimprej uredijo. Tablice dobijo čani brezplačno. Kino Gorica VERDI Zaprto do 28. julija. CORSO 17.30—22.00 «The Blue thers». J. Belushi, D. Aykr< VITTORIA 17.30-22.00 «Le s« Reve di madame Clody». P: dan mladini pod 18. letom. Nova Gorica in okolica SOČA 19.00—21.00 «F rancosk glednice». Francoska komedi SVOBODA 21.00 «Zahod sonci goslovanska komedija. DESKLE 20.30 «Beg s padalo meriški film. ^,®EžVRNA LEKARNA V GORlf'1 Občinska, v štandrežu. tel. 8513® DEŽURNA LEKARNA V TRŽl^ S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40-^ j Izlet po eksotični in skrivnostni Turčiji Nadaljujemo z objavljanjem vtisov našega fotoreporterja Maria Magajne skurzijo v dolino lhlara, kjer smo obiskali podzemska mesta, v katerih je živelo več tisoč ljudi, ki so si v začetku krščanstva zgradili bivališča in cerkve v mehki skali, na varnem pred pogansko drhaljo. Vsi naši izletniki niso šli v notranjost teh mest, kajti nekateri prehodi so bili tako nizki in ozki, da naš vodja izleta ne bi mogel prehoditi hodnikov niti po kolenih in je najraje ostal v baru ob kozarcu osvežilne pijače. Proti večeru smo se vrnili v hotel, kjer smo po večerji ostali v restavraciji ter pili in prepevali lepe slovenske pesmi, v zadovoljstvo vseh nas in tudi prisotnih domačinov in nekaterih turistov. Naslednjega dne smo se odpravili na celodnevni izlet v Gore me in Kagmakli ter druge kraje Kapado-kije. Tudi v teh krajih je zgrajenih mnogo mest v gorah, saj je v preteklih časih živelo v teh mestih do 30 tisoč ljudi. Veliko je tudi cerkev, ki so zgrajene v hribovju. Nekatere imajo še krasne freske, škoda, da so nekatere zelo pokvarjene, posebno obrazi, kajti pokvarili so jih Muslimani, ker muslimanska vera ne dovoljuje v mošejah nobenega obraza. Tudi ko smo hodili po vaseh v Anatoliji in smo hoteli fotografirati domačine, so se starejši ljudje, posebno ženske, upirali. Čeprav je Kemal Atatiirk pre povedal fes in feredjo, imajo starejše ženske v osrčju Anatolije še pokrite obraze, posebno pred tujci. Ko smo se ustavili v neki vasi, sem opazil neko ženico, ki je pasla koze in sem jo hotel fotografiral, ko pa me je ta zagledala si je takoj pokrila obraz in začela mahati s palico proti meni ter kričala, mogoče me je preklinjala, ker za njihove pojme sem bil nevarna oseba. Klicala je na pomoč ljudi, tako mi ni ostalo drugega, kot da se vrnem v avtobus, ne da bi jo ovekovečil s fotoaparatom. Po dveh intenzivnih in lepih dneh, ko smo si ogledali prekrasne zanimivosti lstambula, smo v ponedeljek navsezgodaj z letalom odpotovali v Ankaro, ki je glavno mesto republike Turčije od leta 1923. Po dobri uri poleta smo prispeli na letališče, kjer sta nas čakala dva avtobusa, s katerima smo se odpeljali naravnost v Kongo, mesto na jugu Anatolije. V tem mestu je mnogo zgodovinskih poslopij. Tu je ena izmed najstarejših mošej iz časa Seldžukov «Ince Minari Čarnih, zgrajena leta 1251.. leta 1927. pa je bila preurejena v narodni muzej. Konga je zgodovinsko zanimivo ker je bila v tem kraju v 13. stoletju ustanovljena muslimanska sekta Dervišev «Derwisci Mavle-wi», kar po našem pomeni «Ubogi od Boga posvečenih, ki so imeli nalogo razširiti nauke muslimanske vere ter živeti v popolni revščini za dosego nebeškega raja. V tej mošeji je veliko nagrobnih spomenikov, kjer so pokopani dostojanstveniki Dervišev. Vsi spomeniki so pokriti s krasnimi preprogami in svilenimi prti ter imajo velike turbane kot znamenje te muslimanske verske ločine. V tem kraju so ustanovili tudi sekto «Kiril Basch», kar pomeni «rdeče glave», ker so nosili rdeče turbane. Seveda je danes to samo pretekla zgodovina, kajti ko je Atatiirk odpravil sultanat, je ločil cerkev od države ter odpravil tudi razne sekte. Naslednji dan smo, vedno z avtobusom, odpotovali v Kapakijo, nastanili smo se v Ksarag v krasnem modernem hotelu Agacli. Tri noči smo prespali v udobnem in sodobnem hotelu, ki stoji v lepi oazi zelenja in cvetja. Dva dni smo zgodaj vstajali in' odpotovali v razne kraje Kapadokije, prekrasne in zgodovinsko zanimive gorate dežele Anatolije. Prvega dne takoj po kosilu smo odpotovali na ek- Delovanje šole z Ricmanj hi od Dom j a i ^lodnevna osnovna šola Ivan Trin-° ~~ Zamejski — Mara Samsa, ima seboj že deset let uspešnega de-vanja v tem industrijskem jezikovno tne^anetI' predmestju. Po številu encev je ja najštevilnejša sloven-. a celodnevna šola na Tržaškem. V lia° zahaiaJ° otroci iz Ricmanj, Pu-P ’ Domja, Lakotišča, Krmenke, ana°vca in Naselja sv. Sergija. s.Ka smo v začetku šolskega leta se-temvlJal> učni načrt in izbirali učno sta’-Smo na sestanek povabili pred-teri-56 krajevnih organizacij, s ka-Du smo se zmenili za sodelovanje tno/azn^b prireditvah in proslavah ^ šolskim letom. Sodelovali smo s cerkveno skupnos-Jr \n priredili božičnico. S KD Fran pOturini smo priredili zelo uspelo cesernovo proslavo. Ob priliki 2. ric-j^Jskega tedna smo sodelovali s kr»- avec' Letos si je domjanska tun!