Političen list za slovenski narod.
Naročnino in oznanil« (i n i e r a t e) »sprejema upravništvo ln ekspedlelja r ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve nllee it. 2.
Po pošti prejeman velja: Za cele Uto predplačan 16 gld., ta pol leta 8 gld., za četrt Ista i gld., xa jede*
mesec 1 gld 10 kr.
V administraciji prejeman velja:	•	Rokopisi se n« vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Za celo leto 12 gld., ta pol leU 6 gld., za četrt leta 3 gld., ta jeden mesec 1 gld. 1	„ . ...	0 „.,. „ ... „ x «„
„,..,'. j _ -i.« i- , i* on V * , .	T	Vrednistvo )e v Seraenišklh ulicah it. 2, I., 17.
V Ljubljani na dom pOBiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamne številke po 7 kr.	I	Izhaja vaak dan, iinemši nedelje in praznike, ob pol 6. ari popoldne,
Vrednlitva telefon - Stev. 74.
Štev. 74.
V Ljubljani, v petek BI. marca 1899.
Letiiili XXVII
Gabilo na naročbo.
S I. aprilom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo »Slovenca".
15 gld. 8 rt
Babilonski stolp ob Adriji.
»Naša Sloga« objavlja v jedni zadnjih številk članek, v katerem polemizuje z rimskim listom »Civilta Cattolica«. Ta list, ki izhaja v dalj-njem Rimu in ki je drugače na glasu pravičnega katoliškega lista, je objavil dopis iz avstrijskega Pri-morja o naših političnih odnošajih in sicer nekako na način, kakor smo bili navajeni čitati v tržaškem »Amicu«, ki je pa, kakor se čuti, prenesel zdaj svoj »delokrog« čez mejo avstrijske domovine tija, kjer naših razmer ne poznajo in ne morejo soditi, kaj je v poročilih b te strani prav ali ne prav. »Civilta Cattolica« v Rimu si je
dala pisati o naših razmerah nekako sledeče: Hrvatje in Slovenci na Primorju so podobni Dantejevemu volku, ki ni nikoli sit. Na grofa Thuna pritiskajo tako, da jim mora izpolniti vsako željo, pa naj bi bilo to v še tako škodo Italijanom v Primorju. Tako jim je Thun uvel slovenski jezik na sodiščih v Gradcu, Celju in v Trstu in po vsem tem je postavil v državni proračun še potrebno svoto za ustanovitev državnega srbo-hr-vatskega gimnazija v Pazinu, mestu, kjer je 3000 prebivalcev, ki so skoro sami Italijani, združeni v tej mestni občini. Nadalje pravi list, da je nastala po vsej Italiji velika ogorčenost proti tej gimnaziji. A vse proteste, ki so dohajali od strani užaljenih na vlado na Dunaj, je grof Thun enostavno odklonil in brezbrižno vrača dopise pritožiteljev. Naposled stoji v tem listu, da je od šest srednjih šol, katere je vlada ustanovila v Primorju, petero nemških in da se na vseh ne smatra italijanski jezik za obligaten, pa naposled vzklika: Dodajte še eno nemško-slovensko učiteljišče, a zdaj še srbo-hrvatski gimnazij, pa imate jasno sliko o babilonskem stolpu ob Adriji! Iz vsega tega članka je pač razvidno, da prihaja iz nekega tabora v našem Primorju, kjer ne poznajo pravičnosti napram naši narodnosti, dasi bi bilo pričakovati, da taki činitelji vsaj ne skrunijo s takimi nekrščanskimi poročili katoliškega lista kakor je »Civilta Cattolica« v Rimu. O vsebini članka je skoro nepotrebno govoriti, saj so to že stokrat omlatene pleve. Razloček je v tem slučaju le ta, da se hoče s tem člankom morda vplivati na kakem mestu, kjer se odločuje v cerkveno-

LISTEK.
Slutnja srca.
Ruski spisala V. Curikova. — Preložil I. M.
bredi bujnih trat, obrobljenih z lesovi na bregu široke reke raztega se in stoji iz davnih časov mala vasica. Okna kočic obrnjena so proti reki, a dvorišča proti lesu.
