jjuaöJia Knjižnica
34290 TRŽIČ
leto XVII
glasilo organizacije združenega dela bombažne predilnice in tkalnice • tržič
maj 1976
št. 5
Iz dela Zveznega zbora skupščine SFRJ
22.	seja Zveznega zbora je bila v Beogradu dne 29. apri, la 1976. Na zasedanju zbora so bile predložene nekatere spremembe in dopolnitve dnevnega reda.
Med dopolnitvami je bila na dnevnem redu skupna se ja Zveznega zbora in Zbora republik in pokrajin, kjer je bil podan ekspoze podpredsednika Zveznega izvršnega sveta dr. Branislava Šeferja o gospodarskih gibanjih na začetku letošnjega leta. S tem v zvezi menim za potrebno omeniti naslednje:
Poglavitna naloga v sedanjem trenutku je razbremenitev gospodarstva zalog gotovih proizvodov, ki se tudi letos, sicer nekoliko počasneje kot lani, kopičijo v skladiščih. Tu je tudi glavni vzrok počasne gospodarske rasti v Jugoslaviji, kjer je stopnja v prvem četrtletju 2,7 odst. — torej dvakrat nižja od planirane, taka, da s tem ne moremo biti zadovoljni. Da bi zmanjšali zaloge in zagotovili redno proizvodnjo, je potrebno poleg monetarno kreditne politike, ki ne bi smela delovati diskriminacijsko do gospodarskih dejavnosti, ki lahko najbolje zadovoljijo potrebe prebivalstva in vzpodbujajo tudi potrošnjo prebivalstva.
Ob kreditih je zelo važno tudi povečanje dohodka na zaposlenega in s tem tudi osebnega dohodka, od česar je odvisna kupna moč potrošnikov.
Kaže, da tisti, ki odločajo o cenah, niso imeli vedno smisla za realnost, ker so verjeli, da bodo veliki investicijski načrti ob pomoči inflacije in nagli rasti dohodka, zagotovili sprejemanje proizvodnje ob vsaki ceni. Tako pretirane investicije, ki ne dajo pričakovanih učinkov, kot neustrezna politika cen, se neposredno odražajo na vedenju prebivalstva in na gospodarskih gibanjih.
V zadnjih dneh se je pokazalo, da je moralo v Sloveniji kar okoli 16.000 delavcev iz več kot 30 delovnih organizacij na prisilni kolektivni neplačani, predčasni oz. podobni (vsekakor zanje neugodni) dopust. Kot razlog navajajo velike zaloge, oziroma pomanjkanje določenega reprodukcijskega materiala. Tako vsaj kažejo zadnji podatki službe družbenega knjigovodstva, saj sicer (v javnosti) ni kaj dosti slišati o tem.
Očitno podjetja svojih kolektivnih dopustov ne obešajo na veliki zvon, verjetno zato, da bi ohranili dobro ime.
Ne moremo zamižati pred dejstvom, da je v zadnjem obdobju prišla marsikatera delovna organizacija v težaven položaj. Izgovarjajoč se na nov plačilni sistem je namreč trgovina zelo skrčila nabavo in industriji se kopičijo zaloge. Ker pa morajo biti zaloge krite z obratnimi sredstvi, so ponekod organizacije združenega dela prišle v hude težave. Pričakovati je, da bo nov plačilni sistem v prihodnjih mesecih razgalil še vrsto delovnih organizacij, ki imajo trhle temelje, zato bo želja oziroma potreba po ustavljanju proizvodnje še bolj prisotna. Na to bi morah biti pripravljeni.
Prav v zvezi z navedeno problematiko gospodarskih gibanj je bilo na tem zasedanju postavljeno delegatsko vprašanje, katerega v celoti posredujem:
a)	Ah se lahko velike trgovinske organizacije ukvarjajo na domačem tržišču s komisijsko in s konsignacijsko prodajo blaga, kadar gre za blago, ki ga nudi proizvodnja v velikih serijah in količinah?
b)	Ah je Zvezni izvršni svet ah kak drug pristojni organ že kaj ukrenili ah pa namerava ukreniti zaradi boljšega zagotavljanja trajnih obratnih sredstev trgovini?
c)	Ali je 20. člen zakona o prometu blaga (Uradni list SFRJ št. 1/67) v skladu z novimi ukrepi, ki jih vsebuje zakon o zavarovanju plačil.. . in zakon o obračunavanju in zagotavljanju celotnega dohodka temeljnih organizacij združenega dela?
Na ta vprašanja je na zasedanju takoj odgovoril član ZIS in sekretar za finance tov. M. Cemovič. Odgovor je splošnega pomena za celo državo in se glasi:
V zvezi z vprašanjem in odgovorom naj pripomnimo le-to, da konsignacijska prodaja ni v navadi za prodajo domačega blaga na domačem trgu, pač pa le komisijska. Konsignacijska je v navadi le za blago iz uvoza, navadno pri zastopnikih tujih firm, ki imajo konsignacijska skladišča. Seveda imajo naše OZD v tujini tudi lahko konsignacijska skladišča za prodajo našega blaga.
Omenjeni 20. člen temeljnega zakona o blagovnem prometu določa tole: Gospodarska organizacija opravlja blagovni promet v svojem imenu in na svoj račun, lahko pa ga opravlja tudi v svojem imenu, toda na račun druge gospodarske organizacije (komisijsko poslovanje).
Zato smatramo, da je bil del vprašanja in odgovora nanj, ki se nanaša na konsignacijsko prodajo blaga nepotreben.
Poleg zgoraj omenjenih treh vprašanj so bila postavljena še druga, vendar jih danes zaradi obsežnosti članka izločam. Poseben poudarek je bil namenjen osnutku zakona o združenem delu, katerega je Zvezni zbor po daljši in obširni razpravi potrdil.
Uvodno razpravo je imel tov. Vojislav Rakič, član komisije Zveznega zbora za izdelavo zakonov s področja združenega dela. V imenu Zveznega izvršnega sveta je o osnutku razpravljal dr. Anton Vratuša in v imenu odbora za družbeno ekonomske odnose predsednik tega odbora Jože Globačnik.
Zvezni zbor je potrdil tudi naslednje predloge zakonov:
V obdobju od 1971. do
1973.	leta se je po izdaji ustavnih amandmajev začelo usklajevanje zveznih zakonov. Tedaj so bili z amandmaji usklajeni veljavni zvezni zakoni pa tudi tisti zvezni zakoni, ki so urejali odnose v združenem delu. V tem času je bilo izdanih več novih zveznih zakonov, v drugih veljavnih zveznih zakonih pa so bile opravljene potrebne spremembe in dopolnitve.
Vendar pa z uskladitvijo veljavnih zveznih zakonov z ustavnimi amandmaji niso bili v celoti in popolnoma urejeni odnosi v združenem delu.
Po sprejetju ustave SFRJ je bilo nujno potrebno veljavne zvezne zakone, predvsem pa tiste, ki urejajo odnose v združenem delu, uskladiti z ustavnimi določili. Usklajevanje mora biti doseženo do
31.	decembra letos.
Zvezni zbor Skupščine SFRJ je 18. juhja 1975. leta dal v
—	Predlog zakona o varstvu družinskih članov oseb v obvezni vojaški službi (AS 240)
—	Predlog zakona o dopolnitvi zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega zavarovanja (AS 277)
—	Predlog za izdajo zakona o programu modernizacije carinske službe od leta 1976 do leta 1980 (AS 328).
Zvezni zbor je na tem zasedanju sprejel tudi informacijo o izvajanju programa družbene samozaščite.
Na 23. zasedanju bo Zvezni zbor obravnaval med drugimi tudi naslednje pomembne zakone:
1.	Predlog zakona o temeljih sistema zavarovanja premoženja oseb. (AS 226).
2.	Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju zveznih upravnih organov in zveznih organizacij (AS 321).
3.	Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kontroli predmetov iz plemenitih kovin (AS 161)
4.	Predlog zakona o ratifi-kaciij pogodbe med SFRJ in
širšo razpravo besedilo osnutka zakona o združenem delu, ki mu ga je predložila komisija. Osnutek je bil poslan vsem delegatom in delegacijam ter družbenopolitičnim organizacijam, da bi dale svoje pripombe. Na podlagi pripomb iz te razprave in v skladu s stališči, ki so jih v razpravi o delovnem besedilu osnutka sprejeli zvezni svet za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko ter komisija, ki sta jo oblikovala omenjena zvezna sveta, je bilo pripravljeno dokončno besedilo osnutka zakona o združenem delu.
Pri oblikovanju dokončnega besedila osnutka so sodelovali še številni strokovnjaki, predstavniki sindikata ter posamezne znanstvene ter strokovne organizacije.
Osnutek zakona o združenem delu je razdeljen na šest delov:
— Temeljne določbe
Republiko Avstrijo o spremembah in dopolnitvah pogodbe med SFRJ in Republiko Avstrijo o skupni državni meji z dne 8. 9. 1965 (AS 336)
Pri tem zakonu je treba omeniti, da gre za manjšo spremembo mejne črte z Avstrijo.
Jugoslavija in Avstrija sta zainteresirani za manjšo spremembo meje na cestnih prehodih Šentilj — Spielfeld in Holmec — Gralbach. S spremembami bo omogočena razširitev obstoječih in graditev novih komunikacij in kontrolnih objektov.
Iz informativnega programa za naslednje zasedanje je na dnevnem redu tudi naslednje:
—	Predlog zakona o Centru za tehnično in znanstveno dokumentacijo.
—	Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o medrepubliških in meddržavnih vodah.
—	Poročilo o delu Zveznega geološkega zavoda.
Zanimiva razprava bo tekla o problemih cestnega, železniškega in zračnega prometa. O tej problematiki bo objavljen prispevek v nasled-nij številki.
Tone Jurjevčič
—	Družbenoekonomski odnosi delavcev v združenem delu
—	Samoupravno organiziranje združenega dela
—	Uresničevanje samoupravljanja delavcev v združenem delu
—	Kazenske določbe
—	Prehodne in končne določbe
Zakon o združenem delu ni samo kodeks pravic, ampak tudi dolžnosti in odgovornosti. Ker po tem zakonu nihče ne more delavcem odtujiti sredstev za proizvodnjo in presežek dela, postaja jasno, da so dolžnosti in odgovornosti značilnosti nadaljnjega razvoja združenega dela.