^Vna skuPnost priborila nov kul-Am sede*. k* so Sa poimenovali po Dom U Ukmarju. Na otvoritvi tako soh ?m^)nega kulturnega objekta so na.elovale vse šole in med temi tudi ua a.y istem času smo se srečali z na n£' 'n šolniki italijanske manjšine srn Koprskem. Ob 40. letnici vstaje čan SC P°klonili spominu padlih ob-Lolinj Pr' osrednjem spomeniku v ^ na otroških pevskih revijah Stn bili zmeraj prisotni; nastopili Dem n.? rev'ji Pesem mladih v Kulturni ,!a d°mu v Trstu in na reviji Za- pleši ^O' zapojmo... v občinski telo- z ra*C'- v. dolini. Pouk smo popestrili leti- n*m* Pobudami in poučnimi iz-stav °e*edal' smo s* kmetijsko raz-kokenk>r*Stno kmečko dvorišče na Kr-kve h’ Trlesl-nl akvarij, tržaške cer-stn .uRih veroizpovedi, razstavo o nofrnjanski božji poti v Ricmanje, et-*uPbišč ° razstavo v ricmanjskem tC1« u' sedež ZTT, Odsek za zgo-Panst° *n e^n°6raf'j° dolinsko žu-skirn0' Prisostvovali smo mladincu .Podstavam v Boljuncu in v Tršo)^/. za^otko jeseni so nas obiskali bi ** z Japonskega z namenom, da Poznali ustroj celodnevne šole. žiVai°^nJa okvirna učna tema je bila: okr0 *’ K3*-0 se je ves pouk sukal ej 3 slednje. Kdo drugi, če ne lov go2(j' nam lepše orisali življenje v Plodo • Ječanje z lovci je bilo zelo 0rEav.K0, V okviru učne teme smo kjer Zlrali P°učni izlet v Linjan, Vrt Sm° s* ogledali bogat živalski i*‘ zaključna šolska prireditev je prika. Za izhodišče živali. Otroci so rinic • Prizore iz Matičetovih Zve-Ples Rezije in zaplesali rezijanski zb0r aolsk' prireditvi je gostoval skeKa . Slavec ter otroci ricmanj sru0 'n domjanskega vrtca. V šoli Do ')rKanizirali tekmovanje za bralsko JJfpko. Podelitvi bralnih značk Na°a 1 poseben pomen, šolski ZadtVie ne smemo pozabiti na ha ja .časopis Hoo-ruk!, ki redno iz-DaSa deseto leto. Vsako leto pri- šejo j stavke, ki jih učenci sami pite^ n.zajemajo program letne učne Prjpra a še marsikaj drugega smo Na slavističnem seminarju v Ljubljani Zgodovinska perspektiva vprašanj slovenske kulture Kot poročamo na drugem mestu, se je včeraj v Ljubljani slovesno začel tradicionalni seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga že devetnajstič zapovrstjo prireja filozofska fakulteta iz Ljubljane — oddelek za slovanske jezike in književnosti. Znano je, da je seminar namenjen predvsem tujim slavistom, ki bi se hoteli izpopolniti v znanju slovenskega jezika in kulture, kar je seveda neobhodno potrebno, da obdržijo stik z razvojem slovenske misli in umetnosti. Okvirna tema letošnjega seminarja zadeva zgodovinsko perspektivo slovenskih literarnih, jezikoslovnih in kulturnih vprašanj. Za naše bralce bo vsekakor zanimivo navesti tematike posameznih predavanj, saj bi se jih lahko marsikdo udeležil, seveda tisti, ki jih te dni pot zanese do slovenskega glav nega mesta. Prisluhnil bo lahko be sedi znanih slovenskih slavistov, ki bodo spregovorili o Pregljevi ekspresionistični prozi, o zgodovinski tradi ciji pri Slovencih v drugi polovici 19. stoletja, zgodovinskih temah v slovenski umetnosti, o fragmentih glagolskih rokopisnih misalov na Slovenskem, Prešernovi zgodovinski poemi Krstu pri Savici, razvoju slovnične za vesti pri Slovencih, Pohlinovi slovnici, slovenskem zgodovinskem romanu v 19. stoletju, orisu srednjeveškega šolstva na Slovenskem; slovenskih šolskih narodnoobrambnih društvih 1885-1918, sodobnem slovenskem zgodovinskem romanu itd. Skratka, tudi letos bo seminar nu dil vpogled v določeno obdobje slo venskega kulturnega življenja, kar bo prišlo do izraza še posebej v raznih seminarjih, kot so fonolaboratorij za začetnike, konverzacija, razvoj slovenskega jezika in pregled slovenskih narečij ter drugod. Ker ni delal jo je skušal ubiti Evelyne Mixar, dvaindvajsetletno Parižanko, je sredi noči zbudil «stra-hovit hrup». Ugotovila je, da so njeni lasje nekoliko krvavi in prepričana je bila, da se je z glavo udarila ob rob postelje. Deset dni kasneje jo je mučil tako hud glavobol, da je v neki trgovini omedlela. Takoj so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima v glavi naboj, ki pa na srečo ni poškodoval nobenega življenjsko pomembnega dela možgan. Pozneje je njen mož priznal, da jo je skušal ubiti; bil je namreč obu pan, ker je njegova žena zaposlena, sam pa ne najde dela in poseda doma. Evelyne je vložila tožbo za razvezo zakona. Posnetki s prireditev V okviru partizanskega praznika v Bazovici so člani TPPZ pripravili tudi zanimivo razstavo Prejšnji teden je absolvent šole GM Bogdan Kralj imel v dvorani PD Slovenec v Borštu klavirski recital Ob 100-letnici rojstva Franza Kafke «Ko se je nekega jutra Gregor Samsa zbudil iz težkih sanj v svoji postelji, je opazil, da se je spremenil v