Kočice tišče se druga druge. Po zimi zasipa jih sneg, poletne nevihte iztresajo svoje strele nad njimi in jesenski dežovi jih zalivajo, a one trdno stoje in stoje. Uniči naj jih tudi požar, uniči naj jih vse do tal, ne propadejo za dolgo, potem pa vzrastejo takorekoč iz zemlje ter stoje in stoje, nad njimi pa teko leta in leta. V teh kočicah žive ljudje, pokoljenje za pokoljenjem, vsi kakor jeden in jeden kakor vsi. Žive, trudijo se, starajo se in pomro udano in voljno. Za njimi pa pridejo mladi, da žive, se trudijo, starajo in umirajo udano in voljno, čas hiti, projdejo stoletja.
Pozna jesen. V izbi jedne kočice sedi mlad mož, kodravi, veseli in zdravi Dimitrij.
Poletni opravki so vsi končani, a zimska dela z izvažanjem lesa se niso še pričela. Nima dela, zato sedi in zeva. Svoje Bile zbira, a Agrafena, mlada, lepa, plavolasa njegova žena sedi pri njem na klopi in krmi sina Ivana. Sedita in molčita ter poslušata valovito pesem, tožno pesem jesenskega vetra.
Ali naj idem Bpat, — spregovori Dimitrij.
Da, le lezi, — odgovarja Agrafena — jaz pa še operem zvečer srajce.
In zopet molčita.
Potrkata na duri in v sobo stopita dva soseda, Nikolaj in Anisim. Vstopita, pomolita, pozdravita se z domačini in počneta vabiti Dimitrija seboj.
Idem, da idem. A kam, ne povesta in tudi Dimitrij ne povprašuje. Vidno je, da ve in so se poprej dogovorili. Agralena upira oči sedaj v moža sedaj v nepovabljena gosta, a ne črhne besedice.
Dimitrij obleče suknjo, se prepaše s pasom in odide ž njima. Ni še pozno in jesenska noč je dolga. Dosti časa je še za spanje.
Agrafena ostala je sama. Popepelila je srajce, pospravila posodo, še jedenkrat nakrmila dete ob prsih, zapela mu pesmico, Dimitrija pa še ni od nikoder. Žena pogasila je ogenj in legla na klop. Dokler je imela opravka, bila je pokojna, a komaj da je legla, bilo ji je težko pri srcu.
Pod pečjo oglašal se je cvrček, njej pa so rojile težke misli po glavi: »ah kam je šel, ne, ne blodi za dobrim po noči«. In nehote se je Agrafena spomnila, kako se ji je bilo zaželo srce v trenutku, ko sta stopila v hišo Anisim in Nikolaj. No pri delu se ni vznemirjala, a sedaj ko je vse potihnilo, bilo je srce otožno. Ona bedi in strmi v temoto. Zgane se, kadar se oglaša krava v hlevu, in vzdihi izvijajo se ji iz prsij, ko zasliši glas kričavega petelina v veži. Prižge luč, se vsede, posluša, zopet leže. Dimitrija ni in ga ni. Agra-
političnih stvareh. Kako neosnovane pa so trditve v tem članku, da je vsa Italija bila ogorčena proti osnovi gimnazije v Pazinu ! Kaj ima li 11 a-1 i j a z osnovami šol v Avstriji? Potem je pa tudi res, da je samo Iramazonska »Italija« Istre in Trsta protestovala proti tej opravičeni zasnovi. Pošteni Italijani pa niti besedice črhnili niso, nasprotno so bili še ogorčeni radi postopanja »Progresa«. Kar so pa tiče nemških srednjih šol v Primorju, pa bi svetovali, naj se primorski Italijani obrnejo do Nemcev samih, morda dobijo odgovor, kakoršnega Nemci dati znajo ! Želeti bi bilo, da vplivni slovenski krogi opozore vred-ništvo omenjenega lista na dejanjske razmere, ker škoda je za Slovane v Primorju usodna, ako so katoliški listi tako poučeni.
Politični pregled.
V Ljubljani, 31. marca.