S prevzemom družbenih sredstev in dohodka, osvobojeni zahtev države pri prisvajanju in razporejanju dohodka, bodo delavci še bolj subjekt odločanja v vseh oblikah interesnih skupnosti,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zakon o združenem delu
Državna odlikovanja za naše sodelavce
Tržiški oktet je zapel nekaj pesmi
Za dolgoletno, vestno in marljivo delo v podjetju, pravilen odnos do sodelavcev, za aktivno sodelovanje v samoupravnih organih, za delo v družbenopolitičnih organizacijah in za udeležbo v NOV, je 55 naših sodelavcev prejelo državna odlikovanja. Podeli-
Zakon
o združenem delu
(Nadaljevanje s 1. strani)
saj se brez njihovega soglasja ne more odločati o nobeni važnejši stvari.
Nujno je, da se zavemo, da z zakonom o združenem delu gradimo osnovne centre samoupravne družbe in s tem tudi osnovo za aktiviranje delegatskega sistema, saj sta ta dva dela našega družbenoekonomskega sistema tesno povezana in neločljiva. Razprava zakona o združenem delu se ne sme omejiti samo na družbene odnose. Vse nujne spremembe v OZD je treba obravnavati s stališča obstoječih materialnih odnosov, ki so značilni za sedanje stanje. Probleme produktivnosti dela, gospodarjenje z družbenimi sredstvi, večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo je treba obravnavati vzporedno z zakonom o združenem delu, da bi tako jasneje videli, kaj se spreminja, oziroma kakšen
tev odlikovanj je bila 22. aprila v paviljonu NOV. Ob tej priliki je bil tudi krajši kulturni program, na katerem so sodelovali recitatorji, Tržiški oktet in citraški ansambel. Po »Internacionali«, ki jo je zapel Tržiški oktet je zbranim najprej spregovoril se-
napredek se kaže glede na sedanje stanje in kakšne naloge in dolžnosti nas še čakajo.
Razprava o razvitih samoupravnih odnosih je namreč neučinkovita, če v nekaterih OZD nastajajo izgube, slabo izkoriščanje družbenih sredstev, kar ima za posledico tudi nizke osebne dohodke. Z razčiščevanjem sedanjega stanja bo prišla do izraza tudi nujnost sporazumevanja in dogovarjanja, saj bo povsem jasno, da se mnogih primerov ne da rešiti v lastnem tovarniškem krogu, da je treba v združenem delu iskati partnerja, s katerim se bo združevalo delo in sredstva. Sodelovanje pa je obenem tudi zagotovilo za boljšo prihodnost.
Osnutek zakona, ki je sad tehtnih razprav komisij in njihovih sodelavcev, bo po načrtu Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije dan v razpravo. V naši OZD se bomo z zakonom seznanili
7.	in 8. junija. Razprava bo potekala na zborih delavcev posameznih TOZD in skupnih služb.
F.	G.
kretar sveta ZK tov. Viktor Švab; odlikovance pa je pozdravil ter jim čestital tudi glavni direktor tov. Janko Lončar. Odlikovanja sta nato podelila predsednik Skupščine občine tov. Milan Ogris in predsednik SDS tov. Jože Eržen.
Odlikovanja so prejeli:
RED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM
Tribušon Milan
RED ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO
Cerovski Maks Ahačič Tomaž
RED DELA
S SREBRNIM VENCEM
Zavrl Cecilija Vidmar Marija Urbančnik Henrik Štamcar Vladimir Savič-Stare Cilka Roblek Danilo Perko-Ledinek Marjeta Pavlin Katarina Hafner Vinceslav Gladek Peter Fornazarič Jožef Brejc Jožef
Bodlaj-Šepetavec Marija Bačnik Franc
MEDALJA ZASLUGE ZA NAROD
Zaplotnik Helena Klobučar Oskar Cvek Jožef
Vprašanje postavljeno na
13.	seji družbenopolitičnega zbora, dne 18. 3. 1976.
Na predlog tov. Miloša Sove je družbenopolitični zbor sklenil, da se od Komunalnega podjetja Tržič zahteva poročilo o realizaciji načrta investicijskih vlaganj, ki je bil SO Tržič predložen k cenam pogrebnih storitev.
Vprašanje je bilo posredovano Komunalnemu podjetju Tržič, ki nam je poslalo naslednji odgovor:
Odgovor:
V realizacijo načrta investicijskih vlaganj od pogrebne dejavnosti in povišanja cen za najemnine grobov smo v letu 1975 izvršili naslednja dela:
—	razširitev I. faze pokopališča v Tržiču za cca 200 grobov z napravo novega betonskega zidu ob brežini po-kopališčnega prostora z raz-planiranjem terena in delnim prekopom zemljišča za jame.
Vrednost teh del znaša po stanju 31. 12. 1975 104.783,75 din.
—	naprava novih garaž na pokopališču Tržič za pogrebni furgon in prostor za
MEDALJA DELA
Žagar Stanislava Zupan Marica Vogelnik Blaž Vogelnik Ana Vertelj Alojzija Valjavec Hedvika Teran Marija Springer Ana Stopar Zalka Stegnar Marija Rozman Marija Rebernik Marija Primožič Stanislav Praprotnik Etelka Perko Viljem Mrak Matilda Lapanja Marija Kryštufek Marija Kous Karel Japelj Marjan Hotko Ivan
shrambo vozičkov, ki služijo za prevoz krste in vencev.
Vrednost opravljenih del znaša 53.625,65 din.
—	naprava rampe za kontejnersko odlaganje in odvoz smeti ter montaža fontane z napeljavo tekoče vode na pokopališču Tržič. Vrednost dei znaša 27.329,50 din.
—	razširitev pokopališča v Kovorju za cca 60 grobov z nasaditvijo žive meje — ciprese na razširjenem delu pokopališča v napravo dostopne poti. Vrednost opravljenih del znaša 5.032,50 din.
—	v začetku leta 1976 smo nabavili kontejnerje za potrebe pokopališča v Kovorju in Križah, ki so bili nujno potrebni za odlaganje odpadkov.
Vrednost teh osnovnih sredstev znaša 31.120,00 din.
Vprašanje:
postavljeno na 12. seji zbora združenega dela in 11. seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. 3. 1976.
Pri graditvi avtoceste v Zg. Bistrici je bila uničena kanalizacija pod hišo Bistrica št.
6.	Ta nesnaga sedaj odteka v Sp. Bistrico, kjer nastaja le-
Hladnik Frančiška Frelih Ana Fornazarič Ivana Dornik Stanislava Cinč Terezija Canak Jožefa Čadež Helena Črnič Kristina Cotič Frančiška Brezar Vinko Bohinc Marija Blažič Ljudmila Avsenek Stanislava Ahačič Francka
Vsem odlikovancem čestita v imenu bralcev »Tekstilca« tudi uredniški odbor.
glo mrčesa tik ob trgovini. Delegacija prosi odgovor, kdo je odgovoren za sanacijo?
Odgovor:
V kolikor je trditev točna, da je bila kanalizacija uničena ob priliki gradnje avtoceste, potem je vsekakor dolžan škodo poravnati oziroma kanalizacijo vzpostaviti v prvotno stanje investitor avtoceste. Zelo pa dvomimo, če se to po 15. letih še da zahtevati. Še bolj čudno pa je, da se zadeva postavlja kot problem šele po 15 letih.
Vprašanje:
Temeljna delegacija KS Bistrica pri Tržiču zahteva ureditev avtobusnih postajališč, na katerih je treba zagotoviti vsaj provizorično zaščito pred padavinami. Poleg tega je treba zahtevati, da se redno čisti in namesti koše za odpadke na avtobusnem postajališču pri vrtcu in kiosku Tobak.
Delegacija tudi zahteva uvedbo nedeljskih avtobusnih zvez preko Bistrice s Kranjem, vsaj enkrat dopoldan in enkrat popoldan.
Odgovor:
Vprašanje glede ureditve avtobusnega postajališča in
Marjan Japelj prejema MEDALJO DELA
Odgovori no delegatska vprašaaja...
namestitve košev smo odstopili KS Bistrica, ker je ona pristojna za ureditev teh problemov.
Glede avtobusnih zvez pa smo zaprosili za odgovor SAP Ljubljana in dobili naslednji odgovor:
Predlog delegacije KS Bistrica pri Tržiču, da naj se ob nedeljah in praznikih uvede avtobusna zveza Bistrica s Kranjem smatramo, da je nerealen. Občani navedene KS se bodo gotovo spominjali, da je naša delovna organizacija predlagano linijo pred štirimi leti že vzdrževala, ker pa je bila zasedenost avtobusov minimalna, smo bili primorani linijo ukiniti. Ker je število osebnih vozil občanov v zadnjih letih še naraslo so razlogi za uvedbo predlagane linije še toliko manjši. Ker moramo vsi podpreti napore za stabilizacijo gospodarstva, ne vidimo razloga za odpiranje linije, za katero vsi dobro vemo, da bo daleč od rentabilnosti.
Mi smo vedno pripravljeni v okviru naših možnosti ustreči željam potnikov in to tudi v tem primeru, v kolikor je tudi KS ali Skupščina občine Tržič pripravljena predlog občanov KS Bistrica finančno podpreti.
Smatramo, da bi lahko na osnovi samoupravnega dogovarjanja med koristniki prevoza (KS Bistrica) in našim podjetjem, solidarno rešili ta problem, zlasti zato, ker smo pripravljeni povrniti polovico izgube, ki bi nastala na predlagani liniji.
Vprašanje:
Krajevna skupnost Tržič— mesto postavlja naslednje vprašanje — kdaj bomo v Tržiču prišli do obrata družbene prehrane?