ostudno žuželko. Tako je Kafka za čel svojo pripoved Preobrazba, tako bi lahko začel vsa svoja dela. V teh nekaj navrženih besedah zadobi kristalno jasno potezo vsa kruta resničnost, anonimnost industrializiranega sveta. To je v Kafkovem povečevalnem steklu neizogibno ekistencialno stanje modernega človeka in tu bo v odsevu umetniškega ustvarjanja nncipit tragoe dia» za sodobnega pisatelja. Pred sto leti se je 3. julija v Pragi rodil nem ški pisatelj judovskega izvora Franz Kafka. Sko raj nepoznan je mesec dni pred svojim enainšti-ridesetim rojstnim dnem umrl za jetiko v bolnici za pljučne bolezni v Kierlingu pri Dunaju. Leto dni po pisateljevi smrti je njegov prijatelj Max Brod pretrgaf obljubo, da bo vsa še neobjavljena dela sežgal. Takoj po izidu prvih romanov je Kaf ka stopil med vrhunske pripovednike dvajsetega stoletja; začelo se je obdobje, ko so literarni kritiki in zgodovinarji vse pogosteje uporabljali izraz «kafkizem». Kafka je svoja umetniška dela ustvarjal, ko je v nemškem leposlovju prevladoval ekspresionizem, torej v obdobju, ko so v literarni svet začele vdirati avantgarde. Tisto, kar so njegovi sodobniki Kokoschka, Traki pa Sorge in Hasenclever izražali v kozmičnih dimenzijah, je Kafka izoblikoval v nerealen, a zaključen svet. Strahovi, ki so težili ekspresionistično generacijo, so se vtihotapili že v pisateljevo otroštvo. Strah pred o-četom, tesnoba premajhne a obenem prevelike sobe, nesposobnost vsake komunikacije z zunanjim svetom, kot beremo v pisateljevem dnevniku, so bili prvi spremljevalci, škodoželjni prijatelji Kafkove mladosti. V Pragi je Kafka obiskoval nemško gimnazijo in se po opravljeni maturi izpisal na univerzo, najprej na kemijo, nato na pravno fakulteto. V tem času je spoznal Maxa Broda, do katerega ga bo skozi vse življenje vezalo trdno in globoko prijateljstvo. Iz leta 1906 je njegov literarni prvenec z naslovom Opis boja. Leto pozneje se je zaposlil pri neki zavarovalnici, kjer je služboval skoraj neprekinjeno šestnajst let. Iz svojih delovnih izkušenj, večkrat grenkih doživetij, je Kaf ka črpal zamisli za svojo prozo in pa tudi psihologijo svojih junakov. Kafka se ne sprašuje, od kod osamljenost sodobnega človeka, niti ne skuša najti rešitve, — skromno sprejema dejstvo. Ne biti poznan oziroma prepoznan od sočloveka in družbe, pomeni človeku izgubiti pravico do življenja in delovanja, do še tako nepomembnega mesta na svetu. In v Kafkovi življenjski filozofiji je to izvirni greh moderne človeške skupnosti, tiste družbe, ki je s svojo iracionalno ureditvijo za vedno odtujila človeku raj. Leta 1912 je Kafka spoznal Felice Bauer, bodočo zaročenko, od katere se bo po kratki idili za vedno oddaljil. Istega leta je sestavil pripovedi Sodba in Preobrazba, ki so jih literarni zgodovinarji zaradi njune vsebine — odpor sinov proti staršem, oziroma predstavnikom oblasti — vpisali v ekspresionizem. Po razpustu zaroke s Felice Bauer se je pisatelj za krajše obdobje preselil na Baltsko morje, kjer je začel pisati svoje najboljše delo - roman Proces. Zdravniki so takrat ugotovili, da boleha za tuberkulozo in mu svetovali, naj službo za nekaj časa pusti. Skoraj dve leti je po več mesecev preživel v raznih zdraviliških središčih, vendar ni hotel svoje službe dokončno pustiti. V tem času se je približal filozofiji in se navdušil zlasti za danskega misleca Kierkegaarda. Zanimala so ga tudi verska vprašanja in skrbno je začel prebirati Sveto Pismo. Zaročil se je s hčerko paznika si-nagoffe v Pragi Julijo Wohryzek, a tudi tokrat ni pri njej našel, kot je sam zapisal, topline in ljubezni. Podobno razočaranje je Kafka doživel z mlado pisateljico Mileno Jesensko, od katere se je po začetnem navdušenju kmalu oddaljil. Leta 1922 je Kafka začel sestavljati svoj drugi pomembni roman Grad, ki ga ni dokončal. Medtem ko je v romanu Proces, v tistem skoraj tragičnem sprejemanju neizogibne usode, pisatelj obtožil nevzdržljivo stanje sodobnega človeka, a obenem ugotovil, da ni mogoče ničesar spremeniti in da bo človek ostal vedno suženj višjih nedosegljivih ustanov, se perspektiva v romanu Grad nekoliko spremeni. Joseph K. je sprejel neznane tožilce, sprejel je nesramen proces, sprejel je nerazumljivo smrt. Junak Grada pa se upe. V zadnjih letih svojega življenja je Kafka še veliko pisal, ni mu pa uspelo dokončati niti enega svojih daljših del, ki so izšla po njegovi smrti. Slovenska prevodna književnost obsega danes tri njegove pomembne romane in sicer Amerika, Grad in Proces; izšel je tudi splet pisateljeve krajše proze. Cankarjeva založba pripravlja ponatis prevoda romana Amerika. Spremno besedo bo prispevala Katerina Bogataj. (NIK) Znamka na 100 m dvakrat padla Nov svetovni rekord na tej razdalji je med moškimi postavil American Smith, med ženskami pa njegova rojakinja