Loto XVII.
? Ce^ii, dne 8. marca 1907.
Štev. 29.
DOMOVINA
- - -, l	Mala trikrat n. teden, vuk Avstrijo In Nemčijo 12 kita. po b druge defleie toliko vri. kolik pol leu 8 kros SOvtn. Nuočnlm	let* 6 kron, 3 maMr. S Ameriko ur min pottalm. duM: n. leta n kron M poMIJ« upr>mlttvu. M' »"»rej.		1iLulii,l
J..«*Jg^-BJJJJj^.^			M pUčuJe od ml koknt: u večje	ie peti t-Trate po 20vtnartev as vas-naCTntotu ■aogokratno maertranje
Me	sečna priloga »Slovenski Tehni		k«.	
Narodni davek.
Kolikokrat slišimo težke, opravičene prit žb* zoper hndo, že skoro neznosno breme. ki »e nalaga posamezniku po uaših mestih, kjer le z veliko silo in največjim naporom vzdržujemo naše narodne manjšine in le redkokedaj stopimo iz zgolj obrambnega dela uspešno v ofenzivo. — Ne tajim upravičenih pritožb, ki jih človek sliši dan na dan po naših mestih od naših narodnih inteligentov. Res je. da postaja naš narodni davek vedno večji, da se od vseli strani apelira na našo narodno požrtvovalnost — saj pa je tudi nas narodni obrambni boj vedno hujši, vedno silnejši. Vsporedno s proučevanjem in globjem spoznavanjem naših razmer, ki kričijo po od-poinoči pontajajo tudi žrtve ali odkrito povedano dolžuosti, ki jih posamezniki dolgujemo celoti t. j. celokupnemu na-rodn slovenskemu vedno večje. Pripomniti pa morumo tukaj, da v isti in še večji meri rastejo imenovane dolžuosti za posamezue redko posejane na.odne inteligente tudi na deželi, če prav nmevajo svojo veliko in odgovorno nalogo, če hočejo svojemu stremljenju priboriti nekuj malih a trajnih uspehov, katerih ne zamori kar prva hladna, neprijazna sapica.
Dvojno terja in zahteva od uas današnja doba. Narod, iz katerega siuo izšli, ki nam je dal sredstev, da smo si pridobili več naobrazbe ta naš narod zahteva od nas. da v njegov in naž prid posvetimo svoje duševne sile za napredek ljndstva.
Omenjam to na prvem mestu, ker se danes le prerada omalovažuje ta stran naših narodnih dolžuosti, ki se v merodajnih naših narodnih krogih
še pogosto smatra kot n<*kak nejasen izraz prekijtevanju mladega narodnega idealizma. ki sili na dan in se hoče v življenju pač nekako pojavljali. Ne trdim, da ima narodno prosvetno delo v naši javnosti nasprotnike. nf — podpira se že celo to stremljenje, seveda v taki meri. da pač jasno kaže. da j«- pravega nme-vanja važnosti in potrebe tega stremljenja še bore malo!
Dela je trsba. za delo pa potrebujemo dobrih i/.šolanih delavcev, treba nam je v življenju krepkih, odkritih značajev, ki bodo vedeli, kaj hočejo! Saj to je jasno, da le površno nme-vanje idej rodi v našem Življenju toliko pasivnih elementov, le globoko prepričanje in razumevanje in vera v lastno energijo je oni večni movens (gibalo), ki sili človeka, da skuša .svojemu notranjemu stremljenju dati uresničenja življenja.
Predpogoj vsakega uspešnega dela pa je volja za delo, to voljo in to uotranjo potrebo za delo pn si moramo vzgojiti.
Omenjiin še drugo strau narodnega davka, in to so one narodne dolžnosti, ki nam jih nalaga današnja doba. in ki se navadno označujejo in nmevajo v besedah: narodni davek. Odveč se mi zdi govoriti o upravičenosti in pomenu narodnega obdačenja. ki je prevažno sredstvo v narodnem obrambnem delu, ki ga moramo intenzivno vršiti, če hočemo varovati svojo posest. Povdarjamo pa širjenje smisla za narodne institucije in narodne potrebe — to bo uspešnejša pot, ko pa vse brezplodno jadikovanje. Pridobiti bi se še dal marsikak vinar, ki se ob raznih prilikah potrosi za brezpomembne stvari.
Kot prvo pa je neobhodno |m»-trebno. da <plosno in dosledno uvedemo rab«i iiaroduega kolka in narodnih vžigalic V teh dveh malenkostih leži še muogo narodnega kapitala, ki bi si ga lahko pridobila naša šolska družba, če bi uiuevala in videla svojo ualogo ne samo v nabiranju prispevkov — ampak tudi v doslednejšem širjenju smisla za uan dn< potrebe in dolžuosti.
Koroška slov. politika in slov. učiteljstvo.
Kdor je pazljivo čital razne letuike ..Mira", ta je opazil, da se je proti učiteljstvu prav „radikalno" postopalo. Temu se ne čudimo, ker vemo. da je velika večiua učiteljstva na Koroškem v nasprotnem, nemškem taboru. Kar je našega učiteljstva, tega lahko skoraj seštejemo na prstih. Toda nahaja se pa tupatain vendar kak učitelj na deželi, ki še ni zatajil svojega maternega jezika in kateremu še tli v srcu iskrica domoljubja. Le javno si ne upa nasto-| iti, ker se boji krute roke deželnega šolskega sveta, ki ga lahko popolnoma nuiči. Ta roka teži kakor kamen naše nčiteljstvo. Če zapazi, dn občuje, recimo s slovenskim duhovnikom, pokliče deželni nadzornik Palla takega moža k sebi i u mu reče: .Sie, vor dieser Ge-sellschuft mOchte ich sie warnen" — in dovolj je.
(''e hočemo, da se bo v tem oziru kaj spremenilo, moramo koroški Slovenci že iz tega razloga podpirati stranke, ki stremijo za tem, strmoglaviti nemškonacijonalni sistem, da pride na vlado stranka, ki ne bode izrabljala svoje moči samo v nemško-naeijoualne namene. Prej se našemu
slovenskemu uči tel jut v u ne ho godil boljše.
Znano je, da dobiva ua Koroškem vsak učitelj glasilo nemške ljudske stranke .Freie Stimnien". če le hoče zastonj. V t. m oziru bi naj (»osnemali naši slovenski listi Nemce?
Koroški Slovenci tudi proti mlačnim slovenskim učiteljem ne smemo preostro nastopati in tudi proti takim ne. ki mogoče lopatam zgrešijo put in krenejo vsled pritiska na stranpoti. Za sedaj moramo biti zadovoljni, da imamo sploh še takih nčiteljev. Računati nam je s tem. kar imamo Dre-štvo -Učiteljski dom", ki podpira slovenske učiteljiščnike gmotno pri študijah. v zadnjem času dobro napreduje. Zato se naj z učitelji ravna tudi v časnikih galantno in ui treba takih .telefonskih strel" ali kako so se že imenovale, ki so pred leti vdarjale tudi večkrat v OHibe. ki niso nič zagrešile. Oe se to ne hode izvedlo, nain noben .Učiteljski doiu" ne bo pomagal — in Slovenci bodo zapuščali Koroško, ki itak ne plačuje učiteljsko osobje najboljše — namesto domačih slovenskih nčiteljev I hud o imeli emigrante. Tndi ne smemo hib in grehov posameznih prenašati na cel učiteljski stan na Koroškem, kar dela na vse slab utis in pospešuje odtnjevanje od stranke. S tem pa nismo hoteli nikomu česa oporekati. Te vrste smo napisali le v korist in napredek slovenske stvnri na Koroškem.
IV. zasedanje dež. zbora štajerskega.
10. seja se je vršila v torek, dne Ti. sušca od 10. do pol 12. ure dopoldne.
LISJEK.
O bakterijah s posebnim ozirom na gospodinjstvo.
Poljudno znanstveno predavanje, govoril dr. Anton 8ehwnk dne 23. in 24. februarja 1907 v družtvih .Čitalnica" in .Izobraževalno društvo" v Celju.
Velecenjena gospoda I Namenil sem si podati vam nekaj praktičnih podatkov iz bakterijologije z ozirom na gospodinjstvo in skušal bom to doseči e kolikor mogoče priprostimi besedami* in govoriti bolj poljudno nego znanstveno. akoravno je bakterijologija ena najnovejših znanosti in pristopna bolj učenjakom, nego drugim ljudem. Ko prvokrat slišal govoriti o bakterijah, zdela se mi je stvar jako neverjetna in zato se kar nif ne čodim. če smatra tudi kdo drugi vse kar se go-
vori o bakterijah za več ali manj prazno izmišljotino. Jaz sam nisem verjel poprej v bakterije, dokler jih nisem videl živih, kako se gibljejo plodijo in žive.
Kaj pa so bakterije? Bakterije so najmanjše žive stvari, tako majhne, da si človek ne more misliti njih velikosti. Povprečno so velike po 7 miker. Ena mikra pa jo tisočeri del enega milimetra. V eni sami kaplici vode ima takoj prostora na tisoče in tisoče takih bakterij. Videti jih je moiroče samo z povekševalnim steklom ali mikroskopom.
Iiake so pa? Razlikujejo se. kakor po velikosti, tako tudi po obliki in imajo po svojih oblikah različna imena. Okrogle imenujemo koke, palčki podobne bacile in svedrcu podobno zvite spi rile. Na tehle podobah. katere je iz velike prijaznosti
blagovolil napraviti g. Juro Detiček. pa vidimo različne oblike bakterij.