Odgovor:
Na območju obične Tržič do sedaj že obstojata dva obrata družbene prehrane in sicer v tovarni obutve Peko Tržič in Bombažni predilnici in tkalnici Tržič. Zato bi bilo potrebno narediti razne analize in pregledati možnosti in rentabilnost še enega obrata take prehrane na našem območju. Vsekakor pa SO Tržič za to nima in ne namenja sredstev, zato bi bilo v primeru pozitivnih analiz treba iskati investitorja.
Delno se bo vprašanje prehrane na območju občine Tržič rešilo z izgradnjo nove avtobusne postaje.
Vprašanje:
Krajevna skupnost Tržič je postavila vprašanje, na kateri račun se zbirajo sredstva iz naslova kanalščine, v kakšne namene se ta sredstva uporabljajo in kakšna so bila sredstva v letu 1975?
Odgovor:
Odgovor nam je poslalo Komunalno podjetje Tržič.
Kanalščina se zbira na žiro račun Komunalnega podjetja s posebno in točno evidenco. Sredstva kanalščine pa se uporabljajo po odloku in sicer 50 % za redno kanalizaci-sko vzdrževanje in upravne stroške, 50 % pa za razširjeno reprodukcijo.
V letu 1975 je bilo iz naslova kanalščine zbranih sredstev v skupnem znesku 158.573,28 din. Ta sredstva so razen za redno vzdrževanje
namensko odrejena za kolek-tor I. faze v Tržiču ob Moše-niku in delno za kanalizacijo B-9 v Bistrici po naslednjem odobrenem viru za leto 1976:
—	sredstva kanalščine
259.349,10	din
—	sredstva komunalnega podjetja 100.000,00 din
—	kredit iz ukinjenih DIS
100.000.	00 din
—	kredit OVS Gorenjske Kranj 500,000,00 din
—	tekoča sredstva kanal.
100.000.	00 din
—	prispevek za energetiko 46,048,40 din
Vprašanje:
Delegacija BPT Tržič je zastavila naslednje vprašanje:
Dosti je bilo govora o slabo vzdrževani cesti pred avtobusno postajo. Odgovorne službe naj bi poskrbele za popravilo poškodovanega dela cestišča.
Delegat tovarne ZLIT je predlagal, naj se v čimkraj-šem času uredi kanalizacija, ki teče iz roba na cesti vpadnici.
Odgovor:
Oba problema, prikazana v vprašanju, so pristojni organi že rešili.
Vprašanje:
Delegacija KS Bistrica pri Tržiču opozarja na pomanjkljivost zapisnika zbora občanov, kjer je bila postavljena zahteva o ponovni obravnavi odloka o kanalščini z eventualno diferenciranimi cenami.
Zagotoviti je treba tudi organizacijo odvoza fekalnih odplak, ker niti te storitve ni mogoče naročiti pri Komunalnem podjetju.
Odgovor:
Pomanjkljivost zapisnika zbora občanov bomo odpravili. Problematiko v zvezi s kanalščino pa bo obravnaval izvršni svet SO Tržič na eni prihodnjih sej.
Po pojasnilu Komunalnega podjetja Tržič, se lahko naroči odvoz fekalnih odplak pri njih. Ko se zbere nekaj naročil pri Komunalnemu podjetju, oni to sporočijo Komunalnemu podjetju »Kanalizacija« oziroma »Snaga« Ljubljana, ki opravita omenjene odvoze na stroške prosilca.
Vprašanje:
KS Tržič mesto zahteva, da se sredstva, ki so dana KS in so namenjena računovodji za vseh 11 KS, vodi posebej, ker tako poslovanje zavaja občane.
Odgovor:
Kolikor je razumeti vprašanje, KS želi, da bi se sredstva za računovodjo 11 KS vodila izven KS Tržič mesto in sploh vseh krajevnih skupnosti, ker bi podobno pripombo lahko dala katerakoli KS. Pri taki predpostavki ostane samo še možnost v okviru finančnega načrta upravnega organa, kamor pa po svoji vsebini in funkciji ne spada.
Poudariti je potrebno, da so za vodenje računovodskih poslov v KS odgovorne in dolžne same KS. Da bi se pa to delo racionaliziralo in poenotilo, je bil že v preteklosti sprejet sklep, da bo 11 KS imelo skupno računovodsko službo. Namenska sredstva, ki jih skupščina občine daje za opravljanje te skupne služ-
be, se vodijo po takratni odločitvi v naj večji krajevni skupnosti, lahko bi se pa evidentirala v katerikoli drugi KS.
Ta oblika je že večletna in zato dokaj široko poznana, zato obstoja manj verjetnosti, da bi se s tem zavajalo občane. Da bi bila situacija še bolj razumljiva, je v proračunskih materialih pri dotaciji za KS Tržič mesto tudi posebej naglašeno, da gre za sredstva skupne računovodske službe. S tem mislimo, da je dovolj jasno prikazan namen dotacije KS Tržič mesto.
Vprašanje:
Delegacija TOZD Gozdarstvo Tržič postavlja naslednja delegatska vprašanja:
Ko sprejemamo odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parceli-zacije zemljišč, prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč, pa imamo po drugi strani po evidenci, ki jo ima zemljiškokmetijska skupnost, za veliko vikendov — 80, za katera niso bila izdana gradbena dovoljenja. Pri teh površinah ne gre samo za zazidalno površino, ampak tudi za dostopno pot, urejenost okolja ter vrt ob vikendu. Zanima nas, kako bo skupščina občine Tržič uredila z lastniki vikendov glede obdavčitve, prispevek za namembnost zemljišč, prispevek za ceste in ostalo?
Odgovor:
V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za kakršnokoli novogradnjo se mora investitor izkazati, da je poravnal po zakonu predpisane obveznosti do zemljiško-kmetijske skupnosti, sicer mu pristojni upravni organ dovoljenja ne more izdati. V istem postopku z določanjem lokacijskih pogojev pa se urejuje tako okolje kot tudi dostopna pot.
Vprašanje:
Kmetijsko zemljiška skup nost mora dajati soglasje k gradnjam izven urbanih — zazidalnih območij. Zato bi moral biti njen predstavnik prisoten pri predhodnem ogledu zemljišč, katera se nameravajo pozidati. Doslej te prakse ni bilo (primer ogledov dne
12.	januarja 1976), vendar bi se to po mnenju naše delegacije moralo uveljaviti.
Odgovor:
Na podlagi različnih zakonov so pogoji izdaje lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja razna soglasja: elektro, vodovod, kanalizacija, vodno gospodarstvo in druga. Vsa ta soglasja zahteva upravni organ pri SO, vendar brez predhodnih ogledov. Za gradnjo izven urbano urejenih območij se vedno obračamo na zemljiškokmetijsko skupnost, da nam posreduje svoje mnenje oz. soglasje. Vsaka organizacija, podjetje ali skupnost pa si lahko teren ogleda samoiniciativno, če smatra, da je to potrebno.
Vprašanje:
Javna razsvetljava v naseljih; ali se smatra samo naselje v krajevni skupnosti Tržič, ali tudi večja kmečka naselja oziroma vse krajevne skupnosti?
Odgovor:
Vprašanje bi bilo potrebno dopolniti, ker ni popolnoma jasno, ali želi delegacija ZZD vedeti, kaj je javna razsvetljava kot taka po statusu, ali pa je tudi mišljena razdelitev sredstev po proračunu.
V	kolikor je mišljeno prvo, potem je seveda javna razsvetljava tudi v krajevni skupnosti, ki pa jo mora financirati krajevna skupnost sama.
V	kolikor pa je mišljeno drugo, je treba pojasniti, da so sredstva, ki so planirana za javno razsvetljavo v proračunu, namenjena samo za javno razsvetljavo v mestu Tržič.
Vprašanje:
(Postavljeno je bilo na 13. seji družbenopolitičnega zbora, dne 18. marca 1976.)
Odgovor:
(Na delegatsko vprašanje glede obdavčitve počitniških hišic.)
Po 4. točki 134. člena zakona o davkih občanov, v poglavju »davek od premoženja«, je predpisano, da davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo stavbe, dele stavb, stanovanja in ga-
Kot smo vas obvestili že v eni prejšnjih številk, je po sklepu SDS prevzela odgovornost, da izvede revizijo prvotnega osnutka pravilnika o sistemizaciji delovnih mest — posebna komisija v sestavi: glavni direktor (za strok, službe), direktor tehničnega sektorja (za vzdrževalno — energetske obrate) in obrato. vodje osnovnih obratov (TOZD). Komisija je imela nalogo vskladiti pripombe in stališča, ki so bila dana na prvotni osnutek pravilnika odn. poiskati najboljše rešitve za sporna vprašanja, ki so se pojavila s strani delegatov SDS in ostalih članov kolektiva oz. družbeno političnih organizacij. Člani komisije se ob sodelovanju svojih ožjih sodelavcev (direktorjev sektorjev, vodij proizvodnje, izmen, delavnic, itd.) ponovno pregledali celotni pravilnik, oblikovali določene
raže (v nadaljnjem besedilu: stavbe), če vrednost stavb presega 100.000 din (6. točka 141. člena zakona). Po določilu 21. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov (Ur. 1. SRS, št. 5/76), pa se od L januarja 1976 od prostorov, ki se občasno uporabljajo za počitek in oddih, odmeri davek ne glede na višino ugotovljene vrednosti takih prostorov. Po tem določilu bomo v tem letu lahko obdavčili vse prostore, ki se uporabljajo za počitek in oddih.
Tako za stanovanjske hiše in poslovne prostore kakor tudi za počitniške hiše, se ugotavlja odmerna osnova po enotnih merilih, predpisanih v odloku o davkih občanov v občini Tržič (Uradni vestnik Gorenjske, št. 1/76), stopnje za izračun davka pa so: za stanovanjske hiše 0,15, za poslovne prostore 0,20 in za počitniške hiše 0,30 odstotkov.
Enak način ugotavljanja odmernih osnov in enake stopnje kot v občini Tržič imajo že od leta 1974 vse gorenjske občine, razen Radovljica.
spremembe in posamezna delovna mesta medsebojno vskladili. Bistvena novost pa je uvedba dveh novih poklicnih skupin, s čemer so sedaj del. mesta razvrščena v 8 poklicnih skupin (DIDM, IDM, TDM I, TDM II, PDM I, PDM II, Pr. DM, Pm DM).