Ashfordova Na «festivalu športov*, ki je bil v Colorado Springsu sta padla kar dva nova svetovna rekorda v najprestižnejši disciplini na kratkih progah, na 100 metrov. Najprej je rekord postavila Američanka Evelyn Ashford, ki je razdaljo pretekla v času 10”79. S tem je za dve stotinki izboljšala čas prejšnje rekorderke Marlies Oelsner -Gohr (10”81), ki ga je ta dosegla 8. junija letos. Svetovni rekord pri moških pa je postavil Američan Calvin Smith, ki je 100 metrov pretekel v časti 9”93. Prav tako kot Ashfordova, je tudi on prejšnji rekord Jima Hinesa 9”95 izboljšal za dve stotinki. Jim Heines je prejšnji rekord postavil leta 1968. Oba rekorda sta prišla nekoliko nepričakovano, čeprav sodita oba rekorderja v sam vrh svetovne atletike. Oba bosta tudi nastopila na svetov- nem prvenstvu v Helsinkih, kjer se bosta pomerila z nekaterimi nasprotniki, ki jih na tem tekmovanju ni bilo. V Helsinkih bomo lahko torej sledili izredno zanimivim tekmovanjem. Poleg teh dveh rekordov so v Colorado Springsu dosegli še več zelo dobrih rezultatov. TAKO DOSLEJ: MOŠKI Ročno merjenje: 9”9 Jim Hines (Z DA) 1968; Ronnie Ray Smith (ZDA) 1968; Charlie Greene (ZDA) 1968, Jim Hines 1968; Eddi Hart (ZDA) 1972; Reynald Robinson (ZDA) 1972; Steve Williams (ZDA) 1971, Silvio Leo-nard (ZDA) 1975; Steve Williams (Z DA) 1975; Steve WiUiams (ZDA) 1975; Steve Williams (ZDA) 1976; Harvey Glace (ZDA) 1976; Harvey Glace (ZDA) 1976; Don Quarrie (Z DA) 1976. Elektronsko merjenje: 9”95 Jim Hines (ZDA) 1968 ; 9”93 Calvin Smith (ZDA) 1983. ŽENSKE Ročno merjenje: 11”0 Wyomia Tyus (ZDA) 1968; Chi Cheng (Tai.) 1970; Renate Messner (DDR); Renate Ste-cher (DDR) 1971; Renate Stecher (DDR) 1972; Ellen Stophal (DDR) 1972; Eva Gleskova (ČSSR) 1972; 10”9 Renate Stecher (DDR) 1973; 10”8 Renate Stecher (DDR) 1973. Elektronsko merjenje: 11”8 Wiomia Tyus (ZDA) 1968; 11’'07 Renate Stecher (DDR) 1972; 11”4 Inge Helten (ZRN) 1976; 11”01 Annegret Richter (ZRN) 1976; 10”88 Marlies Oelsner -Gohr (DDR) 1977; Marlies Oelsner -Gohr (DDR) 1982; 10’'81 Marlies Oelsner - Gohr (DDR) 1983; 10”79 E-velyn Ashford (ZDA) 1983. Tokrat «Fronta» boljša od šahovske V soboto popoldan je bilo v prostorih ZSKD v Trstu povratno šahovsko srečanje med izbrano' reprezentanco ZSŠDI in ekipo družbenopolitične organizacije «Fronta» iz Ljubljane. Prvo srečanje je bilo lani decembra v Ljubljani, slavili pa so zamejski ša-histi z rezultatom 4:3, nastopili pa so v postavi: Lakovič, Filipovič, Pertot, Benedetič, Antončič, Prašelj in Sosič. Tokrat je bil rezultat povsem drugačen, saj so premočno zmagali ša-histi «Fronte» z gladkim 5:2. Vendar pa moramo tokrat pripomniti, da so Ljubljančani nastopili v svoji najboljši postavi, torej z dvema bivšima slovenskima prvakoma, ki sta mojstra, ostali pa so tudi bili ali mojstri ali mojstrski kandidati in prvokategorniki. Na prvi od sedmih desk je Zvone Kržiščnik premagal goriškega mojstra Pina Lakoviča, na drugi pa je Filipovič premagal Groska. V reprezentanci ZSŠDI je poleg Filipovi- ekipe ZSŠDI ča zmagal le Sosič, medtem ko so fr stali po dveumem boju ostali praznih rok. REZULTATI: Lakovič - Kržišnik 0:1, Filipovič - Grosek 1:0, Pertot -Trampuž 0:1, D. Jelinčič - Vospernik 0:1, Fabjan - Saradžen 0:1, Benedfr tič - Draksler 0:1, Sosič - Kolman L®- V večernih urah so isti igralci odigrali brzopotezno srečanje, na katerem so šahisti «Fronte* slavili «le> z minimalnim rezultatom 33,5 pro& 30,5. Vendar pa moramo pri tem Pn" pomniti, da so izbrano vrsto ZSŠDI ojačili trije igralci Tržaškega šahovskega društva (Lostuzzi, Battisti, IaC' cheo). Pred srečanjem je predsednik ZS ŠDI Odo Kalan poklonil šahisti*11 «Fronte» spominsko plaketo, ostala P® je tudi nenapisana domena poncrvn*1 in rednih srečanj med ZSŠDI in lju*>’ ljansko DPO «Fronta*. (D.J.) McEnroe letos zlahka do naslova V finalu tvimbledonskega turnirja je brez težav premagal Novozelandca Lewisa v samih treh setih VELIKA NAGRADA BELGIJE Roberts le pet točk za Spencerjem Tudi po nedeljski veliki nagradi Belgije v motociklizmu ni še nič o-dločeno o letošnjem prvaku v kategoriji do 500 ccm. Dirko je namreč osvojil Američan Kenny Roberts (ya-maha) in se tako še bolj približal Spencerju (honda), ki trenutno vodi na skupni lestvici, tako da ju sedaj ločuje le pet točk. Tekmovanje se je odločilo v trinajstem krogu, ko je Roberts s tveganim manevrom, med katerim bi skoraj prišlo do padca, prehitel takrat vodečega Spencerja. Roberts je zatem vodil do konca in svojo prednost stalno večal. V kategoriji do 125 ccm je zmagal Italijan Lazzarini (garelli), ki je na skupni lestvici trenutno drugi za Špancem Nietom (garelli). V kategoriji do 250 ccm je po dolgem boju ppi prišel na cilj Belgijec De Ra-digues (chevallier), ki je na lestvici prav tako drugi za Lavadom (Venezuela) na yamahi. LONDON — Z nedeljsko zmago v finalu wimbledonskega turnirja je A-meričan McEnroe ponovil uspeh izpred dveh let, ko je v finalu premagal Borga. Takratni in lanski finale tega turnirja pa sta bila bistveno dru gačna, zanimivejša, bolj napeta in neodločena. Borg se je tedaj upiral pet setov. Connors je lani po prav tako dolgi bitki in kar po osmih letih ponovno prišel do wimbledonske-ga naslova. Kot smo dejali, letošnji finale ni bil na višini prejšnjih izvedb in je bil nasploh najkrajši v zgodovini prestižnega turnirja: trajal je le uro in 26 minut. Toliko je namreč potreboval McEnroe, da je strl odpor Novozelandca Chrisa Lewisa, ki na svetovnih lestvicah zaseda komaj 91. mesto. Upravičeno je* torej veljalo mnenje, da je bil pravi finale spopad med McEnroe jem in Lendlom, saj se je Lewis očitno zadovoljil že z uvrstitvijo v finale. Potem ko sta torej izpadla Lendl in Connors, ni bilo mogoče pričakovati drugačnega razpleta. McEnroe je dokazal, da je trenutno najboljši na svetu in da je v odlični formi. Pokazal je ves svoj o-dlični repertoar in je Levvisa v prvem nizu odpravil po samih 27 minutah, v drugem po 32 in v tretjem po 27, vsi trije seti pa so se končali z istim rezultatom, 6:2. O Levvisu ni kaj dosti povedati. I-mel je edinstveno priložnost, da se prebije do finala in je ni zamudil. V polfinalu se je namreč srečal s Currenom, ki je nepričakovano odpra- vil Connorsa. a se obenem izčrpal in Levvisu odprl pot. Poleg moškega finala so v nedeljo v Wimbledonu, kjer so letos imeli precej sreče z vremenom (seveda v primerjavi s prejšnjimi izvedbami) odigrali še finale mešanih dvojic, kjer sta Anglež Lloyd in Avstralka Turn-bullova premagala Američana Dento-na in Američanko Kingovo s 6:7, 5:7, 7:6, 7:5, 7:5. PRAGA — Teniška igralka Regina Marsikova je po daljšem premoru spet stopila na igrišče. Zaradi hude prometne nesreče, v kateri je zaradi prevelike hitrosti in vinjenosti do smrti povozila dve osebi, je namreč morala presedeti deset mesecev v zaporu. Na univerzitetnih igrah Sovjetska zveza odločno v vodstvu EDMONTON — Univerziada se 't včeraj nadaljevala predvsem s tekh'®' vanji v plavanju in sabljanju. NastoP italijanskih atletov je bil nedvonH* pozitiven, saj so samo v floretu osvfr jili dve medalji. Prvo mesto je *® sedel Mauro Numa ki se je bor** Francozom Lemenageom tretje m65® pa Andrea Borella. » Pri plavanju so bile na vrsti kva“ fikacije in le pet finalov. Najbojr rezultat je dosegel Kanadčan Baumann, ki je na 400 metrov mešaj* le za dve stotinki zgrešil svetovni t*j kord. Vse ostale naslove so <>sv(jP sovjetski plavalci. Možnost za doe*’ uvrstitve imajo italijanski plavalci * na 100 metrov prosto pri moških _ štafeti 4x100 metrov prosto pri žen- skah. Drugi zmagi so si Italijani borili v odbojki, kjer so premagaj; Egipt in v vaterpolu, kjer so premag li Japonsko. ( Po treh dneh tekmovanj vodi Sov/ ska zveza s 16 medaljami pred ZDČ | 8 in Italijo s tremi odličji. Vsa Furlanija za Žica Predstavniki političnih sil so včeraj zahtevali da nogometna zveza ponovno preuči svoj sklep Andersen v vodstvu na dirki po Franciji Za Žica se je včeraj zganila vsa Furlanija s svojimi političnimi predstavniki. Na srečanju, ki je bilo na videmski občini in katerega so se u-deležili predstavniki vseh političnih sil, so našli skupen jezik glede zahteve, da mara italijanska nogometna zveza svoj sklep o prepovedi brazilskemu igralcu znova preučiti. V tem smislu so videmski vladni in parla mentami zastopniki sprejeli resolucijo, v kateri se zavzemajo za posredovanje ministra za šport in prireditve Nicole Signorella, ki bi se moral o-sebno zainteresirati za vso zadevo. Srečanje s Signorellom naj bi bilo po zadnjih vesteh že jutri v Rimu. V bistvu so torej politične sile z obrambnim podtajnikom Scovacricchi-jem, podtajnikom zakladnega ministra Santuzom in ministrom Fortuno na čelu (slednji se sicer srečanja ni udele- žil, vendar je telefonsko javil, da bo posegel pri Signorellu) odločno zah tevale, da nogometna zveza znova prouči svoj sklep, ki je po njihovem mnenju hudo oškodoval Udinese. Poleg politične poti pa so videmski parlamentarci podprli tudi namen, da predsednika italijanske nogometne zveze Federica Sordilla prijavijo sodstvu zaradi kršenja člena 323 kazenskega zakonika; češ da je izrabil svoj položaj v primeru, ki ni izrecno predviden po zakonu. Poleg srečanja na videmskem županstvu so «Udinese clubs* priredili tudi veliko demonstracijo na osrednjem mestnem trgu v dokaz, da je vsa Furlanija trdno z vodstvom Udi-neseja in odločna, da se ne bo kar tako sprijaznila z odločitvami italijanske nogometne zveze. ROUBAIX — Včerajšnjo 3. etapo so kolesarji pričakovali s precejšnjo zaskrbljenostjo, saj jih je čakal tudi težak «pave». Vendar se je za favorite končala brez večje škode, saj so na