Kako pa žive? Prilično kakor vsako dmgo živo bitje. One se rede, jedo. prebavljajo, se gibljejo, se množijo ter so čisto poseben, jako razširjen, dasi prostemu očesu nevidljiv svet — Imenujmo ta svet najmanjših bitij mikrokozmns. (Beseda je izpeljana iz grščine:	.majhen" in .ao«^"
svet; toraj mikiokozmos je mali svet.) Imennjmo ga tako v nasprotju z jiaafi-koziuosom. kar pomeni veliki svet; ker bfseda it«*?^; pomeni v grškem jeziku .velik". Kakor občudujemo v velikem svetu, neskončno bogastvo različnih «>blik. velikosti in posebnostij živečih stvari, vidimo tudi v mikrokozmu ne-.štiviluo različnih bitij najraznovrst-iiej<ih oblik, najmnogovretnejših velikosti in najraznovrstnejšega plemena. In človek bi kar ne verjel, da so te tako neskončno male stvarice največjega pomena za človeka.
Pretežna večina bakterij je za nas koristna in le prav malo število bakterij je za nas škodljivih. Škodljiva so le tista plemena in vrste bakterij, katere provzročajo bolezni — in teh je razmeroma malo.
Kje pa so bakterije nahajajo? No kje? Povsodi, kjer uspevajo živa bitja. Seveda v vreli vodi ne, ker v vreli vodi mora poginiti vsaka rastlina in vsaka žival torej tudi vsaka bakterija — tudi v ognjn ne, no kje še ne? — v nekaterih strupenih ali žgočih tekočinuh. — No toraj kje se nahajajo bakterije? Na zemlji v prsti, v vodi, v zraku, na vseh bitjih makro-kozma sploh, na človeku, v človeku, na živalih, v živalih, na rastlinah, v rastlinah, na vsaki bilki, na kovinah, na kamenju, na vsakem kvadrat-nemmilimetru površja našega pohištva, na vsakem prahu, ki se lesketa v solnčnem svitu, ali posebno kateri leži po/atriji n v kotih — dalje
Pod. Rokitanaki Inapredna nenlka tMII Krniti) ileaeljije svoj predlo« m varstn poljedelstva pred neopravičeni« pogozdeveijehi Pt*«ot je aaperjea proti pogozdovanju v tanke ■Trte. • či«er M k««čke«u sUau Škoduje St izroči deielno-kulturnemn
odsek«.
Pni Hageuhoter (konservativna straik«) ute«djuje noj predlo« aa varstvo planinskegs gospodaratva. 9« izroči istem« odsekn Iste«« odsek« se izroči tudi predlo« posl. Stie«-a (napredna nemika kmečka strank«) M napravo neke ceste r občini Ai«en.
Posl dr Schacherl (socijalni demokrat) utemeljuje sto) predlo« sa poboljiauje plač deželnim logarjem, ae izroči Inaačnenu odsek«
Poal dr. .lankovič utemeljuje svoj predlo« ta ustanovitev strokovnih kmet-skih sadre« Svoj «ovor začne slovenski. kar pravicoljubnim Nemcem ni bilo prav. Veliki prijatelji slovenskih kmetov Orni«, Stieger. Stallner in Erber so mislili kar znoreli, ko so zadital: slovenske besede. Celo starem« Koko-Sineku — pristni Nemec? -. ki je doslej vedno leial na svoji klopi, kakor ds sploh ne spada več ua ta svet, je zrahljal slovenski govor kosti in mu dal zopet nekaj livljenjn. Erber menda samega veselja, da sopet sliši mile slovenske «laaove. ni vedel drazega spregovoriti. kakor samo nek bolesten: A! Ah! A! Ah! In spodnjettajenike nem-Skutarnke korifeje so dale povelje: .Nemci! Is dvorane ven!- Bog daj norcem pamet, da bi Ali iu i vrnili več. saj ne spadajo v zakonodajno zastopstvo.
Ns to je posl. dr Jaakovii nadaljeval svoj govor v nemikem jeziku. Priobčimo ga prihodljit dodovno Predlog ae je isročil deželnoknltur-nemn odsek«.
Posl. RokiUnakj odločno protestira preti tem«, da sve vladajoča večina vedno o pravem čaa« sa na napovedana posvetovanja v odsekih, aed tem ko se oaia članom odsekov, U pripadajo opozicijondiim strankam koli ne naznani niti dan, niti ara. niti predmet posvetovanj. Pritrjevanje. Odgovarjate dr. Liik i« grof Stlrgkh.
Nove predloge vloUta pod. Zed lacher sa ustanovitev sirotišnice Švicarske« vzoren in poal. Bokitanskj v prilog ačiteljstvn, da se na pod učiteljska i« provisorična alilbena leta vračuaijo v pokojnino 11.seja se je vriila die 6.auScn dopoldne od 10. do pol li. are.
Med vlotenimi peticijami je omeniti po dr. Jnrteli vloženo prednjo .Dijaške kuhinje" v Ptnjn. Se izroči policijskemu odsekn. - Med predlo-tenimi poročili so tndi tri poročila del
odbora o zadevi uravnave Pesnice v političnem okraji ■uKborakemn.
N« to utemeljuje v pol minute trijijočem govora sicer ntrajuo molčeči poslanec Stieger svoj predlog glede podpore vsled vremenskih nezgod oškodovanemu prebivalstva občine Boč, pol i tiči i okraj Maribor.
Posl. Brandl (napredka aeurika kmečka sveža) atemeljije svoj predlo« sa regilacijo M«re na Zgornje« Štajerskem; se izroči dežrlnoknlturneau odsek«. Isti poslasec utemeljuje stoj predlog v prilog prostovoljnim polarni« hrambam, da naj detelni odbor izposlaje za iste pri vladi sa slalbeno korespondenco prostost poStnine. pri upravah železnic pa olajsnve za Voi-njo pe železnicah. Se izroči tnančnemu odsekn.
Poal Hagenholer (aemika klerik. kmetska stranka) utemeljuje svoj predlo« :ia preosuovo dele1 nega reda in volilnega reda v deielni zbor SUjeraki. Temeljne točke preosnove, kakorSno ieli. smo objavili ie zadnjič. Med govorom je prišlo do hndega prepira med govornikom in socijsJao demokra-;kim poslnncem Reselnom. Očitala sta si Inž. goljuSjo in drage lepe lastnosti. Konično se predlo« izroči političnemu odsekn.
Posl. VoSnjnk violi predlo« za spremenitev, oziroma ureditev § 3. de-ielne lovske postave i. dne »3. grudna 190«.
Posl. RoSknr (slovenska kmečka zveza) vloti predlog proti »ozn livine.
Posl. dr. .Inrtela interpelira radi postopanja e. kr. finančnega okrajnega ravnateljstva v Maribora, katerega uradniki v svoji malomarnosti; prepisujejo napačne pristojbine, radi česar trpe stranke gaotno Škodo.
Posl OrOaeirang interpelira namestniki radi pokojninskega sklada ia učiteljice ročnih del.
Politični pregled.
graf sa pMugrdfoa leg* ueaožuega zakona. Galerija se j« vedla, kak« laiki poalaaci sami, aetala je aa aaie
poslance nek olikanec
Alojziju Oorjnp« je (nlerije zalučal
Deielni zbor trtaiki je sprejel v tretje« čitanj« načrt volilnega zakona sa «*stni in deielni zbor triaiki, ne-spi omenjen, kakor ga je v svoje« interen sestavila iteljanaka večina. To .tretje čitanj«" tega nečaveaega zakonskega aačrta je bilo tako, kakor zakon sam ia kakrina večina, ki ga je sklenila. Nali poslanci so bili prisiljeni posl ali ti ae skrajnih sredstev, da bi taprečili to nasilstvo, obstrairali so, stavili sprenenjevalne predloge, govorili slovensko iu laiko — a Ivse zastonj. V zbornici je bil tak ropot, tak vriič in krik. da nisi svoje besede sliial, a laiki poslanci so vstajali in sedali in antomatično odglasovali para-
v različnih ntitninah, ua perilu, če isto ni bilo ravnokar zlikano z vročim li-kalnikom, na posodi, na različnem orodju: na žlicah, vilicah, nožih, ako isto ni priilo jedva vzeto iz vrele vode ali iz ognja, ali če niso bila polita a takimi sredstvi, ki uničujejo bakterije in o katerih bodem govoril pozneje obširneje in ki ae imenujejo sredstva sadesinfieiranjealiared-stva sa raskatevanje. — Predmete, na katerih so bakterije uničene, bodi si i vrelo vodo, bodisi z ognje«, bodisi z deaiuflcijskimi sredstvi imenujemo steriliaorane predmete.
Če raikatii a takimi sredstvi oknlen predmet — se imenuje ta metoda antiseptična to je proti strupenem glivica« delajoča. Če pa ima« ie steriliziran predmet in ga hočem ohraniti sterilizovanega, imenujemo to metodo useptično. To naj pojasnim natančneje ker se hode« pozneje skliceval izraze aseptičea iu antiseptičen.