Poldnevni pouk v gorenje avstrijskih šolah. V svoji zadnji seji vaprojel je gorenje-avstrijski deželni zbor z veliko večino predlog posl. Huberja, da naj se v šolah po deželi uvede poldnevni pouk. S tem, rekel je predlagatelj, je mnogo pomagano kmetskemu prebivalstvu, poleg tega se pa tudi kaj lahko prihranijo stroški za gradnjo novih šolskih poslopij. Predlog je zagovarjal tudi posl. Doblhofer, izjavljajoč, da je prijatelj šole, ob jednem pa tudi kmečkega ljudstva. Napraviti treba razloček mej mestom in deželo. Pomisliti je, koliko morajo trpeti otroci v zimskem času, ko morajo češče brez zajutreka oditi v daljno
fena položi trudno glavo na laket prave roke in zadremlje v svojem vznemirjenju. Sanja se ji, da pere na reki in krog nje tolčejo s pralci njene znanke. Ona hoče vse preglasiti in klati s svojim pralcem kar ima moči, da jo boli roka. Uzdrami se. Poležala je roko; glas pralca pa ji vedno še šumi v ušesih. Kar čuje, da nekdo trka na vrata. Poskoči in hiti odpirat vežo ; Dimitrij je prišel. Belkasta, ne vabljiva jesenska zarja se že zaznava na obzorju. Žena hoče napraviti luč, a ker mož ničesa ne veli, vleže se i ona in zaspi.
Zjutraj so vstali. Agrafena vidi, da Dimitrij ni vesel, da molči in oči poveša. Pasu ni in tudi čisto srajco je oblekel, a kam je dejal ono, ki jo je slekel, ne vo žena.
»No meni treba molčati«, misli si. »Vidno je, da Be je z možem naključilo zlo.« Kmalu je zvedela Agrafena vse, zvedeli so i vsi drugi. Ubili so tisto noč konjskega tatu v lesu in našli so vse tri ubijalce. Tudi Dimitrij bil je med njimi. Pas je bil pozabil v lesu pri mrtvem telesu. Izpraše-vali so jih, sodili so jih, v zaporih so jih držali ter prisodili vsakemu svojo kazen; Dimitriju bo prisodili prisilno delo v rudnikih.
Plakala je Agrafena, vsklikala in umirala tuge. Žalovala je za Dimitrijem in tarnala nad seboj, češ ona, zapuščena mlada žena in brez moža, je kakor ladja brez krmila na širnem morju.
Čas hiti, Dimitrija ni. Agrafena se upokoji, hiti za delom in vzgaja sinka. Venela in upadala je žena. Krasota je propadla in blesk 'očij je iz-
šolo in se zvečer \rnejo domov, ne da bi dobili opoludne kaj toplega za želodec. Namestnik baron Puthon je naglašal, da je izmej 508 šol na 300 šolah že sedaj uveden poldnevni pouk. — Kaj ta-cega bi bilo potreba tudi pri nas, posebno v gorskih krajih. Toda Kranjska dežela je po mnenju nekaterih mož dovolj bogata, da lahko zgradi v vsakem gorskem selu posebno šolsko poslopje.
Čeikonemški liberalci in gonja radi-kalcev. Cel čas rogoviljenja Schonererja, Wolfa in njunih zvestih sodrugov je bilo opazovati, da nemško-napredna stranka niti z mazincem ne gane, da bi omejila ali vsaj skušala omejiti delovanje kričaške klike. Umevno je, da so radi tega gotovi krogi jeli misliti na mogočnost, da obstoji mej tema dvema strankama nekaka pogodba radi ohranenja mandatov. Dr. Schlesinger sicer izjavlja v nekaterih praških listih, da so vse take govorice popolno neosnovane, toda vsakomur se vendar čudno zdi njihovo postopanje, ki je brez kakega dogovora bodisi z vlado ali pa z radikalno kliko skoro neumljivo.