Posamezni člani komisije bodo do konca meseca maja obravnavali novi predlog pravilnika z vsemi delegati SDS iz posameznih TOZD oz. iz skupnih služb, poleg tega pa bo v istem obdobju sklican tudi politični aktiv. Namen teh sestankov je zlasti ta, da se pred zasedanjem Skupnega delavskega sveta (ki pravilnik sprejema) izoblikujejo skupna stališča v zvezi s pravilnikom, tako, da na seji SDS ne bo prišlo do nesoglasij in sporov. Pričakujemo, da bo pravilnik sprejet v prvi polovici junija.
B. M.
Foto vest
Novi avtomati za osvežilne pijače imajo precej »prometa«
Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest
Razgovor s predsedniki novoizvoljenih delavskih svetov v TOZD
Tudi v naši delovni organizaciji smo naredili korak naprej v samoupravni ureditvi, saj smo prešli na organizacijo po TOZD. Delavski svet temeljne organizacije je sestavljen iz delegatov delavcev vseh delov delovnega procesa v njej. V prejšnji številki smo poročali o volitvah v delavske svete v štirih temeljnih organizacijah, danes pa vam predstavljamo predsednike delavskih svetov.
Franc Baču ili, mojster ad-justimega oddelka v opleme-nitilnici, je v BPT zaposlen že 29 let. Kljub temu, da je od 1950. leta sodeloval v raznih samoupravnih organih, je bil za predsednika delavskega sveta letos prvič izvoljen.
»Dobro se zavedam, da je z novo organiziranostjo po TOZD naloga vseh članov delavskega sveta še odgovornejša. Pri našem delu bomo potrebovali pomoč družbenopolitičnih organizacij. Sicer pa si moramo prizadevati, da bo samoupravljanje zajelo čim širšo osnovo, saj ima vsak delavec dolžnost in pravico sodelovati pri samoupravnih odločitvah preko delegatskega sistema. Ta sistem ima prav gotovo prednosti pred starim načinom organiziranja, saj je delegat predstavnik svoje skupine, ki jo zastopa. Dolžan je določen predlog posredovati svoji skupini in se z njo konzul-rati ter rešitev predloga, ki ga je izoblikovala skupina, posredovati samoupravnemu organu. Na ta način je onemogočeno samovoljno odločanje.
Predpogoj za pravilno ukrepanje skupine pa je dobra obveščenost vseh samoupravljavcev. Mnenja sem, da je informiranje delavcev zagotovljeno, saj je vsakemu dana možnost, da se pouči iz različnih virov. Poleg ustnega obveščanja delegatov se vsak delavec lahko informira preko »Tekstilca«, Dnevnih informacij in tržiškega radia.
Janez Lončar je tekstilni tehnik predilske smeri, dela pa na delovnem mestu moj-
stra predpredilnice. Odkar je zaposlen v BPT dela v različnih odborih.
»Samoupravljanje v naši TOZD bo moralo potekati po vseh pravnih normah, ki so bile ali še bodo sprejete, saj vemo, da bo treba z novo organizacijo samoupravljanja sprejemati oziroma dopolniti in prilagoditi marsikateri člen pravilnikov. Vsak delegat DS bo moral aktivno sodelovati v samoupravljanju pri sprejemanju važnejših sklepov in odločitev.
Glede obveščenosti delavcev v naši OZD nimamo no-
benih večjih problemov, saj imamo to rešeno na dober način, mogoče še bolje kot v drugih delovnih organizacijah. V bodoče bo treba stremeti za tem, da delovne ljudi obveščamo o tistih problemih oziroma o takšni tematiki, katera jih najbolj zanima. Ni rečeno, da bo z novo organizacijo po TOZD naše delo lažje kot prej. Z delom bomo začeli v času, ko vsi vemo, da se naše gospodarstvo, posebno še tekstilna industrija nahaja v nezavidljivem položaju. Krize se bomo rešili le s smotrnim gospodarjenjem na vsakem delovnem mestu kot tudi v okviru TOZD.«
Riko Dobrin se je v naši OZD zaposlil 1963. leta, ko je v Kranju končal tehniško
srednjo šolo — tkalska smer. Vseskozi je aktivno sodeloval v samoupravnih organih in na drugih področjih tovarniškega življenja. 1969. leta je postal vodja izmene v tkalnici, na tem mestu dela še danes.
»Samoupravljanje je v TOZD tkalnica že sedaj dokaj dobro, z novim delegatskim načinom pa se kaže še večja moč odločanja vseh delavcev, saj imamo v tkalnici zastopanih kar 10 delegacij. Vsaka ima samo en glas, kar je novo za DS TOZD. Po sprejetju statuta TOZD Tkalnica se bodo pristojnosti DS še povečale. Res je informiranje eden prvih pogojev za dobro delo samoupravnih organov. Informacija mora biti kratka in jedrnata brez nepotrebnega dolgovezenja, pravočasna, predvsem pa razumljiva, kajti le tako jo bodo delegati lahko tolmačili svojim volil-cem.
Upam, da se vsak delegat zaveda svoje odgovornosti pred volivci, saj bo moral priti na DS že z znanim in prečiščenim stališčem delavcev, ki so ga izvolili. Zavedamo se, da stojijo pred nami odgovorne naloge, od sprejetja statuta TOZD, do potrditve samoupravnih sporazumov, zato se bo treba lotiti teh nalog s polno mero odgovornosti.«
Sonja Sajovic je vodja izmene v konfekciji. Na konsti-
tuiranju delegatov TOZD konfekcija je bila izvoljena za predsednika njihovega delavskega sveta.
»Premalo se zavedamo, da je uspešnost samoupravljanja odvisna od nas samih. Delegatski sistem in novi zakon o združenem delu nam dajeta vse možnosti za res efektno samoupravljanje. Želim, da bi prišla do polnega izraza oba dejavnika, ker bo s tem dana možnost vplivati na stvari, ki bodo dejanski odraz naših interesov.
Ne bom trdila, da se za boljšo obveščenost ne da še več storiti, ker smo razvili že precej načinov informiranja. Mislim, da je glavni vzrok slabe obveščenosti premajhna zainteresiranost posameznika. Če bi vsakdo prebral vse stvari, ki so v zapisnikih, Dnevnih informacijah in Tekstilcu, ne bi mo-
gel priti do zaključka, da je obveščenost slaba. Poudarila bi, naj bi bile informacije podane v preprostejši obliki, da bi neposredni proizvajalec iz njih lahko razbral, kakšne j pravice in dolžnosti ima.
Poleg dobrega informiranja se mi zdi zlasti potrebno boljše sodelovanje s strokovnimi službami.
želim, da bi se uveljavil sistem povratnih informacij, saj bi se v tem pokazala in odrazila aktivnost vsakega posameznika in delegacije.
Ko se bo vsak posameznik in vsi skupaj v svoji zavesti prepričali, da se dela, odloča in ustvarja v našem interesu bo storjen že velik korak k še boljšemu samoupravljanju.«	Franc Gregorc
Koko bomo letovali?
Le slaba dva tedna nas ločita od začetka počitniške sezone v našem letovišču v Ma-teradi pri Poreču. 12. junija se bodo že lahko prvi dopustniki odpravili na oddih v Ma-terado, kjer bodo preživeli 7 ali 14 dni brezskrbnega do-dopusta v počitniških hišicah v borovem gozdičku. Tudi letos bo potekalo letovanje po
že ustaljeni praksi, izmene se bodo menjale ob sobotah in nedeljah, možnost letovanja bo 1 do 12 ali 14 dni. V času izven sezone, to je od 12. do 27. junija in od 1. do 12. septembra bo nuden članom kolektiva 20 '% popust, tujim gostom pa 10 % popust pri cenah letovanja. Cene za letošnjo sezono pa so takele:
Gostje	cene:
—	delavci BPT, upokojenci BPT, vajenci in štipendisti
BPT, nezaposleni zakonci delavcev	BPT	60,00	din
—	zakonci delavcev BPT (drugje	zaposleni)	90,00	din
—	otroci delavcev BPT do	10 let	27,00	din
—	otroci delavcev BPT od	10 do 19 let	44,00	din
—	otroci delavcev BPT nad 19 let, ki študirajo in še
niso zaposleni	60,00	din
—	Direkcija Beograd, Zdravstveni dom, SGP Tržič
odrasli	90,00	din
—	njihovi otroci do 10 let	44,00	din
—	njihovi otroci od 10 do 19 let	65,00	din
—	tuji gostje	110,00	din
—	tuji otroci do 10 let	55,00	din
—	tuji otroci od 10 do 19 let	75,00	din
—	inozemci	150,00	din
—	otroci inozemcev do 10 let	80,00	din
—	otroci inozemcev od 10 do	19	let	m	120,00	din
—	osebje počitniškega doma	15,00	din
—■ otroci osebja do 10 let	27,00	din
—	otroci osebja nad 10 let	44,00	din
Za letovanje nad 14 dni se zaračuna cena, ki je določena za tuje goste. Pristojbina za postavitev ene prikolice se določi v pavšalnem znesku 3.000,00 din.
Prehodni gostje
1. Delavci BPT, otroci delavcev BPT od 10 do 19 let in študentje, upokojenci BPT, štipendisti in vajenci BPT, nezaposleni zakonci delavcev BPT:
zajtrk kosilo	večerja	prenočišče	skupaj:
7,00 25,00	18,00	20,00	70,00 din
2. Vsi ostali:			
zajtrk kosilo	večerja	prenočišče	skupaj:
10,00 40,00	30,00	30,00	110,00 din
Otroci do 10 let imajo (pod 1. in 2.) polovično ceno.