Če vzamem ilico T roke in jo hočem razkuiiti ali sterilizirati, jo pomočim nekaj minnt v vrelo vodo. Ko jo potegnem iz kropa Je ilica sterili ana, to je aa njej ni nobene iin bakterije Ce jo hočem ohraniti steri. lizovano, ne snem jo spraviti v dotiko s nobeni« aesterilizovani« predmetom. Moram jo sneti U kropa le zsterilizo-vanini kleščami. — Tadi če bi jo hotel prijeti s rokami mora biti poprej moja roka razkužena z desinflcijskimi sredstvi Polotiti ne smem ilice na mizo, če niza ni sterilisovsna itd. Ce se «i na ta način posreči, obraniti jo preste bakterij, za kar je treba posebne pazljivosti, poatopal se« .aseptično".
8 te« bodita U dvn izraza .antiseptičen" in „aseptičen" dovolj pojaaaen*. Pojasniti se« jih moral, ker jih bo« rabil pozneje, ko boi govoril o kirurgiji
(Dalja prtkadajU.)
kljnč v glavo. Ing je pa eelo pljaail nanj. Ta čin galerij« stoji na isti aoralii viiini italjanske večine, ki Je U in ie tri drage zakone sprejela, ne da bi bila razprava o njih solna ia ae da bi bila alUala besede prečitaaih paragrafov. Da li bode vlada aogla take in v takih raznerah sprejete zakonske načrte predložiti cesarju v sankcijo — se na« zdi Se neverjetno. Eno je pa gotovo — Slovence« in Hrvate« ne preostaja drazega. kakor stopiti stoiki) ♦ brin ter vesti boj saBoobraabe dosledno Ia neizprosno, brez najmanjšega obzira ia levu ali na desa«. navž&or ali navzdol.
V goriikem deželnem zbor« je iuterpelital posl. dr. Treo zaradi razmer nn goriiki poŠti ia posl. Štrekelj zaradi one Škandalozne slovenščine, katere se poslninjejo c. kr. Inančni uradi na Ooriikem — in Udi te le. v skrajni potrebi, če dragače ne gre.
Volilno gibanje na Goriške« ie ni razvito. Volilnih skodov je bilo ie malo in kandidature ie niso določene, le na Krasa so klerikalci določili dr. Laharnarja. naprednjaki pa Streklja svoji« kandidatom.
Mestni zbor lj«bljaaaki je sprejel v svoji seji načrt novega volilnega reda za Ljubljano. Po novem volilnem redu bodo imel« Ljabljana 4 volilne razrede V prvih treh bodo volili vsi davkoplačevalci, moiki in ženske, kateri bivajo nepretrgano eno leto Ljubljani, v četrte« volilnem razredu volijo ni polnoletni moiki prebivalci mesu l.jnbljsne, kateri bivajo nepretrgoma eno leto v Ljuoljani.
V čeSkem deielnem zboru je bil sprejet predlog, s katerim ae vUdo poziva naj ponia prispevke za nadaljevalne obrtne in trgunke iole ter omogoči ustanovitev Ukih ačilisč Udi ta«, kjer jih do sedaj ie ni Zahteva se. da se pri teh nadaljevalnih obrtnih Šolah nsUnove dnevni knrzi za take obrtne vajence, kateri bi se večernega pouka ne «ogli udeležiti Sprejeto je bilo Udi poročilo kulUruega sveta, kateri zahteva, naj vlada prepon uvoz italjanskih preJičev na avatro-ogrsko carinsko oaealje. Sprejet je bil Udi predlog, s kateri« se vlado živa, naj vanje koristi avstrijske države pri sklepanji pogodbe a Ogrsko ter naj pod nikakimi pogoji ne pripusti, da bi ae na avstrijske troSke vzdržalo ie skupno carinsko ozemlje. Ako ae ne da doseči poiteua. jasna in dolgotrajna pogodba, naj vlada stori nemudoma vse potrebne korake, popolno gospodarsko ločitev od Ogrske.
Moravski deželni zbor je sprejel enak predlog. Soejalni demokratje stavili predlog, naj se premeni volilni red za občinske zastope aa Morav-skem v tem smislu, da ae uvede direktna. sploSna, lajna in enaka volilnn pravica. Posl dr. Budinskl je sUvil predlog, nnj se proglasi mesto deželnega odbornika aezdruiljivo z driavno-zborskin poslanstvom.
Deielni glavar nI hotel dati tega predloga na glasovanje, čeS ds vsebnje premeno deželnega reda. NemSki poslanci bodo sahtevali, naj vlada osnuje v Brnu nenSko vseučilišče.
V gnliskem deielnem zboru utemeljeval posl Abrahamovič predlog, naj se proglasi poljščina kot notranji uradni jezik deielnega odbora in delel-nih avtonomnih uradov ter nnj bode v bodoče dovoljeno tem uradom v dopisovanju a Ujiml avtonomnimi državnimi Uradi posluževati se izkljnč ljivo le poljščine.
^ « 1 Pogajanja s Ogrsko ae vrti ne-
pretrgoaa dalje Obe vlili pa lava«
strog* tajnost e uspehih tok pogajanj
Kir tisti o tem piieje ai I« ioaao-
vanje. BiUh zahteva v .Pesti Kapta'
aaj Ogrsta oaaaje pred nea anjo
neodvisno državno banko, ki Ji prvi
pogoj prit* gospodarske aisasetoj-
aestl.
Hrvatski ban Pejačevič j« kU to dni ua DaaaJi. I* poroča csearj« • novem tiskovnem zakona. Utonga bode krvataki vladi predložil« sabora pretres.
■Mganko. Sobranje je sprejelo pogodbo o npvea posojil«. — Knea Ferdinand je v Pariz«
Črna gori. V iiftdni skup-stini je stavil ped. M. BaMafM predlog nnj se uvede občinskn samouprava Skupitina je predlog sprejela ter ga odstopita vladi v oceno. 8prejet bil Udi predlog, naj se osnuje v Podgorici gimnazija.
— Moatlja. Kolonijalni direktor Dernbnrg pojde za eno leto v afrikaa-ske kolonije, da sa« prouči gospodarsko stanja tek krajev in ae oaebno prepriča o njih razmerah in potrebah. Dernbnrg d bode ob tej priliki ugledal Udi augleike kolonije v južai Afriki, ■Udiral angležke državne aredbe ia ■spehe podjetnosti aigiežkifa kolonistov.
oien s tea praktičnim znanjea in osebnimi *k sin jami povrne se kolonijalni direktor v Berolin ter bodo Se le potem začel svoje veliko organi-zatorično ddo v nenSkih kolonijah. — V državne« zbore ae razpravlja >edaj kolonijalne« kredite. Vlada zahteva * to, kar Je te decembra zahtevala — in ne jej hode dovoljeno, kakor hi jej bita Udi v stare« parlaaenU dovoljeno, ako ki bila to v reeaioi hotela.
Dae s. t a. je priredila .Kmečka zveza" v Sevnici t prostorih Sterkla al javen [jadaki akol. BU je, kakor se saaore ta reči pet tako malih predorih — dobro obiskan Prvi je govoril dbasa« Upnik Dobertek o volilni pravici Ia ioU-nosti volilcev T obče. V svoje« g*-Je povdarjal potrebo, da j* treba raibreaeniti kaetaki alej ebčatljinga davka, ter aa oblatiti M. obvezno*. Priporočal Jo t bodočo Izvolitev n»
Za ajia je govoril g. dr. Beakovii programa .Kmečke svens" ter našteval nam ie is prejtajik poročil zvo-zinik zborovanj znane točka. Skrajne neprijetno Je diraolo nacega, ko jo a pestjo zagrozil nekomu, ki jo saklical par besed aed njegovi« prana ia teko hujsknl and njegn zbrane kmete. Pnč čudna akadenična nnobrateno* tel Kmetski govorniki, ki ao govorili za nji« so ae vedli bolj «irao in bolj dostojno. No, sicer p« M «i kaetj* jsko dvoaljivo izražali, da bi bili ti gospodje rea .prineali no srečo' — kakor je izjavil klerikalni pristal. Borno priznavanje pa d je pridobil tapan g. Božič iz Zabukovjn, priporočajoč knetako vzajemnost ob časa volitve v državni zbor. Bekel je dobesedno: .Spoštovani noije. ne volite ne uradniku, ne duhovnika, ao doktorja, ampak edino le razumnega, poltenega ia zanesljivega kmeta!"
Daai ae je g. Spindlerju is Olja obljubita beseda, se aa U veader ni dala ter ae je takoj zbomaaje zaključilo.
Na zanpnem ahodn .Narodno stranke' pri «. Simnočič« je g. Spindler razvijal in pojasmi-val program .Nar. stranke" ter ai priduidl priznanje po-aluSalcev.
IrMtolhfc Pm govornik g. dr. Gesak je razpravljal približno iltMt: .M delavetvom, proletarijatom. ra-na« vte aa*. kateri delajo po rado-ktfik, tovarnah aplok /kapitalističnih podjetjih. Pod kapitalističnim podjetje« pa tniamtima vaško podjetje, v katerem dela več a«(0 tat deiavcer. Ako pri-itejemo k tarna delaratra ie takonaai polproteurijal. majkae posestnike i* nitje uradnike, ki nimajo nad 1080 K letnih dokodkor stojimo pred velikanskim Ijadskim slojem, kateri iteje a pr. r Nemčiji 36 milijonor glav ali «7•/. vnegn prebiralatra!