cilj prispeli «le» po 2'09”. Prvih petdeset kilometrov so prevozili v manj kot uri in deset minut, predvsem ker so dirko s pobegom razži-vili Gaigne, Madiot, Wampers, Ar-naud, Bazzo in Matthys. Predno jih je skupina spet dohitela, so imeli tudi do 26” naskoka. Glavnina je zatem zmanjšala ritem, pri 97. kilometru pa je Matthys sprožil odločilni napad. Pridružil se mu je Andersen, Bonnet, Amaud, Jules, De Rooy, Bazzo, Rogiers in Clere so jih skušali dohiteti in so se sicer pognali v zasledovanje, vendar ju niso več dohiteli. Vrstni red 1. Matthys (Bel.), ki je 152 km od Valenciennesa do Roubaixa prevozil v 3.46'06” s poprečno hitrostjo 40,336 km na uro; 2. Andersen (Dan.) v istem času; 3. Poisson (F.) po 2’09”; 3. Kelly (Ir.); 5. Vanderaerden (Bel.); 6. Van Der Velde (Niz.); 7. Wijnants (Bel.); 8. Vandenbroucke (Bel.); 9. Vanoverschelde (Fr.); 10. Berard (Fr.); Skupna lestvica 1. Andersen (Dan.) 7.39T0”; 2. Zoe-temelk (Niz.) po 2’05”; 3. Moreau (Fr.) po 2'19”; 4. Anderson (Avstral.) 2’38"; 5. Vanderaerden (Bel.) 2'42”; 6. Roche (Ir.) 2’50"; 7. Duclos-Las-salle (Fr.) 2'56”; 8. Bossis (Fr.) 3’05”; 9. Simon (Fr.) 3'08”; 10. Bourreau (Fr.) 318"; 11. Matthys (Bel.) 3’25”; 12. Van Der Velde (Niz.) 3'29”; 13. Van Der Poel (Niz.) 3’31”; Tudi moška in ženska reprezentanca ZSSDI na «taboru slovenske odbojke» v Novi Gorici Ob zaključku «tabora slovenske odbojke*, ki je bil letos v Novi Gorici, so organizatorji v nedeljo pri redili izredno kakovosten in uspeli turnir, ki sta se ga udeležili tudi moška in ženska reprezentanca Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Naša moška reprezentanca, ki je igrala proti mladinski selekciji Slovenije, kadetski selekciji Slovenije ter proti Salonitu iz Kanala, je zasedla končno tretje mesto. Omeniti moramo, da ni nastopala v najboljši postavi, ker je precej odbojkarjev že na dopustu. Poleg tega je bilo v zamejski selekciji tudi precej mladincev. Omembe vredno je tudi to, da so jo sestavljali igralci Juventi-ne, Olimpije in Bara. Igra sama na sebi ni bila najboljša, vendar se je iz tekme v tekmo poznal velik napredek, tako da so na koncu naši odbojkarji igrali prav zadovoljivo, čeprav so vsi i-meli možnost pokazati svoje odbojkarske sposobnosti. Moški turnir je brez izgubljenega seta osvojila ekipa Salonita iz Kanala pred mladinsko selekcijo SRS in našo reprezentanco. Na zadnjem mestu je ostala kadetska selekcija SRS. Ženska reprezentanca ZSŠDI je odigrala samo dve tekmi. V prvi so se naša dekleta pomerila z Merkurjem iz Nove Gorice, ki je letos prestopil v prvo jugoslovansko ligo. Pro ti tej ekipi je reprezentanca ZSŠDI pokazala prav dopadljivo igro in je imela že tekmo v rokah. Vendar pri stanju 1:0 v setih in na 14:9 v drugem nizu so se naše zmedle in prepustile set domačinkam, ki so sicer igrale v zelo okrnjeni postavi. Domačinke so osvojile tudi tretji set in z njim tekmo. Zamejska reprezentanca se je tako borila za tretje mesto proti kadetski reprezentanci Slovenije in je proti dobro razpoloženim nasprotnicam izgubila. Naši reprezentanci, ki so jo sestavljale igralke vseh slovenskih klubov iz Trsta, se je predvsem poznala ne-uigranost v obrambi ter odsotnost nekaterih igralk. Vsekakor pa smo mnenja, da so taka srečanja zelo koristna predvsem v trenutku, ko se v naših krogih govori o različnih možnostih sodelovanja. Končna zmaga na ženskem turnirju je pripadla mladinski selekciji SRS, ki je v finalni tekmi z veliko lahkoto premakala okrnjeni Merkur. IZIDI MOŠKI; Mladinska selekcija SRS - Kadetska selekcija SRS 2:0 (15:2, 15:1); Salonit - ZSŠDI 2:0 (15:6, 15:1); Kanal - Kadetska selekcija SRS 2:0 (15:13, 15:7); Kanal - Mia dinska selekcija SRS 2:0 (15:8, 15:9); ZSŠDI - Kadetska selekcija SRS 2:0 (15:7, 15:5), Mladinska selekcija SRS - ZSŠDI 2:0 (15:9. 15:12). ŽENSKE: Mladinke SRS - Kadetinje SRS 2:0 (15:2, 15:5), Merkur -ZSŠDI 2:1 (13:15, 16:14, 15:10), Ka detinje SRS ZSŠDI 3:1 (9:15. 15:10. 16:14, 15:10), Mladinke SRS - Merkur 3:1 (15:4, 15:1, 15:8). ZSŠDI (moški): Plesničar, Petejan, Mučič, Zavadlal (Juventina), A. in S. Terpin, Cotič, Batistič (Olimpi ja), Pečenko in Stančič (Bor). ZSŠDI (ženske): Cergol (Bor), Slavec, Olenik, Kocijančič (Breg), M. in N. Grgič. Vidali (Sloga). V. in G. Legiša, Kralj (Sokol), Ban (Kontovel). Jerkov letos piri Benettonu TREVISO — Znani jugoslova^ košarkar Željko Jerkov, ki je ^ skupaj s Kičanovičem nastopal Scavoliniju iz Pesara, bo v prihjjj nji sezoni igral pri Benettomu liga), s katerim je podpisal enol«1* pogodbo. MILAN — Italijanskega motocjjž stičnega dirkača Franca Uncu® ki se je poškodoval med ned3 . dirko na Holandskem, so včeraj peljali v Bologno. Njegovo stanje stalno izboljšuje. ~ — ___- I OBVESTILA 1 ' - ’ SK Devin vabi vse, ki so na katerikoli na**j pripomogli k uspehu društven*® ( praznika in tiste, ki so pomagal* ( kiosku SK Devin na razstavi vin Nabrežini, da se udeležijo zakusjv ki bo v četrtek, 7. t.m. na Sok«"' vem igrišču v Nabrežini. Planinska odseka ŠZ Sloga in SK Devin ^ vabita svoje člane, da se 9. t.n*-deležijo vzpona na Snežnik sajj no s smučarskim društvom nik. Popoldne bo za vse piknik^ Sviščakih. Prijave sprejemata tor Stopar (tel. 226283) in 1% Škabar (tel. 200494) od 18. ure * Ije vključno do petka. L — 1. Steiner 2. Alano Effe 2. — L Ricciolone 2. Alogeno 3. — 1. Gal vero 2. Adimir 4- — 1. Roanoke 2. Ado 5. — 1. Artropil 2. Koala 6. — 1. Sciurett 2. Solaris KVOTE 12 (32 dobitnikov) -11 (575 dobitnikov) ■ 10 (5336 dobitnikov) i i 10.442. 