O samem načinu vpisovanja so člani kolektiva že seznanjeni, vendar je treba na tem mestu osvežiti spomin na določene probleme in težave, ki po nepotrebnem nastajajo pri samem razporejanju dopustov v Poreču. Vemo, da
je bilo vsako leto v času kolektivnih dopustov povpraševanje po prostih kapacitetah precejšnje, skratka, prijav je bilo več kot jih je naš počitniški dom v določenem roku lahko sprejel. Bilo je dosti hude krvi, prerekanja in ne-
smiselnega govorjenja, a vse to brez potrebe, saj je bilo na koncu vse urejeno in slehernemu je bilo omogočeno letovanje. Zato je brez smisla, da bi se kaj takega dogajalo tudi letos, saj se z malo dobre volje in delčkom strpnosti ter razumevanja vse pravočasno uredi. Verjetno bodo »nergači« (ki so običajno eni in isti) tudi letos uprizorili »napad« na referenta za družbeni standard, vendar naj pri tem pomislijo kaj bi bilo, če bi po njihovem »vzorcu« delali tudi drugi člani kolektiva.
Nekoliko manj sebičnosti posameznikov in pravilen odnos do sodelavcev ter nekaj normalnega človeškega razuma je potrebno pa vsa stvar lahko teče povsem lepo in brez zapetljajev. Vsekakor pa je treba upoštevati tudi navodila, ki jih je v obvestilu 5.
6.	izdal KDS po katerem priporočajo družinam, ki nimajo šolobveznih otrok in upokojencem letovanje izven glavne sezone.
Upamo, da bo tako vpisovanje kot tudi letovanje letos v Poreču v redu potekalo in da se bodo naši delavci vračali iz Poreča spočiti in predvsem zadovoljni.
Pregovori
Čas je prazen prostor, ki ga izpolnijo šele dogodki, mi. sli in občutja.
Humboldt
Čas mineva, in vendar je edini, ki ostane.
V. Jerman
Čas je daljši od verige.
Afriška modrost
Čas ustvarja pravico in postavlja vse stvari na svoje mesto.
Voltaire
Čas je najboljši zaveznik Pravičnikov.
Pindar
Čas kuje srečo in nesrečo.
Hans Habe
Čas ima močne zobe.
Norveški pregovor
Naši gasilci so v občinskem merilu še vedno nepremagljivi
O delu IGD in o prizadevanjih, da bi si v delovni organizaciji zagotovili čimvečjo požarno varnost, smo v našem glasilu že večkrat poročali in pisali. Delo v naši organizaciji poteka več ali manj po ustaljenem redu in programu, ko pa se v naših vrstah dogodi kaj pomembnejšega, je pa prav, da se spet oglasimo in seznanimo člane kolektiva z novostmi.
Bernarda Jereb pri prevzemu pokala m diplome
Ženska gasilska desetina po uspešnem nastopu
Zmagovalna desetina po tekmovanju
Pred kakim mesecem smo začeli z intenzivnejšimi pripravami in rednejšim obiskovanjem vaj, saj smo bili pred občinskim gasilskim tekmovanjem, ki je bilo razpisano za 16. maj v Podljubelju. Za nemoteno delo gasilskih desetin je potrebna 100 % udeležba gasilcev — saj je gasilska desetina tipičen primer skupinskega dela, kjer noben člen ne sme odpovedati, zato smo morali v sodelovanju z obratnimi vodstvi tako udeležbo tudi zagotoviti.
Naša dolžnost je, da se posebno vsem obratovodjem kakor tudi ostalim odgovornim v obratih za razumevanje in sodelovanje iskreno zahvalimo. Ce le ni bilo prevelikih težav v proizvodnem procesu, so se gasilci vaj lahko udeleževali tudi med delovnim časom.
Uspehi niso izostali. Na občinskem tekmovanju je sodelovalo 15 moških gasilskih desetin in dve ženski desetini. Naše društvo je prijavilo dve moški in eno žensko desetino. V taki konkurenci je naša I. moška desetina zasedla 1. mesto in s tem ponovno osvojila prehodni pokal, II. moška desetina je bila peta, ženska desetina pa je bila tudi tokrat najboljša in osvojila lep prehodni pokal v trajno last.
Tak uspeh so našemu društvu priborile desetine v postavah:
I.	moška desetina:
1.	Šolar Jože — desetar
2.	Brejc Jože — sel
3.	Težak Franc — strojnik
4.	Srečnik Silvo — napadal. I.
5.	Štucin Danilo — napad. II.
6.	Urbančnik Jelko — vod. I.
7.	Oman Ciril — vodar II.
8.	Lavsegar Jože — cevar I.
9.	Blažič Lojze — cevar II.
II.	moška desetina:
1.	Ropret Marjan — desetar
2.	Jeraj Marjan — sel
3.	Ropret Ciril — strojnik
4.	Celikovič Drago — nap. I.
5.	ševič Marko — napad. II.
6.	Vinter Drago — vodar I.
7.	Lavsegar Ciril — vodar II.
8.	Jančev Ljubčo — cevar I.
9.	Rupar Jože — cevar II. Zenska desetina:
1.	Jereb Bernarda — desetar
2.	Težak Franc — m. strojnik
3.	Makitanovič Dragica — sel
4.	Črnivec Milena — napad. I.
5.	Stoimenova Dina — n. II.
6.	Mohorko Marija — vod. I.
7.	Stoimenova Pavlinka, v. II.
8.	Sprem Slavica — cevar I.
9.	Golmajer Janja — cevar II. Z zaključkom tekmovanja
pa se naše delo še zdaleč ni končalo. Nismo še pospravili našega orodišča, ko so bile naše misli že uprte naprej na republiško gasilsko tekmovanje, ki se ga udeležujemo kot prvouvrščeni na lanskem tekmovanju v občini Tržič.
V letu 1976 tudi gasilci živimo v kongresnem letu in v počastitev VIII. kongresa Gasilske zveze Slovenije, ki bo v Novi Gorici 5. in 6. junija, je organizirano republiško gasilsko tekmovanje, ki bo 21. in 22. maja v Mariboru.
Udeležili se ga bomo z moško in žensko tekmovalno desetino. Obljubljamo, da bomo
tudi tu častno zastopali »naše barve«, predvsem pa pričakujemo, da se bomo marsikaj novega naučili od ekip, ki so tudi boljše od nas.
Člani društva se za razumevanje in dobre pogoje dela
zahvaljujemo vsem v OZD, ki nam to omogočajo, tekmovalci pa se za uspešno in strokovno vodstvo zahvaljujejo tudi predsedniku društva tov. Riku Dobrinu in poveljniku tov. Stanetu Omanu.
Naša druga ekipa je osvojila solidno 5. mesto
Takole je izgledal zaključek uspešnega nastopa naše zmagovalne desetine
Jože šolar prejema diplomo in pokal za osvojeno 1. mesto
Utrinki z Makaluja
(Nadaljevanje)
18.	IX. Dopoldne se vrne Marjon, Iki je prespal na enoj'ki, kajti dodatne nošnje niso mačje solze. Z Zoranom poskrbiva za večerjo. Naletava droben dež.
19.	IX. Spet deževen dan, ne vem, če bo še kdaj sploh lepo. Z gore prihajajo Janko, Nejc in Roman. Za kosilo imamo krompir z majonezo, vsak pa dobi tudi 5 banan, ki so jih prinesli iz bližnje vasi — oddaljene 4 dni. Z Jankom piševa dnevnika, nekateri pa igrajo tarok in šah. Zvečer imamo večer domačih pesmi in napevov. Na kasetnem magnetofonu vrtimo Av-
20.	IX. Oblačno. Odhajamo proti enki. Pod postavljeno plahto, kjer je ‘kuhinja, kraljujeta Den in Šabradur (kuhar s pomočnikom).
21.	IX. Po obilnem zajtrku s težkim nahrbtnikom sopiham proti taboru II, kjer na ležišču zaspim, Marjon pa me s svojim prihodom zbudi. Daleč za njim prihaja Zoran. Ivč in Den sestopata.
22.	IX. Potegnemo do bivaka. Z Marjonom razširiva snežno luknjo, Zoran pa kuha juho. Ponoči slabo spim, zebe me v noge.
23.	IX. Tovorimo hrano in opremo v tabor III. Tokrat je z nami Rado. V naslednjih dneh bi rad posnel naše napredovanje proti taboru IV. in naprej v prečko. V trojki ni gneče, kajti postavljena sta 2 višinska šotora, pritrjena z naylonäkimi vrvicami na skalne kline ter trd sneg in led.
Kot začarani opazujemo prelep sončni zahod. Na arma flexih (3 om izolacijski material firme Armstrong) v spalnih vrečah prijetno za-spimo. Po dohtarjevih navodilih sem tokrat pojedel uspavalni tableti.
24.	IX. Vsako jutro pride najprej na vrsto obuvanje, neprijetna namestitev derez in kuhanje zajtilka. Šele nato dobro obteženi po fiksiranih vrveh s pomočjo jumarja in cepina napredujemo po strmi steni navzgor do tabora IV. (7500). Marjon je v šotoru pol ure pred mano. Derez ne snemava, kajti še danes greva naprej napenjati vrvi, kolikor daleč bo mogoče. Tabor IV. sestavljata 2 šotora z vmesno vezavo (tunel), tako da imamo samo en vhod. Napeta sta z desne strani na skalne ‘kline, z leve pa na sneg. Ker je stena zelo strma, smo ižkopali oziroma izsekali prostor vodoravno v snežno strmino, spodnji del obdali z naytlonsko mrežo, da se izkopani sneg ne odvali. Tabor je zelo izpostavljen padajočemu ledu in snegu, pod njim pa navpična ledena stena tja dol do tabora II., kjer se ‘kopičijo ogromne grmade ledu.
Odvijeva kolut vrvi, nato pa Marjon napreduje po njemu že znanem terenu. Na stare in na nove Mine, ki jih zabija, delam sidrišča in fiksiram naipeto vrv. Res lepo vreme imava. Vrhovi Pik 6, Pik 3, Chamlang so pred nama, le Lhotse, za katerim slu-
tiva Everest je višji. Sto metrov pod nama stoji tabor
IV.	, iz šotora se od časa do časa pokaže Radova glava in kamera s katero snema zanimive trenutke. Z vrha stene naju obletavajo ledeni kosi. Marjona zadene lep kos ledu v ramo, mene pa v glavo oziroma čelado. Marjon preči strmino v desno, očisti skalo ledu, zabije klin v katerega vpne in fiksira vrv. Porabila sva skoraj vso vrv, padajoči led naju nevarno ovira, zato pohitiva po vrveh navzdol pod kolikor toliko varno streho šotora, kjer naju Rado in Zoran pričakata s kuhano juho. Prične pihati močan veter, Marjon pravi kot v starih časih (leta 1972), ko pripomni, da nam ta veter ne prinaša lepega vremena.