Poglejmo si življenj« prave dolarske proletarsko rodbine! Dretinski oče gre qdnj s dom in ae vrae pozno zvečer v traja tlako staaovaaje, »ko, kjer se kaka. pae, jd. rodi ia mre, kjer spi po Itat ia ia več oaeb. On in njegova tratita ae poznajo domačaoati, no ptssiJT rodbinskega iivljenja; opoldne poviijejo vsak ta se tvoje bomo konice, oče trd krab v rudniku, mati v tovorni, otroci doma-, ie le zvečer se zdraiijo trudni, glndni v skupnem stanovanja, v katerem pa ne najdejo pravega od počitka! Delavaki otrok ae pesaa nobene vtgoje. nobena vzgoje-valaa roka ga ne vodi in čuva v mladosti, zato ker nima aikdo časa sanj. V tem obziru je osemerni delavnik velike vaiaosti.
Slaba, premajhna, nezdrava stano-vaaja slabo eplivajo na delavca ia nn njegovo rodbino. Ker se v svojem staao-visjs ne četi doma. zahaja rajie v gostilno ia t« je začetek pijančevanja ia nemorale.
Jedaakomernost dela tadi dnievno Unči induatrijalnega delavca. Poaočno delo, delo ien in otrok so tla. proti katerim se bori delavstvo ia socjalao zakoadajstvo. Otrokom je delo r tovarnah do 14. leta prepovedano, po-trabao bi bilo, da bi te ta doba raziirila do 16. leta, kajti v naiih krajih niso otroci t 14 leti ie dorasli in je ta doba za njih zdravje najbolj neverna.
Urediti bo treba rumerje med delavci in delodajalci v prid delavstva.
V interesu delavstva je, da ae skrbi za njih izobrazbo. Izobražen delavec boljie dela, njegovo delo daje gospodarju in njemu samemu večih koristi Izobražen delavec spoznu vrednost dela in vrednost strokovne organizacije — tej pa se ima zahvaliti za vse to. kar je ie dotedaj dosegel in knr bo doaegel ie v bodočnosti za se ia za tvojo rodbino. Spopolniti bo treba s pomočjo delavstvu zakone o obrambi delavcev — za vte to ae bo -Narodna stranka" borila ker vidi v delavstva važen sloj sloveoskefa prebivalstva, od kterega je v zaatai meri odvisna boljia bodočnost celokupnega naroda. Podpirala bode zato le take kandidate, ki imajo urce za delavstvo, ki razumejo ejega težnje ter imajo voljo je podpirati
Na to prečita in razloži reaolacijo o delavstva, sprejeto nn ytaaovnca ■hodu .Narod str." a decembra 1906. Koaečao poaiva delavce, aaj ae sabijo, če prav ue soc demokratakega miti jen ja. da so Slovenci (Odobrovaaje).
Dragi govoraik, g. dr. K a r I o v i je govoril približno takole: Vsak naj-mlajti med Vami ve, kaj je organizacija. Med Vami je ta organizacija v resnici tadi izvedena. Ob časa itrajka gre le dvojica aH trojica k delodajalcem in tU vi zahteva, delodajalci te zahteve opoMevnjo, ker vedo. da stoji ta od po-' daaci vte maeliea delavcev kot jedsa mod. Ta« obrtniki ia celo delodajalci pa aekod so zdražeai v takih orga-utadjak.
Ali kaj pomeni orgaaizacija majhnih *npia v celem aarade, ako U sam ai agaaiiiraat lake aort ta aarod kaj
doneči, ako aiao organizirani njegovi peelaaci? Kraajec ae pozna Štajerca, ta aopot Kraajca ia Primorca ae. Tako se je zgodilo, da ae je moglo — prodati lMOOOkorottikSlovencev Nemcem aa Ijabn vladnemu volilneme nučrtn. Vlada te je aa vse pritožbe aekaterih aaiih poslancev aamo smejala, ker je dobro vedela, da ae nastopijo vsi reoao. odločno ia tkapno. Vlada nas ne pozna kot Slovencev ampak pozna nus kot Štajerce, Kranjce itd. Vse zabavljanje naiih poslancev ji ae vzbudi najmanj-Segu reipekta, ker ve. da nismo organizirani kot narod. Kajti ako bi bili ai jedini in organizirani ako bi bili organizirani in dobro poučeni o naiih akapaih potrebah nnii poalanci kako bi mogla vlada prezreti zahtevo celega naroda?
Kadar so bile poprej volitve, to lezli naii poslanci nn dan. Prej jih tat let ni bilo nn izpregled. Potem pa so te priili priporočat, oziroma priporočali so jih drugi in ljndje so je volili, če prav jih niso poznsli.
Nnia stranka hoče to spremeniti. S' svojo orgunizecijo po krajih in okrajih hoče pripraviti ljudztvo do tegu. da bo res ono govorilo pri volitvah, da si bo res izbralo po svoji volji zastopnika. Ljudje to bili poprej o vaiaosti volitev nepoučeni. Ako imai pravdo, ti poiičei dobrega advokata — ako pa ti volii zastopnika v zbor. r katerem se delajo postave, pa jo vsak dober. To ne sme biti. Volili bomo ai zastopnika in mu bodemo vti dojeli: .Ti boi to govoril, kar mi zahtevamo! (Živahni dobroklicij. Poslunci morajo biti odgovorni.
Govornik poda najmarkantaejie zahteve N.str. glede kmetijstva, trgovstva in uraduiitvu in ukleue:
»Narodne stranke'* ne tvorijo samo uekateri gospodje v Celju, ampak tvorijo jo vsi okrajni odbori, od nosno vti pri-pristati, kateri imajo potom okr. in krajnih odborov aeprestaao priliko vplivati na eksekatlro stranke. Ml ho-četno ljudem aamo odpreti oči: Bog ti je dal roke, da delai, noge da hodii in um. da mialM. Misli tedaj tudi o svojih držuvljansklk in narednik dolžnostih ia pravicah!
Njem Vam priiel priporočat za poslanca te ali one osebe. To je Vata stvar. Kakriaega si izvolite, takega boste Imeli. Ker pa mislim, da je program Nar. str. pravi, te ozirajte aa na moža, katerega Vam bo priporočala stranka iz Vaie sredine, po Vaiik zaupnikih izbranegu. (Živijo-klici in odobravanje).
Ia IJataaiara ,8lov. Gosp." je v tvoji it 3 s dne 17. jaa. t L priobčil sledeči članek U Ljutomera:
.Notarju Jaliju Tkaraa ae oči-vidno telo dopade v Ljutomera. Dne 14. t a. je kepil na dražbi hiio rajnega doktorja Farkaia. Bita je bile zelo visoko cenjena. Tkara te lakko zaaata aa pomoč .Stdmarke* ie nemške .iparkate". Kaj pa naia tlor. posojilnica?! Naii tavodi ae ta take maleekooti ne zmenijo! Oni retajejo vit jo politiko a. pr. keko bi te vtpetao Urila med Slovence vitja izobrazba s pomočjo .Slov. Naroda". (Na miti v posojilnici leži .Slov. Nerad'1) Thura ta lahko zaaata tadi aa asa miroljubne slovenske kmete, ki mno v tvoji miro-ljubnotli priili tako daleč, da tmo ga celo izvolili ta namestnika v okrajni natopi"
It tega članka samega je vsakomur dovolj jaano, da je dopisaika glavni namen blatiti Ijatomersko posojilnico pred Hrte javnostjo če«, dn ne razumi ali pa aoča izvrševsti svoje naloge ter t tam ob eaem tadi kajakati poaojil-aičaa člaae zoper zavod, kateremu se ima aaiaikateri izmeti njih zahvaliti, da ta deaee sploh sedi pod tvojo ttreka Da je take počeajaaje bero
■tratako, ta to najbrž ai treba nobenega daljnega dokaza.
Najbolj pri srca ja dopisaika .Slov. Narod", ki leži v posojilnici aa mizi.
Dopiaaiku atjbrž ai zaaao. da je ljetoaenka poaojilaica pe f 78. zvojik do aovejie doke vtljavaik pravil ta vsa tvoja attatniln motala rabiti v Maribora izhajajoči političao-gospodar-tki list .Slov. Gospodar* ia v Ljeb-ljani izhajajoči Hat ,81ov. Narod" ia da je tedaj vsled tega ta dva časopisa vselej smatrala takorekoč ta tvoja uradna litta, katerik naročnica je bile od tvojegn začetka in je to tedi doolej ostala.
Dalje pa ie kodi dopisnike povedano. da zraven .Slov. Naroda" ležijo v posojilnici nn mizi tadi .Slov. Gospodar". Na« Dom", . Domovi aa" ia ie dragi sloveaski časopisi, ker elo-vensks posojilnica mora biti le .sloveaski" nikar pa ne .strankaraki" denarni zavod.
Kar se pa tiče v začetka aavede-negu članka omenjenega dejstva, da je notar Jalij Thurn nn družbi dne 14. jenuarja t i. kupil hiio rajnega doktorja Farkaia, moramo le pribiti, da je to milo rečeno .gola aertaaičaa iz-miiljotinu" (V izrazih mtaj izbirčni ljudje rečejo kar aaravaoet .laž" — opomba stavca!) in dn dr. Farkaieva hita ie daees ai prodana (e tem te lahko vsakdo iz zapaičinikih tpitov A 1J6/6 prepriča) in to zarad tega ne, ker je biiu. ne kukor dopisnik sam priznava ie visoko, ampak tploh previsoko cenjena In take itmiiljeae neresnice se je tedsj moral poslužiti dopisnik .Slov. Gospodarja", da je edaril po ljatomerski posojilnici, ker drugod ai naiel ta to povoda.