550.1 •j Na kolesarski dirki v organizaciji lonjerske AJdrie Hafner (Adria) in Mineto (Battaglin) osvojila «trofejo Agraria Močilnik Jože Hafner (Adria) in Stefano Mi-(Cicli Battaglin) sta zmagovalca AoT ■ e sedroe dirke za »trofejo ra) Močilnik®, ki jo je orgamzi-ria ,esarski klub Adria iz Lonje-g nJona matična kluba Adria in lila i • iz Bazovice pa sta osvoji ek>pni zmagi. taa^V?mno sta ti društvi glavna pro-7rm,msta tetošnje dkloamaterske se-v Furlaniji - Julijski krajini, saj nune nedelja, da ne hi nekdo iz-Naa ,.nJur'ih predstavnikov zmagal, v r6Dska dirka, katere start je bil kr(v>aZ0V*C*.in * ie 0310 odvijala na Dn t v Zgoniku in se po vožnji vici vase^ zaključila v Bazo- Je sodila v okvir partizanskega Hafner, ki sedaj nastopa za lo-njersko Adrio Ba^ka' ki ga je TPPZ priredil v Moči,‘C'- . Pokrovitelj dirke Agraria da so^K-e2 Lonieria P3 F1 poskrbel, s Dla vsi nastopajoči nagrajeni P°kaljtninskimi daril*. najboljši pa s SoV.?80niku, kjer je bil uradni start, tesari-1 ,najPreJ 33 vrsti mlajši ko-kroeii i so dirko odločili v tretjem in s ko je ušla skupina najboljših sti nHKor9i dvema minutama preti no tre;?: ?P^ta na cilj, kjer je hil najhi-siavnib1010 P° ostrem boju s pred-aonr iz Čedada Novellijem ter klubskim tovarišem Deganom. Dohro so se odrezali tudi predstavniki Adrie Lenarčič ter Jugoslovana Mačk in Babič. V starejši kategoriji, ki je prevozila v Zgoniku pet krogov, se je dirka odločila takoj po startu, ko sta silovito potegnila Hafner in Dežman, pridružil pa se jima je še Cerasari. Lo-njerska predstavnika sta diktirala oster tempo in se sama menjavala v vodstvu, medtem ko je Cerasari so deloval pri begu in je čakal le na zaključna sprint, vendar se je zelo u-štel, saj je Hafner potegnil, ko je do cilja manjkalo 300 metrov, povlekel za seboj Dežmana in gladko zmagal s kolesom prednosti. Por opat in Macarol pa sta prispela z glavnino in dopolnila zmago lonjerskega kluba. Na prireditvenem prostoru je nato po pozdravnih besedah predsednika TPPZ ter po zahvali organizatorja dirke, Silvana Močilnika, ki je že 7. leto zaporedoma priredil res edinstveno dirko v Trstu, sledilo nagrajevanje. LESTVICE: Kadeti: 1. Mineto (Battaglin Ba zovica), ki je 64 km dolgo progo prevozil v 1.40’ s poprečno hitrostjo 38,400 km na uro; 2. Sonnoli (Camica As-sicurazioni), 3. Kajulo (SCV Cottur), 4. Babič (Rog Ljubljana), 5. Merotto (DLF Monfalcone). Člani: 1. Degano (Battaglin Bazovi ca), 2. Spanghero (DLF Monfalcone) 3. Lenarčič (Adria), 4. Zerial (Domio) 5. Orel (Grosuplje). Mladinci: 1. Novelli (BC Cividale) 2. Mačk (ŠD Horjul), 3. Ferrari (Pe dale triestino), 4. Previt (DLF Monfalcone). Veterani: 1. Hafner, ki je 50 km dolgo progo prevozil v 1.18’ s poprečno hitrostjo 38,462 km na uro, 2. Dežman (Adria), 3. Cerasari (SC Gentleman), 4. Jurada (Cremcaffe), 5. Margiotta (SCV Cottur). Gentleman: 1. Visintin (DLF Trst), 2. Forcillo (DLF Trst), 3. Bachelli (Camica assicurazioni), 4. Boscolo (SCV Cottur), 5. Pelicon (Cremcaffe). R. Pečar Tudi letos v Doberdobu memorial «B. Frandolič» Od 11. do 17. t m. (razen morebitnih sprememb zaradi slabega vreme-a) bo na občinskem prostoru v Doberdobu 4. memorial «B. Frandolič* — turnir v moški in ženski odbojki, ki ga kot prejšnja leta organizira KD «Kras» iz Dola in Poljan. Vsa prejšnja leta je memorial odlično uspel, saj so domačini navdušeno sledili tekmam. Zato organizator tudi letos pričakuje lep odziv gledalcev, ki bi s svojo množično prisotnostjo popestrili potek turnirja. Znano je namreč, da se je na Goriškem v pretekli sezoni precej povečalo zanimanje za odbojko, ki je postala zelo priljubljen šport. Iz zadnjih rezultatov je razvidno, da tudi domači, «va.