25.	IX.: Rado ostane na Stirici, kjer bo počakal na naslednjo skupino in posnel njihovo napredovanje nad prečko, kjer bo ostal zadnji tabor
V.	Ostali sestopamo, na trojki srečamo skupino, katera nas bo zamenjala, to so Nejc, Janko, Boris in Roman. Po krajšem počitku, sicer nimam nič od tega, kot samo to, da se mi s čelade staknejo višinska očala in padejo v globino. Iz nahrbtnika vzamem rezervna, a se mi preveč rosijo, zato jih ne morem uporabljati. Pri bivaku me Marjon počaka, nato pa izgine v megli po snežnem razu navzdol. Zaradi močne meglene svetlobe brez očal skoraj nič ne vidim, zato previdno stopam navzdol in čez slabo uro sem v taboru II. Zoran že kljub daljšemu počitku, ki smo si ga privoščili še naprej ostane na ležišču snežne luknje, z Marjonom pa obljubiva, da ga počakava v taboru
I.	Oslepljujoča svetloba, ki prodira skozi meglo me precej ovira, na srečo hodi pred mano Marjon, tako da gaz pred njim le slutim. V enaki nama Šabradur in kuhar Da-nu postrežeta s čajem, nato pa še s kompotom. Skoraj dve uri nestrpno čakava na Zorana, a ker ga le predolgo ni, se preobujem in mahnem navzdol proti baznemu taborišču, Marjon pa ga bo počakal. Medtem je že začel naletavati sneg, ki verjetno ne pomeni nič dobrega. V bazi najprej zavijem v kuhinjo na čaj, šele nato se preoblečem in ozrem pod plahto, kjer fantje večerjajo. Kar dobro sem zmahan, saj je sestop iz štirice direktno do baze kljub hoji navzdol vseeno naporen, če človek vse dni pošteno gara.
Kakšno uro za mano jo pri-maha tudi Marjon, Zorana je sicer na enki dočakal, ampak, ker temu ni nikoli dovolj počitka, je ostal kar v šotoru enice.
26.	IX.: Pred kosilom jo končno primaha, zaradi no-vozapadlega snega pa je potreboval za to pot navzdol kar 4 ure.
Sneži že cel dan in celo noč.
27.	IX.:	Zbolim. Dohtar
mi da vsa potrebna zdravila, kljub temu pa bom moral kar cel teden preležati.
Sneg še zmerom naletava, že čez meter ga je. Rado, Jan-
ko, Nejc so v taboru IV., Boris in Roman pa v bivaku, ker sta zaradi snežnih padavin sestopila v varno zavetje snežne luknje. V vseh šotorskih taboriščih na gori se borijo s snegom, bolje je v snežnih luknjah, kjer je človek varnejši pred plazovi in vetrom. Sicer pa vpliv monsuna ni segel visoko, od tabora I. naprej je zapadlo 'e kakih 20 cm novega snega.
1.	X. Z daljnogledom opazujem, kako se nosača Lim-bu in Pemba vzpenjata s tež-zim tovorom po snežnem razu proti bivaku. Ta dva fanta nista šerpe, ampak sta kuharska pomočnika in nosača. Neverjetno sta delovna in uslužna, pravo nasprotje naših šerp, če odštejemo kuharja Dami in šabradurja. Seveda ne smem pozabiti na našega zveznega ofocirja nepalske vlade, sicer inšpektorja policije Mr. Tape, ki nam gre na roko za vsako malenkost.
V višinske tabore odhajajo Nejc, Deni, Janko in Roman. Zvečer skuham puding, katerega ne morejo prehvaliti.
2.	X. Toplo sonce je zašlo za Pik 4. Vsi sahibi so odšli na goro, sam pa preživljam samotne trenutke v bazi. Sicer nisem sam, Šabradur, Ang Chering in Mr. Tapa imajo opravke v kuhinji ali pa poležavajo po šotorih. Danes je v bazi marsikaj novega. Kanca Lama je pripeljal kozla, njegov spremljevalec pa je prinesel nekaj sveže zelenjave: kumare in fižol. San-dar je sporočil, da je »hudo bolan« in da odhaja v Dan-kuto, zato bomo imeli pozneje precej težav pri nabiranju nosačev. Limbu in Pemba sta-se pravkar vrnila iz doline, kamor sta odšla po drva. Vrnila sta se s praznima košema, ker je po celi dolini Banina precej snega, nizko grmičevje pa pod njim. Od Kanca Lame zvem, da je na Kongmi in na Barunula precej snega, da Kombuku pa je že skopnel.
Pemba se je še pred večerom lotil svojih priljubljenih mesarskih poslov, zato je meso kmalu pripravljeno za v lonec, nekaj pa za v višinske tabore. Šabradurju naročim, da mi speče jetrca, ki so od vsega še najbolj okusna. Sicer pa je kozel že precej kazal rebra in smo takoj vedeli, da bomo imeli bolj malo od njega. Zvečer Kanca Lami izplačam za kozla 180 rupij.
3.	in 4. X. Naslednja dva dneva prihajajo fantje z gore, sam pa komaj čakam, da odpeketam v višinska taborišča, kajti spet sem povsem zdrav, od ležanja pa slabe volje.
5.	X.: V popoldanski vročini sopihamo proti enki. Aleš izusti, da odhaja na goro »kripelbataljon«. Boste že videli, kaj lahko naredi »kripelbataljon« si mislim. Jože, ki je prebolel hudo pljučnico je tudi že povsem zdrav in zagnan, Damjan, ki poleg svojega zdravniškega dela pomaga še nam pri nošnji in pri postavljanju taborišč pa tudi še ni naveličan.
6.	X. V taboru I. prespimo, naslednji dan pa potegnemo do dvojke, kjer bomo čakali na naveze, ki se bodo vračale z vrha in gornjih taborišč, če jim bo potrebna kakšna pomoč. Z Damjanom še vseeno upava, da bova dobila še zmerom toliko časa in dovoljenje za najin vzpon do tabora V., kajti oba se izvrstno počutiva.
7.	X. Zgodaj zjutraj hitiva po razu navzgor nasproti Borisu, kateremu je leden kos prebil čelado. Do bivaka je sestopil sam, čeprav nekoliko omamljen zaradi močnega udarca, po razu navzdol pa ga spremljava. Spodaj naju pričaka Joža s čajem, kmalu pa vsi trije sestopimo v bazo, Damjan z obljubo, da se jutri že vrne. Sam pričakam Marjona in Šraufa, ki sta sestopila z vrha oziroma s peti-ce. Marjon ima resne zmrzline na desni nogi, a oba sta kljub velikim prestanim naporom Židane volje.
8.	X. Ko se zbudita je pred bivakom že sonce, zato pohitim na radiozvezo z bazo. Ravno se pripravim, da izrečem Damjanovo in svojo željo, me Aleš prekine, češ da moram takoj sestopiti z zdravili v tabor I., nato nazaj v
II.,	poleg tega pa me poprosi še za eno uslugo. Seveda že kar v naprej vse vem. Torej bom sam tisti, ki bom spremljal našega zvezdnika do tabora III., kamor hoče na vsak način. Naj mu bo, rečem v radiostanico, v tem trenutku pa vem, da je dohtarjeva in moja želja splavala v oblake. Na vso brzino poiščem v zdravniškem kompletu injekcije Complamina in jo ucvrem proti enki, kjer sem v slabi uri. V najhujši vročini in oslepljujoči svetlobi jo krešem potem nazaj proti dvojki. Na granitnem grebenu dohitim počivajočega zveznega oficirja s šerpo. Na dvojki se obraz Šerpe Rintina kremži, ko mu naložim v nahrbtnik težke kose naše opreme. Če si prej lenaril pa vsaj pri koncu ne boš, si mislim. Je pa vseeno vesel, da gre dol. S Tapo pa se potegneva do bivaka, kajti že v naprej vem, da bodo z njim težave. V snežni luknji se pripraviva na spanje, sam pa topim led, kuham juho in čaj. Tapi postrežem z zeljem in klobaso iz konzerve, čeprav pravi, da ni lačen, povem mu, da je to naša nacionalna jed, zato se končno le potrudi in pospravi skoraj vse.
9.	X. Ob zori ga vodim navzgor. Za vsak slučaj ga imam navezanega še na petnajstmetrski prusik. Čeprav je brez nahrbtnika, se pogosto ustavlja in počiva, poleg tega pa ima težave z derezami kot vsak začetnik, ampak vseeno bi se lahko bolj vestno pripravil že v bazi. Preveč je mislil na sam vzpon in na številko sedemtisoč, kolikor je visok tabor III. Na srečo sem potrpežljiv, ampak kar je preveč je pa preveč To mu seveda tudi povem, kolikor mi dopušča znanje angleščine. Samo do žlamborja sem mu trikrat popravljal dereze, potem pa nič več, kajti prsti so mi pomrznili, ko sem snemal protektorje rokavic.