Načelaiitvo ia nadzorstvo ljutomerske Okrajne posojilnice pa smatra za svojo dolžnost z vso odločnostjo zavraiti take aeoaaovaae aapade aa narodni denarni zavod, kateri je vet čat svojega obataaka vestao izpolaje-vsl tvojo narodao-gotpodarsko nalogo in bo. če Bog da. to i v bodoče storil. Naila bodo ae pa tndi potrebno sredstva in pota. s katerimi se bode tabra-nilo, da bi se Uril v zavoda razjedajoči straakaraki boj, ksterega te koče vanj zasejati t takim zlobaim pitarjenjem.
Za Okrajao posojilnico v Ljutomera: Led. Bakaik, L č. načelnik Ježke Bajk, predsednik nadzorstva rta*. Po dolgem časa aadila je nnia čitalaica potrpežljivemu občinstva zopet nekoliko spremembe Dne 94. svečana vzbadUe so se zopet začasao pritajene moči, da aam pokažejo svojo življentko tihz Vprizorili so gledsliJkc, igro .Patifarka".
V celi vlogi Patilarke pokazala je gdč. Luknar tvojo ti že prej pridobljeno izurjenost Kur očarala je naže občinstvo z elegantno lahkotnoitjo v tvoji nekvaležai vlogi. V kuharici (gdč. Mahorič) upamo, da tmo uuili. ko te bode ista nekoliko privadila odra, eao najboljših moči
Tktlec (g. Ivaajčič) poskssil je pri svojem aastopa poslažiti so vnegn, čemur te je do sedaj aa odra privadil ter vporabil cel konglomerat lastnik dotedanjih utiaov in opazovanj na tujih odrih. Proti koncu je pokazal, ko je nuiel r Pntitarkinem tteaoraaju dozdevnega ljubimca ter ga je slučaj vpratal: .On voales voat avoir deui" tadi trojo Izičao moč.
Aator je Imel pred očmi tmiraj le koaečne prizore, vtled tesar ao začetni prav kratki in tako ai bilo teao-rista Markoviča (g. Seatjarc), sUrema igralen ter Kiuliei (g. Kocmat) daaa prilika, da bi vporabila tvoje dovtipe ter pooebno uledn emn lastne gesta.
Igra, posebno pa predstavljsnje je občinstvu tplotao ugajalo ia želeti je
le, da bi te prav kmalu topel zabavali pri podobnem večera.
Prag« ftOletniča dr. Edvarda Gregru. Dae 4. t. a. je slsvil prvi voditelj Mladočekov dr. Edvard Gregr avojo SOletaieo.
Dr. Gregr ae je kot zdravaik posvetil s početka znanstveni karjeri, bil je atistent alavnega Perkjnt ia od 1868. i docent medicintke lizike na vseučiliiču v Pragi Ustavno gibanje je pa tndi njega strgalo na politično polje; 1861. I. je bil izvoljen deželnim poalancem. Obenem pa je vstopil v uredništvo .Nuradnich Listov" kot so-trudnik tvojega brata dr. Julija Gregru. Doba prvih 16 let javnege delovanja E. Gregra je naravnost impoaajoča. kajti kot delavec in bistra glava, ki svojo dobo ia potrebe svojega naroda pozna, ni imel tekmeca. V deželnem zboru je stal kot svobodomiseln Ceh odločno proti plemstvo in klerikalizmu ter z vsemi sredstvi pobijtl zvezo fevdalcev, klerikalcev in Staročehov. V .Nar. Listih" je bil poleg drugih urednik .Kritične Priloge", kaUra je imela pe svoji notraaji vrednosti velik npliv na tvojo dobo. S .Kritično Prilogo" ia poznejiimi .Literarnimi Listj", katere je Gregr t Schelzem urejeval (1866. I.) začenja ae rijajaa doba .Nar. Listov" ia njih duievnu nudvluda v čeikem naroda.
Bazmerjo med E Gregrom in njegovimi volilci je bilo v tej dobi nn-ravnoet idealno. Na neitevUnib shodih v jasno in živo pisanih političnih bro-iurah jim je pojuunjeral politični položaj čeikega naroda in čeikega politika.
Posvetil te je pa tadi drobnemu narodnemu delu, ker je tposnal, da je nepolitična politika najb^UjMel dobre, eapedae politike. Deloval je zato ta Sokolatvo. ustanovil literarno drnžtvo .Matica lidu" (narodna matica), katero ima lep namen ta majhen letni pri-spevek raziiriti kolikor mogoče v resnici dobrih, v naprednem duhu pisanih knjig med preprosto ljudstvo.
To je bila najmjajaejia doba Gregrove deisvaosti kot politik, publicist ia iiritelj proavete.
Program čeike politike ma je bil jasen: boj za aapredek ia demokra-tizem, boj za prirodao pravo v prvi vrsti in ie le v drngi vrsti za zgodovinsko pravo, iirenje in pospeievuuje nuobrazbe med kmeti in delavci boj za narodno iolstvo (od ljudske iole do vseučiliiča) ia za popolno enakopravnost z Nemci Bil je pripravljen ve z Nemci pomiriti, pa samo pod pogojem popolne ravnoprsvnosti obeh narod-aosti.
1886. i je aavstal obrat v mla-dočeiki politiki. Straaku je priala do nadvlade v narodu Staročehi ao bili v volitvah premagani, a njih npliv je na zmagonosno mladočeAko stranko ostal in jej je poatal celo usodepolo.
Izneverila ae je stranka svojim prvotnim idealom demokratizma ia napredka, začela je diplomatizirati s fevdalci, klerikalci in dunujsko vlado — in tudi Gregr je preklical svoje najboljie politične spite iz junaike svoje dobe izza I. 1873 do 1879, kateri so pa kljeb temu preklicu ie do dunes resnični ia veljavai
Umaknil se je E Gregr kot politik malo bolj v ozadje ter je uu-stopal le redkokedaj več kot govornik v parlamentu in v deželnem zbora.
Velik ntia je napravil njegov govor v državne1* zbora proti Lichten-steinovemu predlogo o kr afesjonalni iott.
Delal je v svojem življenju mnogo, dosegel mnogo wpehov. Dočakal je visoko starost in želimo mn ie mnogo let!
Slovenske novice.
.'tmjaraka.
— Op^sarjans« "y«ke iwl«U«be n ntiM»l «Ma< <Wr 4rittii ^Mrelskl	ki w vrši riaues n.
marca t. I »h » ari zvečer v čitalniikih prodorih .Narodnega doma". N« zdar! MWr .Celjske«« .»Dedka kshlaj. i Celjn* Za petek. do* lt. »are« 1.1. ob 8. uri rod*r se sklicaje izredni občni ibor .Dijaike kuhinje r Olju", ki se bode vriil v sejni dvorani .Celjske posojil-ni**". Vabi »e redae in podporne dieoe. |a 18 I* toetete v prav obilnem Merili. ker se bodo obravnnvule vaine reči	Odbor
ttlna is okeis.tvs aa Breg«. Pred gostilno Tadler stoji večkrat nn oesti po noči vos. Ker je ce*a tsm selo ozks ter stoji večkrat v blitini kap smeti, je selo lahko mogoče, da se ponesrečijo na tem mesta peici. Se Isije ps vozovi, ker ni na stoječem vosa Ilikdsr lači. Opozarjamo 'bkolitti občinski zsstop. naj se mslo pobriga za to zadevo.
—	Šmarje pri Jelšah. (Živioo-zdravnikl Po večletaem prizadevsajn fcaarskegs okrajnega wtopa je de-ielai odbor vendar enkrat sistemiziral za četi okraj Šmarje, ki Ueje do IB.000 do neznatne izjeme kmetij«ke»ts prebivalstva. eao mesto deielnegn iivino-sdravniks. Z razgissom z dne 95. svečaaa t. I. je lo slaibo razpisal in je prodaje vložili do 15. npriia 1*07.
Slovenske, oziroma slovanske tivi-aozdravnike opoznrjnmo nn ta razpis s pripombo, da ni v celem imarskem okraja nokentfn dragega živiaozdrav-nika in so vsi pogoji dani sa zelo obilno prakso. Vit tega je pa r okraja okoli 35 divinskih sejmov in motajo dotične občine veterinars-o nadzorstvo na dan sejma poeebej plačati.
Slovenka Bistrica, 7. marca. Danes se je vrdil tnkaj zaapni shod. ki so ga sklicala Kmečka zveza, slo-venjebiHtriSko in konjilko politično draitvo. Edinn točka dnevnega reda je bil pogovor glede določitve knndidnta sa nai volilni ukolM. Shod je bU dovoljen ie vnbljeeim. kar se je splodno obsojalo. Kandidat se postavlja nn javnem shoda, kjer bi naj ljudska masa odločevala. Te pa vendar ne gre. da bo poetavljalo kakih 100 zborovalcev pri zsprtih vratih kandidnta. Cfl bi priilo vseh onih »000, kojim so ne do-etnviln vabila, tedaj bi bil shod gotovo komr Hentee A da ki 100 volilcev pod vodstvom 10 tnpnikov obeežnems vo-lilneinD okrnjn kandidata enostavno otkroirule, to vendar ae gre.
Govorili so aa shodn kmetje Mlakar, Kotnik, Pivec, Napotnik, gostil-aičar Peter Novak, tnpnika gg. Oregorc ia Medved ia j. dr. Koroiec.
Navzoči zborovala so se končno izrekli soglasno aa iupnun Pilkn is Hotinje vasi Tako gleštamo sedaj v aadem okraja ie tri kandidate. Soci-jalni demokrati knndidirajo Vinka Vidmarja, pristali ptajskegs Štajerca pa 8tigerja, del posl v Slov. Bistrici.