ški» šport, ki temelji bolj na rekreaciji, žanje precej navdušenja. In razni odbojkarski turnirji, ki so se odvijali v preteklih mesecih, to potrjujejo. KD «Kras» se vsako leto s tem srečanjem spominja na svojega prijatelja - odbornika Bernarda Frandoliča, ki je aktivno sodeloval pri vseh prireditvah, ki jih je društvo organiziralo, in ki si je vedno prizadeval za aktivno prisotnost društva v zamejskem življenju. Poleg tega je bil tudi član domačega pevskega z bera. Memorial je tudi priložnost, s katero bi društvo hotelo vzpostaviti neko sodelovanje z ostalimi na Goriškem, sodelovanje, ki naj bi se v prihodnji sezoni razširilo tudi na druga področja. Kar manjka našim društvom, ki v svojem krogu precej aktivno delujejo, so namreč prav medsebojni stiki, sodelovanje in medsebojno spoznavanje. O memorialu in o sporedu posameznih tekem bomo poročali v naslednjih dneh. (Z. F.) Predstavitev sredozemskih iger RIM — Pred dnevi so organizatorji predstavili v Rimu 9. sredozemske igre, ki bodo septembra v Casablanci (Maroko). Na igrah bo nastopilo verjetno 16 držav (Libanon in Sirija še nista potrdila svoje udeležbe, Izraela pa niso povabili). Atleti se bodo pomerili v osemnajstih olimpijskih disciplinah in še v dveh »preizkusnih* disciplinah — rugbyju in golfu. V divjino po... borbenost in tovarištvo Opogumljen z nekaterimi tekmovalnimi uspehi odbojkarske reprezentance ZDA si je trener Bill Neville letošnjo zimo izmislil za svoje varovance vragolijo, ki bo ostala reprezentantom v trajnem spominu. Ob dobri tehniki je Neville spoznal tudi nizko stopnjo borbenosti in večkrat pomanjkanje tovarištva. Pri Outivard Bound School je spoznal metode prilagajanja življenju v popolni divjini, načine reševanja in preživetja v samoti. Taki tečaji so v ZDA stvar posebnih vojaških enot, vendar tudi vrsta turizma, ki se razvija največ na Aljaski. Zadnja številka glasila olimpijskega organizacijskega odbora zStars in motiom opisuje nenavadno izkušnjo ameriških odbojkarjev. Petnajst igralcev, trije trenerji, športni psiholog in inštruktorji šole v naravi so mrzlega januarskega jutra z avtobusom prispeli v Monticel-lo v zvezni državi Utah. Nosili so 30 kilogramske nahrbtnike z opremo, ki je bila nujna za 20-dnevno bivanje v narodnem parku Canyonland. Med opremo so bile turne smuči, loparji za hojo po mehkem in visokem snegu, nekaj vode, spalne vreče, šotori, čelade, drobna tehnika med, moka, semena sončnic, kava čaj in stotine drugih stvari. Hoja po visokem snegu je bila zna čilna za prvih osem dni ture. Ob pr vem tabornem ognju so se člani odprave pomenili o vzrokih in name nih ekspedicije. Tretji dan se je e kipa povzpela na 3450 m visoki West Peak in se tu razdelila v dve dokaj samostojni enoti. V prvi (Creators) so bili mlajši igralci, ki so zvečer radi nekoliko razgrajali, v drugi (Clerks nameščenci) pa poročeni ali mirnejši člani. Slednji, ki so zjutraj prej šli na top, so morali večkrat gaziti pot drugim, ki pa so morali v zameno opravljati druge naloge. Vzpon na West Peak je bil zaradi dolgega hrbta te gore izredno naporen in pravi šok za veterana v ekipi Jona Robertsa, ki se je kot vešč surfer le malokrat prej oddaljil od svoje kalifornijske obale. Sestop z gore so opravili po zgrešeni smeri in obe ekipi sta zašli v gozdove in težko prehodne kanjone, kar je terjalo dolgo in naporno pot do načrtovane smeri. Po tej napaki je vsakdo posvetil več pozornosti branju in tolmačenju specialk in marsikdo je tudi spoznal, da je pri reševanju nalog važno ekipno delo. Priredili so tudi posvet, na katerem je tehnični vodja odprave pojasnil igralcem njihov pre-vladovalni individualizem. Sledili so dnevi plezanja po ska-lovjih kanjonov in hoja v snegu za skupnih 45 kilometrov. Največ so i-gralci v enem dnevu prehodili 22 kilometrov s hojo od zore do mraka. Kanjoni, po katerih so redno hodili,, so bili večkrat slepi in sistem so- tesk je bil marsikdaj pravi labirint. Vodstvo odprave in inštruktorji so se na tem odseku ločili in pustili igralce, da so sami našli pravo pot in si organizirali življenje v divjini. Po nekaj dneh počitka v «Izgubljenem kanjonu» so morali igralci samostojno opraviti povsem različne poti do naslednje točke z minimalno zalogo hrane, kar bi pomenilo lakoto v primeru napake. Ob koncu je vodstvo priredilo tekmovalni orientacijski pohod 3-članskih ekip. Nenadoma so bile vrste sestavljene iz igralcev, ki se med seboj niso posebno marali. Glavni trener odbojkarske reprezentance ZDA Beal je po turi izjavil, da so igralci brez dvoma pridobili nekaj, česar prej niso poznali: boriti se do skrajnosti tudi, ko so moči pri kraju in živčnost rahlja zbranost. akcijo ob zori so včeraj karaD|]V ..i aretirali domnevnega novega ; lijskega »botra*, oziroma kalabrijske kriminalne orgai®*^ «n'dranghete» za področje G*0*? fr ro, 55 letnega Antonia Moleja 111 ^ njegova pajdaša. Karabinjerji ®?i I! prej ponoči obkolili kmečko his^J se je zasvitalo pa so najprej šobili njegovo telesno stražo, 3!>jg Stangat*‘ bivšega veljaka «n’dranghete» pa Piromallija, je bil sicer ob° ai a se ni uprl aretaciji. Silam reda ga je vendar uspelo spra^jj •' super zapor* v P**--* zapahe v potem ko se je dve leti uspeštJrS nal kar 3 zapornim nalogom N ^ p