Včasih na konicah derez ali viseč na jumarju ob fiksni vrvi čakam, da se spet dvigne in nadaljuje. Na vrhu žlamborja srečava zmahane fante, ki se vračajo z vrha in gornjih taborišč. Deni, Janko, Nejc se smejejo moji potrpežljivosti in hudim, včasih nič kaj lepim besedam, ki jih izrečem na račun Tape. Čas beži, zato ga neusmiljeno priganjam. Okoli dvanajste ure končno doseževa šotora trojke, Tapa pa se kolikor je dolg in širok zvali v šotor in da vse štiri od sebe. Prosi za čaj, ampak mu kar povem, da za tak luksuz enostavno nimava časa, ker naju čaka še sestop do dvojke. Obraz se mu nekoliko skremži, ampak je vseeno dobro volje, saj je trenutno najvišji oficir Nepala. Po polurnem počitku ga skoraj potegnem iz šotora, nato pa sestopiva navzdol. Obupno je zmahan, najprej obvisi na prosiku, nato ga počasi spustim na fiksni vrvi. Neskončno počasi se pomikava navzdol, čeprav ga spodbujam in pomagam, ampak ko mi vse prekipi, ga začnem zmerjati in le to pomaga, da se spet dvigne in ob fiksni vrvi z utrujenimi nogami zapleše. Sicer sem tudi sam utrujen, skoraj bolj kot takrat nad štirico, ko sva z Marjonom napenjala vrvi. V bivaku njemu in sebi privoščim polurni počitek. Po snežni resi navzdol ga varujem in pazim na vsak njegov korak. Po dolini se že plazijo sence somraka, medtem ko naju obsevajo žarki zahajajočega sonca. Na dvojki naju pričaka Damjan. Zvečer kuhava, medtem ko se je Tapa že zvalili med spalne vreče in trdno zasmrči. Še prej pa sem se mu opravičil zaradi hudih besed, ki jih je slišal od mene, ampak drugače ne bi prišla nikamor. Izgleda, da je vse razumel, še zahvalil se mi je, na koncu pa ni pozabil naročiti večerje. Naj mu bo, ko je tako zdelan. Pozneje mu nesem mesnato večerjo, pa ti ta mrha popije samo čaj, čeprav je prej rekel, da je lačen kot volk. Z Damjanom se še pozno v večer pogovarjava. Sicer sva se že sprijaznila, da nama je tabor V. šel po gobe, ampak upava, da bova imela toliko časa, da skočiva na francoski greben.
10.	X. Zjutraj Tapa sestopi skupaj s šerpami, ki tovorijo robo nazaj v bazo. Jezim se, ker pošiljajo gor neopremljene nosače, to sta Limbu in Pemba, zato komaj čakam, da se pokažejo čme pike spodaj na začetku ledenika. Potem si nataknem dereze in odhajam za rob na oglede terena, ki vodi na francoski greben, od koder mora biti prav lep razgled na Lhotse in Everest.
Pozno popoldne nama Aleš zastavi spet novo nalogo: še enkrat na bivak in poskbeti za transport opreme v dolino. Zvečer zvijeva vrvi, ki jih bova vzela s sabo za spust opreme.
11.	X. V bivaku imava kar dosti dela. Damjan se ukvarja s pakiranjem opreme, sam pa medtem podiram šotor. Piha močan veter in kar dobro se namučim, preden je
vse v redu. Včasih, ko pridejo sunki, toliko da me ne odnese skupaj s šotorom čez rob, sicer pa sem za vsak slučaj navezan. Iz dolgih snežnih klinov naredim sidrišče, nato pa spuščava ogromni stokilogramski zavoj opreme v bivak vreči s pomočjo karabinske zavore navzdol. Pri tem nama pomagata Sonaj in Pasang, ki sta medtem sestopila s IV., kamor sta nesla kisik. Zvežem skoraj štiri dolžine vrvi po 50 m, predno zavoj pristane na dnu in sicer v krajni poči.
Damjan s Šerpama sestopi po grebenu, sam pa neskonč-čno uživam v dvestometrskem spustu ob vrvi po snežno ledeni flanki navzdol, kjer me pri koncu preseneti krajna poč. Trdo, ampak srečno pristanem na robu, in se še precej namučim predno spravim zavoj iz razpoke. Nato ga vlečem po snegu navzdol proti dvojki, od koder prihaja Damjan s Šerpama na pomoč. Pozneje vsi sestopijo v bazo, Damjan zaradi tega, da poskrbi za zmrzline naših fantov. Sam ostanem na dvojki, kjer nestrpno čakam na vrnitev Janeza in Zorana, kateri nam zaradi svojega pretiravanja dela same skrbi.
Oblečen v vse, kar imam, posedam še ves večer pred
Šport
V okviru praznovanja
l.maja so bila v naši občini organizirana številna športna tekmovanja, katerih so se udeležili tudi člani naše OZD. Najbolj številni so bili tudi
tokrat kegljači, saj je nastopilo v tekmovanju v borbenih partijah na kegljišču v Zvir-čah kar 7 naših ekip, vključno z žensko ekipo. Med skupno 33 ekipami je naša prva ekipa v postavi Košir Jože, Lavsegar Lojze, Lang Vili, Ahačič Štefan, Zaletel Cveto in Kosmač Edi s 307 podrtimi keglji osvojila prvo mesto in
Varujmo se nezgod
V organizaciji združenega dela BPT Tržič so se v mesecu aprilu 1976 pripetile naslednje obratne nezgode:
1.	Špendal Janez, zaposlen v obratu predilnice kot v. d. podmojstra prstančnih strojev, si je pri premeščanju zaboja zataknil z žico in si pri tem poškodoval sredinec desne roke.
Vzrok: Naglica pri premeščanju zabojev.
2.	Drobnič Rado, zaposlen v obratu oplemenitilnice kot vodja kosmatilnega stroja, si je na rezilih kosmatilnega stroja vsled spodrsljaja poškodoval kazalec desne roke.
Vzrok: Spolzka tla.
snežno luknjo, gledam škrlatno rdeč sončni zahod in se prepustim premišljevanju.
12.	X. Odhajam v bazno taborišče, kajti mojega dežurstva na taboru II je konec. Pa tudi močno utrujen sem že, še bolj pa naveličan čakanja. Z veseljem, po drugi strani pa spet težko zapuš-ščam snežne luknje dvojke, saj vem, da me je s tem konec mojih vzponov v Ma-kaluju. Pod enoj ko srečam ekipo, ki me bo zamenjala (Janko, Nejc, dohtar Damjan in Mišo) oziroma pomagala Zoranu pri sestopu. Temu le ni dosti manjkalo, da bi kot sem že omenil, zaradi svojega pretiravanja za večno ostal v steni, ker se zaradi pozne ure, ko je prišel do francoskega grebena ni vrnil v tabor V. Tako je nekje na grebenu prebil noč in začuda preživel. Šele naslednji dan je začel s sestopom, pri tem pa mu je pomagal Janez. Tudi v baznem taborišču so ga opazili. Sprva smo misliti, da se javlja po radiostanioi s perice, slučajno pa sta takrat Zobač in Aleš z daljnogledom pregledovala steno in ga opazila na grebenu. Kakšne skrbi je potlej imel vodja Aleš, ni treba pripovedovati. Na srečo je Aleš miren človek, kateremu ob najkritičnejših trenutkih ne popustijo živci.
Na koncu se je vse srečno končalo. Večino opreme iz spodnjih taborišč smo evakuirali. šotori tabora III., IV., V. pa so ostali v steni. Mogoče bodo kljubovali vetru in snegu še kakšne tri dni.
V bazi smo obsojeni na čakanje nosačev. Dolgčas nam sicer ni, kajti dela s sortiranjem in pakiranjem opreme imamo dovolj. Aleš naredi v kuhinji tudi obljubljeno torto, tako da bo slovesnost iz-gledala še bolj svečano. Na torti so s kremo napisana tudi naša imena, poleg tega ima napis 7 krat 8.475 m. To pomeni, da se je sedem naših alpinistov povzpelo na sam vrh, dvanajst alpinistov pa je preplezalo nad višino sedemtisoč metrov. Ti podatki zgovorno kažejo, da smo povsem uspeli.
Mraz je zahteval tudi žrtve. Nekateri smo imeli le lažje omrzline, Marjon in Zoran računata izgubo prstov na nogah, Šerpa Passang pa na rokah.
17.	X. Odrinemo iz baznega taborišča. Skupina štirih fantov ostane še v bazi, kjer bodo počakali na nosače in uredili transport, ostali pa gremo naprej, kajti zaradi poškodovancev moramo čimprej do letališča v Tulminkartiju, od koder bodo poleteli v Katmandu.
Na planini Jangle dan hoda poid bazo srečamo trec-king (popotniško) skupino, izletnike iz Slovenije in Hrvat-ske, ki na svoje stroške potujejo po Nepalu. Odhajajo do našega baznega taborišča, povzpeti pa se mislijo na šest-tisočak (prvopristopniki so bili Aleš, Šrauf in Roman, nadeli pa so mu ime Pic Tracking).
Pozna jesen je že. Podnebje je precej bolj suho, listje rododendruma rumeni in odpada, le himalajske jelke ob-drže zeleno barvo. Narava je odeta v prelepe barve. Makalu kljub temu, da je bil premagan ostaja še naprej mogočen, vrh te vzhodne skupine, ovit v pravljični čar megla prestol boginje Magha Kali.
V pragozdu nas ne napadajo pijavke, ker so se zaradi pomanjkanja vlage zarile v zemljo. Po znanih poteh hitro napredujemo do Sedue, tokrat zavijemo navzdol do veletoka Aruna, mimo zaselkov Bunglima do Tulmink-tarske ravnine, oz. srednje terase na kateri je travnato letališče. Cel teden čakamo nosače, ki prihajajo za nami, hrane nam že manjka, oz. smo se riža že pošteno prena-jedli. Še najbolj nam gredo v slast pečeni koruzni storži.