—	Braalevde. Predavanje. V aedeljo popoldne je predaval g. Stergar o .Sloveaih'. Predsvanje je bilo vele-eaaimivo ie samo aa sebi radi vsebiae, dragič pa nnm je g. predavatelj v poljudni besedi podal zemljepisno in zgodovinsko sliko naiih pradedov. Predavanje se bode v nedeljo nadaljevalo. Opozarjamo občinstvo na to zanimivo predavanje.
—	Oornjlgrad- Vransko. Dradnn nčiteljskn koalerencijs zn obn okraja ae vrti dne 10. jnlija t L T doli v Mozirjn. Začetek točno ob 9. nri dopoldne. Na sporede je raznn običajnih točk: po™4"!" Okrajnega Sol. nsdzor-
niks in razglsUenje od zadnje konle-reneije doAlib zikonov in odredb, tičo-rih se Ijndskegs Jolstva — Je pogo-vsrjaaje treh naloguh in sirer 1. O nazornosti pouka d. Kako se naj obrav-aava .oko' iz higijeniikega staliiča na vseh stopnjah Ijadske tole V 3 Knko bi se znižalo Število aaallabetov v nsAih okrajih? — Z« tretjo temo je poročevaler g. Ignacij šijanec. nčitelj v Gornjciugrada. za prvo in drago pa določi poročevalko, oziroma poročevalca predsednik na dsn konlereucije. Sari al jr se bode poročalo o okrajni knjižnici in sicer o stanja in nporabi iste ter o nporabi knjiinične deličine. Volil se bode nov stalni konferenčni odbor in komisiji za knjižnici. Vssk nd kon-ferencije. tadi pomoini učitelji in nči-teljice. imajn dolžnost temeljito izdelati eno navedenih nalog.
—	Kemično tovarno v Rečici as Pnkl, katera je od amiti dr. Uajera sem mirovala, je knpil [lan. pl. Lnpp v Veleajii.
—	Itmaga Sleveaeev n« Polzeli. Nemiki tovarnar, oziroma njegovi eslel-benci. zlasti Edelholer in pa znani krčmar .lelen so napeli vse sile, da bi zmagali pri včerajiajih občinskih volitvah aa Polzeli v tretjem ia prvem razreda. Pomagali no si z vsakim sredstvom. katero ae jim je zdelo primerno: s nemičino, s novo Mo in g. Jelen se je grozil, dn bc tirjal vse kmete, kateri so aa kaj dolžni. Poaebno so se vrgli nn tretji razred. Prignnli so nn voliiče slednjo glavo svojih pri-staiev, pa ni nič pomagalo! Naši možje so stali trdno, dasi je bilo bedo vzdr-iati nekaterim celih pet er na taja-jočem se snega in lede pred voliidem Zato čast jim! Priiii so na pomoč dobri slovenski stvari tadi Braslovčani in Seatpeterčani: hvala jim v imena dobre narodne stvari! Popoldne je pretila nevarnost v prvem razreda; to-varniika stranka je aa vso moč pritiskala aa nekatere može. katerim da včaai zaslaika. tadi je npala. da I ki volila z dvema, kakor se je pred komisijo izkazalo, napačnima pooblasti-limn. Pa ni ilot Dobili so ssmo — tri veljavne glase, Slovenci pa jednajst! Po končanih volitvah so zadoeeli iivijo-klici pred voliičem in vsi so bili veseli lepe zauge! V tretjem razredn so dobili Slovenci največ 90, Nemci največ 36, v dragem Slovenci največ 37, Nemci 6, v prvem pa Slovenci nnjveč U, Nemci 31 V tretjem razrede so bili izvoljeni odbornikom gg. Franc Ter-ginv, Franc Tnrniek, Breg. Alojn Pre-dovnik, Frane Korber, Filip Jelen. Janez Rojiek; v dragem odbornikom gg. Franc Koiec. Jaaez Podbregar, Franc Tnrniek, Marka Kramar, Martin Cede, Joiet Hojoik: v prvem odbornikom gg. Gaipar Kolar, dr. Maks pl. Pongrac, Franc Sevčnikur, Frane Viz-jsk. Alojz Cimperman in Jnlij Žigan. — Povdsriti moramo, da ao Sloveeci nastopili popolnoma ediao in eo volilci pokazali vzorno disciplina Posebeih zaslog sta si stekla sa slovensko zmago vrla narodnjaka gg. Franc Korber. poseetnik in Josip Cizl trgovec ne Polzeli. — Po volitvnh smo bili vsi jedne misli: .Polzela je bila, je in oetane slovenska".
—	Nekatere zanimivosti Iz volilnega boja na Polzeli. Hndega Nemca se je kazal neki .Ooorg Katz", pek na Polzeli; na voliičn je hotel strgati volilen posestniku g. Koku, po dom. Kamra rmenn slovensko kandidatno listo iz rok ia mu<vsiliti nemiko. Ali je to po postavi dovoljeno? Ko ee je hotela vrliti volitev v dragem razreda, je na cesti „Heil. Heil!" menda za to, ker so Nemci in nemtkntnrji tako slavno pogoreli! Priporočamo ga slovenskim Polzelsnom! — Volitve je vodil kot komisar namestn. koncipijent
v Celja. g. dr. Pavel Terglav O. Ter-glsv. posestnik iz št Petra, je hotel voliti a pooblastilom, ns katerem je bilo razločno pisano: .Pooblastim gospoda Alojzija Terglav itd. <1. komisar je ugovarjal, čeS. da se glasi pooblastilo na iensko Alojzijo Terglnv. Navzoči kmetje in komiaijs so se tnuuli gospodn. ki zna tako dobro slovenski in si nps v slovenski občini voditi volitve. — .lanske so ae hoteli skaziti neksteri posilinemci; zato so zvečer pričli r zadnjo sobo pri g. Cimper-nianu. kjer so bili zbrani slovenski volilci. Med nekim govorom pa so začeli prav izzivalno vpiti in ds uiso nsši možje ubogali in odnehali, bi ili vsi na cesto, tadi tako mogočni gospodje, kakor ao n. pr. Scheligo. Killer itd. Mi nismo silili k .lelenn. zaknj so nas priiii izzivat? — Uovori in pripoveduje se po Polzeli, ds je vodil vso neaziku gonjo proti Slovencem dosedanji obč. tajnik na Polzeli. Franc Koliek. Ta moi je nota bene tndi tajnik trike občine braalovike. je tajnik v slovenskih občinsh št Pavla in nn Reki ter pri okr. zastopn nn Vranskem. Cedimo se tedaj ajegovemn nastopu! Ko je popoldsn videl, dn šlo* vena zmagujejo, je celo volil za slovenske kandidate. Vendar takemu moda ni .saopati!"
—	b Konjic.. Drnitvo pn. pi-jaačevaaju v Konjicah zboruje dae 94. seicn popoldne ob 1. nri popoldne v drnitreni sobi. Spored: Razpust droitva, poročilo z računom. Ce bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se nh s. nri pri vsakem Merilu.
—	Pri 8v. Trejiel v Balozah so občiaske volitve razveljavljene, da-siravno so se tradili stajerčijaaci. da bi se volitve potrdile. Kdnj bodo nore volitve, ie ni znano. Opozarjamo nn aje tamošaja in ptujske narodnjake!
—	Napadli la oropali so neznani zločinci posestnika Antona Mlakam v Kozmincih. občina Nova cerkev v ptujskem okraju. Vzeli so mu 700 K gotovine in zažgali nn to hifto. Ranjeu mož ae je komaj reftil iz liiie. v kateri bi gotovo zgorel.
—	Obesiti se je poskoki rine 9. marca pri Sv. ilolfenkn blizn Src-diiča 14 leten deček Ivan Ozmor. Pri tem pa se mu je zanks tsko zadrgnila, da je vendar nmrL dnsi so ga ie v zadnjem trenotku liaili.
—	Umrl je v torek v Limbnin pri Mnribom absolvirani juri.t g. Adoli Robič, sin državnega poslanca, na sn-iici. Pogreli je bil v četrtek popoldne, pri katerem »< mu znpeli zadnjikrat njegovi prijatelji in znanci nagrobnicr Bodi mn žemljica lahka!
—	Mridanski soeljslcl kandidirajo v Mariboru brivca Kurzmsunn. Upati je, dn mu dado tndi mnogi Slovenci svoje glasove. Ali bi bilo to v naiem narodnem interesu, to je draga stvsr.
—	Kandldatje .Slov. kmečke zveze". V volilnem okraje MariboMevi breg. St Leusrt Oornja Rtdgoua, Ljutomer knndidira det potlanec "g. (J. Roikar. - V vol okr. Maribor-desui breg. Slov. Bistrica, Konjice kandidira g. Pile k, posestnik ia iupan v HoUaji vasi — V bretilko^evailko-lalkea pa kandidira, kakor te znaeo g. dr. Benkovič.
—	Učiteljski vnteran. Zadajo
aedeljo so pokopali t Maribora umi rovljeeega 00 letnega aadačitelja gosp. Josipa Schatza, kateri je poatevel najprej pri Mali Nedelji potem pa v Kamniti. Pogreba se je udeleiHo mnogo ljudstva, zlasti njegovih biviib učencev iz Kamnice. Učiteljiičniki so ma ta peli na doma ia pri odprtem grob« zadnje pozdrave.