„Kreuzzeitung" o avstrijskem jezikovnem zakonu. Imenovani nemški list objavlja nek dopis z Dunaja, v katerem se najpreje trdi, da bo vlada na vsak način izdala jezikovni zakon s pomočjo paragrafa 14, ne ve se le, kako in kedaj. Dopisnik sicer pravi, da te vesti ni zajel naravnost iz vladnih krogov, pač pa tam, kjer se bo o tem konečno odločilo. Kateri so ti krogi, mož seveda ne pove. Res je sicer, pravi nadalje, da je grof Thun nekaj dnij pred zaključkom državnozborskega zasedanja zagotovil nemške katoliške poslance in nekatere druge zastopnike desnice, da jim parlamentarne počitnice ne bodo prinesle nikakih presenečenj, toda uveljavljenje napominanega jezikovnega zakona se nikakor ne more imenovati presenečenje. Grof Thun ne bo prelomil dane obljube in vkljub temu se bo po-služil paragrafa 14. v svrho rešitve jezikovnega vprašanja. Ministerski predsednik se je gotovo in se bo še posvetoval z zastopniki obeh interesova nih strank in gotovo je, da so o tem poučeni že vsi zastopniki.
Na Francoskem so pričeli zadnji čas pravo gonjo proti društvom, ki ne zasledujejo popolno istih teženj in načrtov, kakor sedaj vladajoča večina. Preiskovalni sodnik Fabre, ki je imel od dne Faurove smrti pa do predzadnjih dnij na delu ogromen policijski aparat, je izročil štiri najbolj nevarna društva državnemu pravdništvu in sicer ligo za obrambo človeških pravic, predsednik ji je senator Trarieux, potem društvo »francoska domovina«, predsednik Lemaitre, potem zvezo ljudskega odbora in pa ligo za deželno brambo, kateri načeluje podpolkovnik Monteil. Znane, še le v novejšem času ustanovljene patrijotiške lige, ki je bila gotovim pariškim krogom najbolj trn v peti, pa preiskovalni sodnik niti ne omenja,
ginil. Češče zahaja Agrafena v cerkev, tam postaja, zdihuje in moli ... A za koga moli, nikomur ne pove. Ne pred ljudmi, pred Bogom izliva svoje molitve in solze: On jih i čuje, On ve zanje.
Dimitrij je oskrunil svoji roki s človeško krvjo, oskrunil je s krvjo tudi svoje srce. Zapekla se jt> kri v njem v ljuto zlobo in živi kot človek s kamenitim srcem. Vse spomine je za-grebel, kakor da ni poznal ne očeta ne matere, ne žene, ne svojega otroka in ne sela z božjo cerkvijo: jedno jedino še živi v Dimitriju — ne-nasitljiva zloba.
Gonili so Dimitrija dolgo od ječe do ječe in privedli ga v prisilno delo, a zver v njem se ni pomirila. Niti sledu veselosti ni na njem. Obrili in ostrigli so ga in kodri padali so na hladna tla, ž njimi pa je izginila tudi mladost. Smeha ni sli šati iz njegovih ust, odpre jih le za ostudno kletev.
Sam zase dela, vsem se roga, vse ljudi zavida in črti: bil bi, dušil bi, v topli krvi bi kopal roki. Strašno je postalo lice Dimitrija in globoke brazde so se zarisale na njem, kakor se zarišejo razpoke po zemlji ob času suše.
Čas hiti, hiti kakor bistra voda. Starost je tu. Dimitriju se je vse pristudilo. Vse življenje nosi verige, starost upogiba mu hrbet, smrt se vedno bolj bliža, a Dimitrij se ne meni zato. Živi dan v dan kakor kamen, brez mislij in spominov.