3.	XI. Tulmingtar je nekako trgovsko in uradniško središče te pokrajine, pravzaprav v vasi kot so Kangbari in Chainpur, do glavnega mesta Katmanduja pa je od tod še zmerom za 20 dni hoje. V »Twin otterju« (kanadski dvomotorni avion »dvojna vidra«), kateri potrebuje slab kilometer steze za vzlet, le s težavo dobimo prosta mesta. Tistih 19 sedežev je kmalu zasedenih z davkarji, kmeti in vojaškimi uradniki. Avion leti precej nizko, skozi okenca pa opazujemo panoramo najvišjih gora sveta. Dokler ne uredimo vseh obveznosti na nepalskem ministrstvu in uredimo transport opreme nazaj v domovino, imamo 5 dni časa, da si temeljito ogledamo glavno mesto Katmandu, mesto številnih pagod, templjev daritvenih oltarjev hindujske in budistične vere. Z letalom nepalske družbe se nato odpeljemo proti Delhiju, med potjo pa se nam nudi še zadnji pogled na Himalajske vrhove, med katerimi kraljuje Anapurna. V Delhiju nas na naši ambasadi sprejme veleposlanik SFRJ. Potem se potikamo po mestu, ogledujemo kolonijalne znamenitosti, kupujemo spominke in nestrpno pričakujemo dan, ko nas bo letalo poneslo spet med naše gore in domače. šader
pokal Občinskega sindikalnega sveta Tržič. Solidno so uvrščene tudi druge naše ekipe, saj so člani ekipe vzdrževalno energetskih obratov z 204 keglji osvojili 11. mesto,
13.	mesto je s 199 keglji pripadlo TOZD tkalnica, kegljači iz predilnice pa so s 175 podrtimi keglji zasedli 17. mesto. V ženski konkurenci so tudi naše članice slavile zmago, saj so bile s 187 podrtimi keglji za 37 kegljev boljše od drugouvrščene ekipe iz tovarne Peko. Tretje mesto je zasedla ekipa Peko II. s 147 keglji.
REZULTATI:
Moški: (33 ekip)
1.	BPT I.	307	kegljev
2.	Peko I.	283	kegljev
3.	Peko III.	253	kegljev
ženske: (7 ekip)
1.	BPT	187 kegljev
2.	Peko I.	150	kegljev
3.	Peko II.	147	kegljev
Na tekmovanju sta sodelovali tudi ekipi DITT in IGD, vendar sta bili po končanem tekmovanju letos prvič izvzeti iz konkurence. Tako DITT kot IGD bi bila v konkurenci zelo dobro uvrščena, saj sta dosegla rezultate 236 oz. 202 kegljev, ki bi jih uvrstili med 12 ekip.
V	streljanju z zračno puško so naši strelci s 449 krogi osvojili 2. mesto, za zmagovalcem — ekipo Peko I. pa so zaostali za 22 krogov. Na tretjem mestu s 398 krogi je bila ekipa BPT III. Skupno je nastopilo 15 ekip.
V	ženski konkurenci je premočno zmagala ekipa iz naših skupnih služb s 428 krogi, pred strelkami konfekcije BPT (75 krogov).
Člani našega kolektiva so se udeležili tudi letošnjega dvajsetega »Pohoda po poteh partizanske Ljubljane«. Na 10 km dolg pohod (Po poteh tovarištva in spominov« sta šli dve ekipi (po 5 članov) Industrijskega gasilskega društva in ena ekipa Društva inženirjev in tehnikov.
Žal, med udeleženci te velike manifestacije tudi letos ni bilo naših mladincev, pa tudi ostale organizacije bi lahko poslale svoje ekipe.
»Tržiški tekstilec« — glasilo delovne skupnosti Bombažne predilnice in tkalnice Tržič — ureja uredniški odbor: Lončar Janez, Fornazarič Stanko, Švab Anica, Eržen Vlasta, Cerar Franc, Markun Alenka, Rakovec Cirila, Herak Marjan, Šarabon Franci, Mrak Marjeta, Košir Jože, Novkovič Stevo. — Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290. Telefon 50-340 int. 90 — Tisk GP Gorenjski tisk Kranj v 1350 izvodih — Glasilo izhaja enkrat mesečno — List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list SFRJ št. 33/72, prosto plačila prometnega davka
Novosti no policah tržiške knjižnice
Ive MIHOVILOVIĆ:
USTASICI KRALJ
Znani hrvaški publicist Ive Mihovikmč je na osnovi zgodovinskih varov in arhivskih dokumentov napisal obsežno študijo o skaženi, tragikomični in hkrati kriminalni tvorbi mednarodnega in domačega nacifašizma, ki se je imenovalo ustaštvo. V knjigi avtor zelo nadrobno osvetljuje politična ozadja in dogodke ustaškega gibanja, ki sta ga podpirala nemški nacizem in italijanski fašizem, izdajstvo in podrejenost tega gibanja Hitlerjevim in Musolinijevim fašistično-imperialističnim interesom in končno klavrno vlogo, ki so jo pri oblikovanju tako imenovane »Nezavis-ne države Hrvatsike« imeli ustaški zločinci z Antejem Paveličem na čelu.
Sidny SHELDON: ONKRAJ POLNOČI
Washington, Hollywood, Pariz in Atene so prizorišče tega nežnega pa istočasno napetega ljubezenskega romana, v katerem se ljubezen in sovraštvo, strast in zločin prepletajo v mreži usod glavnih junakov.
Senzacionalni proces zaradi umora vabi v Atene znamenite ljudi z vsega sveta in časnikarje. Pred njimi se v sodni dvorani razgrinja življenje dveh lepotic, ki ljubita istega moškega: Neolle, ki je prišla iz marsejske revščine do najvišje igralske slave in bogastva, in Catherine, ki je zrasla v Chicagu in se je zadrege pred moškimi znebila šele v ljubezni do moškega, ki je postal njen sovražnik.
Roman je tudi zgodba o grškem industrijskem mogot-
cu, ki zna neusmiljeno sovražiti in kaznuje po svoje, ko se začenjajo ure »onkraj polnoči ...«
Roman je bil v ZDA bestseller!
Bruno PARMA, Boris KUTIN: ŠAH ZA VSAKOGAR
Naposled smo tudi Slovenci dobili sodoben, resnično uporaben priročnik za vse tiste, ki se s tako imenovano kraljevsko igro ukvarjajo bodisi ljubiteljsko, strokovno ali celo poklicno. Zasluga za to gre ta čas našemu najuspešnejšemu velemojstru Brunu Parmi in publicistu Borisu Kutinu, ki že vrsto let prizadevno spremlja vse pomembnejše turnirje in druge dogodke iz šahovskega življenja. Takšna združitev obsežnega praktičnega in teoretičnega znanja ter spretnosti razgledanega časnikarja je seveda zagotovila nastanek tega zares uporabnega priročnika.
Knjiga je obogatena s številnimi nazornimi Skicami, grafikoni, tabelami in fotografijami.
Iz uredništva
V tej številki našega glasila nista objavljena dva članka »Intervju s predsednikom društva mojstrov« in »Problematika prodaje«.
Prvi članek je odpadel zaradi bolezni Marjana Zupančiča, drugi pa zaradi tega, ker glede na službene obveznosti delavcev komercialnega sektorja, članka do redakcije nismo prejeli.
Uredništvo
Nagradna križanka
IZŽREBANI REŠEVALCI
KRIŽANKE
Od 86 prejetih križank je bilo kar 79 pravilno rešenih. Izžrebani so bili naslednji reševalci:
1.	nagrado 50,00 din prejme Magda Gregorčič iz tkalnice
2.	nagrado 40,00 din prejme Štefka Oman iz tkalnice
3.	nagrado 30,00 din prejme Marija Ahačič iz tkalnice
4.	nagrado 20,00 din prejme Filip Novak iz tkalnice
5.	nagrado 10,00 din prejme Janez Smolej iz tkalnice
Uredništvo
Kadrovske
novice
V	mesecu aprilu 1976 so v naše podjetje prišli naslednji delavci:
V	delovno skupnost skupnih služb
v HC
Žnidaršič Jože iz rehabilitacije
V istem času pa so podjetje zapustili naslednji:
samovoljno:
Slatnar Jože
Mišič Anda
na rehabilitacijo:
Lausseggar Marija
umrle:
Zalar Zofija
Hrvačanin Milica
Naše mamice
Šega Marta je 13. aprila 1976 rodila dečka, Krže Marija iz Loškega potoka 17. aprila deklico, Valjavec Dragica in Sa-dikovič Ifeta 19. aprila deklici, Biberovič Zilka 22. aprila deklico, Blaži Viktorija 23. aprila deklico in Kuhar Terezija deklico, Primožič Katarina 11. maja deklico ter Subotič Radmila 30. aprila dečka.
Iskrene čestitke, mamicam in malčkom pa obilo zdravja!
Uredništvo
Zahvali
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem čistilnice in mikalnikov za izkazano pozornost in darila.
Janez Klemenc
■■
Ob moji poškodbi v prometni nesreči se za izkazano pozornost in pomoč najlepše zahvaljujem sodelavcem razvojnega oddelka ter vsem ostalim sodelavcem, posebno še dipl. ing. Pesjaku in dipl. ing. Jerebovi.
Marjeta Mrak
Vojaki
nam pišejo ...
Tokrat sta se nam oglasila dva naša nekdanja sodelavca, ki trenutno služita vojaški rok.
Igor Žnidaršič nam je pisal iz Bjelovara, v svojem pismu
pa pozdravlja celotni kolektiv, posebno še nekdanje sodelavce iz mehanične delavnice in osebje obračunske pisarne tkalnice. Zanima ga, kaj se dogaja v podjetju, zato prosi, da bi mu pošiljali naše glasilo.
Iz Zaječara nam je pisal Zdravko Komadina, ki navaja, da se često rad spomni na nekdanje sodelavke in sodelavce iz obrata oplemenitilnL ce ter jih ob tej priliki lepo pozdravlja. Tudi on želi, da bi mu pošiljali Tekstilca, saj kot piše, bi se preko njega seznanjal z vsemi dogajanji v podjetju.
Obema se v imenu celotnega kolektiva zahvaljujem za pošto in pozdrave, obenem pa želim, da se večkrat oglasita s kakim pismom in v njem napišeta kaj več o življenju v vojaški suknji. Vajini prošnji za glasilo sta dokaz, da še vedno živita s podjetjem in vaju zanima, kaj se dogaja v podjetju. Tekstilca bosta prejemala na vajina naslova.
Še enkrat hvala za pošto in lep pozdrav obema.
Še naslova obeh vojakov:
Igor Žnidaršič V. P. 4848/33 43002 Bjelovar Hrvatska
Zdravko Komadina V. P. 6002/10-2 19002 Zaječar Srbija
Uredništvo
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža
JANKA MUROVCA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem oddelka BD — predil-nih strojev za darovani venec in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
žena Adela