—	Dramutlčee predstave v Mnribom. Marsikdo me vpraia, kaj, ali
spite v .Narodnem domu*, ali kaj je. da ai več nobene gledalilk« predstave j In res je! Gledaliika seaons gre h konce, in knj se je priredilo v tem časa? Lskko rečemo — nič! V sad- -1 nJem časa se je govorilo, da ae mislijo uprizoriti .Rokovajači". a sedsj je vse potihnilo. Kaj je tema vzrok? Zakaj pa imamo dramatični odsek! Mo6j. in ie celo izvrstnih, pa imamo tadi dovolj, da se ni mogoče izgovarjati nn to stran.
—	Maribor. V noči od 3. ns 4 snica ukradel je .loiet llolil. sin tn-kajinega mizarja v Viktriagholovi ulici, v hotelu .Metan" podtlMgn nndoteijala viteza La Croiz de l.aval iz Dnnaja. Izdal se je za inženirja Kihard stelen-son-n iz Dnnaja. najel si sobo zraven nadodcijala ter teme izmaknil med pol 19. in 9. uro srebrno uro z zlato verižico in denarnico a 14 K. v skupni vrednosti 134 K. Ns to je zspostil kotel in se poriši v kavarno Fabian pri dravskem mo«ta. kjer so ga te isto noč zasačili.
9. snica pa je brezposelni delavec Martin Habjanič iz Maribora v igan-jarni Jožeta Žige rta cestnemu orgljarju Petra l.ipovšek-u, s katerim je pijen-čeval skupaj, izmaknil moinjiček z 90 K Habjsničt. ki ima več ennkih tatvin na vrsti, so oddsli okrodaema sodiiču.
—	Veleposestnik — prijstelj
kmetev. Kako k ste in si misli vele-poaestniiki sgrarec svojo ljubeče« do kmetov, nam je jesen vzgled veleposestniki poslanec v itaj. det zbora g. bsron Msjr-Melnhof. Pokupil je namreč — ae vprniajte kako! — v dolinah Magtviese in Reitingaa blizn trgu Mauten 9« kmečkih posestev, na katerih je iivelo 99H oseb in eo je redilo 349 glav goveje ii-vine. Gosp. baron rabi velik, skepen lovski revir — knj mn mnr, de gredo -vsi ti ljudje po svetu s trebuhom zn kruhom! Kmetje čnvaite ae volkov v ^gramih ovčjih obleknh!
Koroike.
—	Slovenska snaga. Dne 9«.
svečana so se vriile na Brdn v Ziljski dolini občinske volitve, kntere so se volilci v velikem iieviln udeležili. V tretjem razredn je bilo od 960 glasov oddanih 190. v drugem od 47, 40 in v prvem, ki Meje 90 volilcev 18. V drugem in tretjem rnsreda so Slovenci z veliko večino zmu-gali. Prvi razred j« ostal v nasprotnih rokah. To je gotovo vesel pojav v najzahodnejii slovenski občini nn Koroikem.
—	Spodnji Dravograd. Kakor znano so zmngnli nemški nacijonalei pri zadnji obč. volitvi v prvem ras-redu samo z eeim glasom večine. Bedi
nepravilno oddane glaaOTniee ae Je rkliil od slov. strani rakarr Tea a je del »Uda agodila. Vršile ao ae t i. ratreda zopetne volitve, pri katerih p* •o Nemci aopet zmagali z enim glasom večine Slovencem ootaneta po ie zatiraj dragi in tretji razred, katera naj tndi v prihodnjo ohdriijo!
—	Neataraka p*M>jllal>a v Ho-roiljah je imela 34. m. m. svoj letni redai ohčai zbor. Čuti dobiček, katerega je razdelila raznim aemškatar-skim društvom in korporncijam, znaša K SUŠO. Tako je darovala na nemški otroški vrtec v Borovljah K 600. šolam v Gliojah. v Smarjeti. v Selab. v Slovenjem Plajbergn. Podljnbeljem in v sent janln vaaki po K 60, nemškutarski čitalnici v Borovljah K 60. raznim polarnim hrambam v Spodnjem Boia po K 100 itd. itd. Zanimivo jo. da ae ja posojiluica v Borovljah, kateri načelajo penzijoniraai nčitelj in zagrizen neoi-i.ntar Jaaick, pri razdelitvi čistega dobička spomnita tadi šol s slovenako-narodnim krajnim šolskim svetom, kakor n pr. iole v Olinjah. SmarJeli in Slovenjem Plajbergn. To se je zgodilo le iz agitatoričnib razlogov. Marsikateri kmet jUi delavec, kateri ima opravke s posojilnico, bo morda sedel ua limanice. ki mu jih nastavljajo Janich. Marko in Košičev Pepeek in bo rajši šel v nemčurako posojilnico kakor v domačo slovensko. Kmetje iu delavci! Hodile vsaj enkrat pometni in ravnajte se po gesln: .Svoji k svojim!" Ne podpirajte takih zavodov, ki skrbijo le za to, da bi vas in vaše otroke tujcu prodali!
—	Gospod dr. Hftller, odvetnik
t tVloven, je kar pri prvi obravnavi na deželnem sodišču v Celovcu silno razburil tam vladajoče nemškonncijo-notne dnbove. Govoril je nninree slovensko. a sodnik mu je hotel to za-branili, (i. dr. Mdller pa je odločno branil in zavzemal svoje opravičeno stališče, nakar mn je moral senat deželnega sodišča dovolili rabo slovenskega jezika tadi pri sodniji v Celovcu. Pozdravljamo ta odločen korak g. dr. Mhller-ja ter izraiamo ieljo, da bi tudi zauiprej tako motalo branil pravice slorenakegn jezika pri sodiščih na Koroškem
V aeki občini ob eelotškeai jezero je bil izvoljen v odbor tudi odločen naroden Sloveaec. Koroški nemškonacijonalni listi so zaraditega silno razburjeni in se jezijo nad malomarnostjo in zaspanoatjo naprednih, oemškonacijonalnih volicev. Slovenci, ki stopite morda v kratkem na volišč* m volite občinski zastop, izročite občinsko gospodarstvo le zavednim, slo-ven.ko-narodnim, domačim raolem!
Orane slovanske dežele.
—	Variava je izdala v leta 1874. za policijo 600.173 rabljev, za taadar-Mrijo 74.838 rabljev, akapao torej *H0U rabljev. Za iole j* izdala r ima leta le 33.6«? rabljev. V istem iaaa j* dalo Lipako aa iole 1J0MM fr, Vratialava 1.MLTM (r. LeU 1874 je torej moral vaak meščan plačati ta svojo osebno varnost 177 rabljev samo policiji
—	Baaaavalt j* obiskal razstave oaaatkor za apoaeu'k Koaeiaszks, ki a postavi v Wašingtoan. Kakor zatrjujejo taorikatski dopisaiki, Ijahi Poljake ia Pol jako, poaebao pa aji-bovega aaj večjega aarodnega junaka.
r Varšavi o maltnzijaaizma. Študirala je r Curiht ia Boriiaa ia postala doktorica. Napisala ja aebtvj člaakov ia kajif • ekonomiji aocijalizma. delavskem vprašanju ia alkoholizma. Bazna tega delajo tadi zelo marljivo
pri različnih dnovaikik ia sicer aajbolj v smisla abstinence.
—	Ha grak dr. r. L. Blogna ao romal« i. marca, aa obletnico njegove smrti, dolge vrste narodnih društev, različnih zastopstev in meožire češkega ljadstva, da postavijo spomin svojega velikega moža
—	Dramska poljska literatura se lopo razvija. I.vovako gledališče je razpisalo aatečaj in dobilo v pogled 60 rokopisov. Dva pisatelja sta dobila nagrade po 500 K.
—	Prvo potjako šolo v Sibiriji ao otvorili v mesto Omsk. Šola je katoliška in poučoje se v poljskem jezika Osnovalo jo je katoliško dobrodelno draštvo, ki obstoju tam le od 1887. I. Otrok ima šola sedaj nekaj okoli KO. Isto draštvo ima tadi svojo biblioteko, ki šteje aekaj nad 1600 samo poljskih del. To je gotovo zelo maogo. če pomislimo, da so člaai tega draitva iz-večine le uboini delavci.
Gregorij Petrer. zaaai ruski duhovnik in reformator, kaadidira za poslanca na listi stranke ljudske svobode. On je res ena najpopularnejših oseb ua Raskeiu. in mogoče ravno vsled tega, ker mn očita njegova dn-hovua oblast, da ravna v dnmi rne-krščansko".
Pad alaga rekla slapoa so nnredili MO metrov dolg taael a okni, skozi katere lahko opazajejo radovedneži ogromne mnolice vode, ki se valijo z bobnenjem preko njihovih glnv. Prej so hodili pod slapoa, a ta pot je bila zelo neprijetna in aevaraa. Tunel je HO metrov pod višino vode.
Gospodtrstro.
Zven dalmtiMkfli
91. t. m. *o je ustanovila t Spljetn samostalnn zveza dalni. zadrag. Na nstanovnem shoda je bilo zastopanih 45 zadrag. Da*i 'so neke zadruge želele, da bi bila /.veza saraostalen de-nami zavod, se je vendar opnatila ta misel, ker je tako podjetje zvezano a silnimi tehničnimi in gospodarskimi tefkočaiui. Z ozirum na sedanji gospodarski položaj Dalmacije ae je sklenilo samo osnovati osrednjo zadrego, skupen manipnlančni zavod, kateri se bo. po potrebi obračal sedaj do enega Sedaj do dragega domačega bančnega zavoda.
Mlekarski ia peratalartl tet^J n gospodinje ta ^Jih Mere
priredi c. kr. kranj. kmet dražba na gospodinjski ftoli v LjnbljauL Sprejme ae omejeno Jtovllo gojeak. ki bodo morale za hrano in stanovanje same skrbeti. Za sprejem se je iclasiti do 10. marca t L Poačevalo ao ho praktično in teoretično o mlekarstva in perat-ninnretvn.
Drnštrene Testi.
— Salaika fiialalia al»v. plam. draitva iaa t soboto, dao i safca 11. oh 7. ari zvečer t gostila! g. Cerov-šeka svoj II. oMai akar p* naašodajoa
sporeda: I. Poadrar aačadaika. 1 IV točilo tajnika. S. Poročilo Magajaika. 4. Razgovor * Mmaja r prihodajea društvenem lota. 6. Nasveti ia predlogi K obilni udeležbi raki
la_______ .
zbor dao 8. saica 1807 T gostilai g. Iga. Rotaerja aa Laaaid oh T. ali zvečer a tea I* sporedom: 1. kajliaičarja. 1. Poročilo S. Volitev odbora. 4. Nasveti ia predlogi K aaogohrojal adeleibi vabi odbor.
— IčlUljsk, dražita aa iaa*-loaartskl okraj zboreje v četrtek, dne T. marca t l eb 11. ari dopoldne pri 8v. Trojici » »o». gor. p* aaaMaiaa daevaea reda: L Zapisal* 1 DapfaL S. .0 alovaid" (govori g. Klsasačtft 4. Predlogi ia aaavotl Pot ure pred
zborov aa jem ja pevska raja aa_
zbor Pnda priaesite seboj Mohorsko pesmarico I del K prav okflai ado-laibi vabi	J.Ke*M,preda
- Stov. draitvo Jmtla' r flradea priredi v nedeljo, da*lata pri .Divjo* molu" .Takoainigaaaa t veliko veselico. Na sporeda je Ka«-
garjeva narodaa igra .Divji lovec*. Po igri se vrši prosta zabava s pet jea,
tambursnjem. šaljivo pošlo ild. Začetek
popoldne ob 4. uri (igra ne prične točno ob pol 6. ari). Vstopaiaa v pred-kapn KO via, pri Magajai 80 ,iu. Vsi grnlki Slovenci se vljndno vabijo, da v obilnem števila poselijo to prireditev, ZS katero je preskrhljeao. da se sijajao izvrši.
Listnica uredništva.
M. Fraera IfiMa t rUrcsbi N. Vala odprl« ptoao odgovarjamo. da Je seakaoe
treUU po li-tlh. kaliko naratataa I< pošljeta aprsraMva jK.B0.iuf- m da Hala a. aaatsts vt« tnfrmul. T«. (oapoii Agie«. Je Vaš. fri-vatas stvar. M raitca Vas la saje«, sprav-slštta alkogar ae taalma. I'rat lak« tadi as motate labUtaU, da U Vale Hltitao pn-prlfaaje bit. tadi aa .Itomorlao- ibnui IU ate H SMria v a.ojl -krl.l <a Uafa! drta, almaake M.ari spassell. .la je araltote. trn-tttbno. odgaati ,tl«ao.ta|- par aarofaiket! Tadi to mmi ta aaaao u.la asa al traha draaega do.uvtjstl. Ila .te aaa adrsri.
^ ^ krma
lepa, sladka 1)1 HtA
ii Mrslu Hm
Učenec ■
poltenih sta riše v .se spre me pri
FRANC IGUTSCH-avPtiun
ufcTiu uuUiUnHgili iparijili|i um
Že aad 30 let obstoječa,
ss trgovina
t mešanega blaga s s
s stt v »1 "
tfimntazpjera
v večjem trgu zraven (ante rerkre se odda t zalogo ali brej zaloge takoj v najem radi preobilega posla
pri drugem podjetju. \k» tozadevna vprašanja sprejema
trfcm * CCMUHCI pri
lr LIMoča
Me H* VMN (!■
1 OiŠHmiij iči ■ saia pnrifilkl
. sdragtmlaltg**'
tksm Jsalka. — Ošasg XII te M* Mrsat; ssaa sad kaM a K n* bi H v.
lOMfitalarih^
te Jaaiks pead aadU; -trn. ptMa|-Uas. Obasg H *s*l (M mM); ssa* I ■ n v. - KsM a WMt m
par se 3 hnaa |s m Sata i
pripravni za vsako sa 3 -a obrt. 5 minut od Celja se prodno po ugodni rani.
Kje, pove apravništvo .Domovine".
OV
IN
BI
iTETRIK ZA PATEM7B
DR.FRI TZ FUCHS
UMK (apriiili.Ti
mmmm*A mmw *M|
WgWBA.HAIMUB6ERl
H ' • »	»o «1»
Ul Ml b HvHMH
priporoča krojne MTM (Schnitt-muster) n rani* obleke po uajnovejiih modah krojaški mojster
K gtftl St Tmrf pri Omif•«
(SO) 10-4
M
ako Vam soostaja kri. Vas ozdravi t. Ztorvna, Kak pri Uša* M. MS.
i Gospa G. v M. piše: .Vašo sredstvo je naglo raamko
pomagalo". Pra*i ae. d* priložite
IMiUUM Mu«« ^ "—1— vmusmstto p*amvaom mv. mi amv.
Raacka « UHd ptMa Hhk
zadaja poataja Zapreiift. (Hrvatsko)
prodaj« svoja
rizliag. traminee. mozeljec, kraljeviua),
letnika 1808
počoaii od 6 hektolitrov naprej
po 44 K za M
poolavljoao aa kolodvor r Zaprediča.

tpskpčfuo
poitenih ztariiev ter z dobriai sfri-čevaB, aprejaie takoj tvrdka
trga- iw m


Cognac
pata« ti tat
i«K, adlSda
j
WTM!MfMfl
da H M.
Tabilo aa
32. redni občni zbor
Gorice-gavinske posojilnice v Koširja
▼ pMMtoljek, 18. aim 1M7, eb t. aH lop. v mrMrtjInTrt.
t DNEVNI RED:
1. Pretttanje in odofcrenje aapimika 31. oK. «kor» i dn« 18. Bana 1*0«. 9. Poročilo načelniitva o delovanju in o račnnih n leto 190«. S. Poročilo nadaora Litva ia njega nasveti o opora bi preostanka.
4.	VeHtev aaNaittva ia nadtorniitva.
5.	riiminiU	Natetalttv*.
vmmam
»Hrrailmiee ia pMojilaiee v Šmarji
DHCVMI RIDl
1. Poročilo nafajstia in nadaoratva — S. Potrjen je letnega račona S. RaadeUter čMcga dobička. — 4. ČH tanje reviiijskega paraOU.
Oreftm, udi* gobe, kuno, oves, sploh vse deželne pridelke
kapi l|i«-i»
Ai|to* Rojene
v Cejja
Zavitke priporoča Zvezna tiskarna.
OKLIC
lodaMnlHifvlHii
Mkma mm Mi k Ma-
ED. ŠMAHDA,
15. aprila 1907 predpoldae ob pol 11. ari
C. kr. okrajno aodiUe v IjatMiera.
eeatajete ia 1 ka »7 a 60 »' njir, 1 ha SS a 71 m' travnikov, 85 a U »* vinograda, I ha 22 a 60»' palalknv ia goadar ter kiia t Ugllankmi poalopji vred pod ipiiiai pegoji. — Ponadki naj n poMjajo na ::
Južnoštajersko hranilnico v Celju

Bf c rta sv. (Mi ■ BtoKif
mmmmmmmim
i	w n » -s ~
Upžnoštajtr. kanmoscSka InnBstrOsba dražba i CeQe
=====	nllo« Mav. lL	i
UotaM: ROktRT OCNL, MT.nLERC.FR. STRUPI
kakor: Motale, »altajm. In4.
Svoji k svejiat
mi
Ivan Milili Ce||e
Aa^lkiMli natiiwkanlnt-_ (RakaMa. laatati t aahgi aayaaaa-MSRhi »RljMi. MU Miri M Nbf fei WH iMi^a
aa Ma iiiiiMi i ta« rifcnki Mi Wr ■ llflVIlMIl |Mc Mfl ilfffta ■
ar* uMaU ^.rEMrsssfct
Dal|ai
Narodna trgovina KAROL VANIČ
Narodni dom • CELJE • Narodni dom
NOVOSTI v
svili za bluze*
volnenem in
perilnem blagu
Narodna tfgevtha S^TES m	KAROL VANIČ
Narodni dom • CEL JE • Nandai doni
Branajte travnike
najboljše mts travnlftklh bran im^iŽZ
trgovina z železnino JHEHHinr, P. MajdK. Celje
ktrMto*«>
vsakovrstne
kakor
Mjsks
varno* vkf in n njihovo, po pravilih določeno obratovanje do ncoaejeae viiaknati, ima tedaj hranilnih vlog
a«avj*«l Mralal ate o JI to aa največjih ■vatevaih raaatavah odlikovaai a aajvečjou priaaaajL
POSOJILNICA V CELJU
v lastni hiši I Narodni dom 1 I^HBH
Posojilnica nra-ditfe mk dan od
9. do 12. nr« dopoldne raznn nedelje in praznike.