(Dalje sledi.)
ker ve, da jo je vlada že popolno zatrla s tem, da je spravila pod ključ njena voditelja poslanca Deroulede in pa Haberta. Kajpada se marljivo zasledujejo še vsi njeni in drugi člani tej ligi sorodnih društev, ker po njih preti republiki menda največja nevarnost. Pa mora republika stati res prav na slabih nogah, da se njeni voditelji zboje takoj vsake sapice.
lurška vojna uprava nima sreče pri nabavi potrebnega streljiva. Že večkrat je sklenila pogodbe s posamnimi tovarnami za patrone, toda nikdar ni mogla izplačati vse pogojene svote, vsled česar ni dobila naročenega blaga in često tudi izgubila že plačano ponapredščino. Ravno taka se jej godi sedaj. Minuli teden je došlo 62Ž5 zabojev z 7,830.000 patron, za katere je treba plačati ostalo svoto 43.000 turških funtov. Ker pa vlada nima denarja, ga tudi ni mogla izplačati, ter se je vojna uprava izgovarjala, da hoče streljivo poprej preskusiti. Na te limanice tovarnarji niso hoteli iti in tako bo blago romalo nazaj. Tem neprijetnostim se hoče izogniti sultan s tem, da je pri neki šenthipolitski tovarni naročil stroje za izdelovanje patron za 20.000 funtov. Pogodba je sicer sklenjena, toda vprašanje je, bodo li imeli tudi kaj potrebnega drobiža, posebno še za nakup potrebnega materij ala.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 31. marca.
(Velikonočne procesije) se vrše jutri po nastopnem redu: Ob 3. uri popoludne pri Uršulin-kah, ob '/i5. uri v stolnici, ob 5. uri v Trnovem in pri sv. Petru, ob 6. uri pri sv. Jakobu in oo frančiškanih, v nedeljo zjutraj pa ob 4. uri v cerkvi Jezusovega srca.
(Shod slovenskih gospodarskih zadrug) bo v četrtek 6. aprila v Katol. domu v Ljubljani. Dnevni red: Pomen gospodarskih zadrug, poroča g. Fr. Jaklič. — Vzajemno delovanje gospodarskih zadrug, poroča dr. Krek. — Konsumna društva in njih nasprotniki, poroča g. Peter H a u p t m a n. — Shod se prične ob 1li\0 dopoldne.
(Deželni zbori) tirolski, goriški, tržaški in isterski so, kakor se nam z Dunaja brzojavlja, sklicani, in sicer tirolski na 11. aprila, ostali trije na 15. aprila. Isterski deželni zbor bode zboroval v Kopru.
(V državnem proračunu) oziroma proračunskem provizoriju se nahajajo v drugem četrtletju za Kranjsko naslednji krediti : 15.000 gld. za nove stavbe, pre- in dozidave; 9900 gld. za poprave v ljubljanskem licealnem poslopju; 22.130 gld. za nakup stavbišča za novo sodišče v Ljubljani; 50000 gl. za nakup in adoptiranje novomeške vojašnice; 100.000 gld. za gradnjo novega gimnazijskega poslopja in 100.000 gld. za gradnjo ju-stičnega poslopja v Ljubljani.
(Društvo za krščansko umetnost) v Ljubljani ima prihodnji četrtek, dne 6. aprila, svoj občni zbor v dvorani duhovskega semenišča (2. nadstropje). Med tem velikim zborovanjem bode tudi primeren govor in slednjič volitev novega odbora. Želeti je obilne vdeležbe.
(Druga izredna dramska predstava.) Kakor smo že omenili, igrali bodo domači igralci in domače igralke na svojo režijo A. Medvedovo žalo-igro v petih dejanjih »Za pravdo in srce« na Velikonočni ponedeljek dne 3. aprila. Vse proste vstopnice ostanejo tudi za to predstavo v veljavi.
(Občul zbor »Dramatičnega društva« t Ljubljani) bo 15. aprila v »Narodnem domu«. Dnevni red: a) Poročilo tajnika, blagajnika in revizorjev, b) Vprašanje, ali naj se opera opusti aH ne. c) Volitve, d) Slučajnosti.
(Kmetijsko društvo v Horjulu) imelo je v minulem poslovnem letu blizo 72.000 gld. prometa in sicer 35.981 gld. 15 kr. dohodkov in 35.475 gld. 39 kr. stroškov. Pristopilo je v tem letu na novo 36 članov in šteje sedaj društvo 266 udov, ki so vplačali na deležih 3698 gld. 13 kr. Bilanca izkazuje 21.980 gld. 16 kr. aktiv in 21.392 gld. 20 kr. pasiv. Cisti dobiček, ki se ves prepusti re-servnemu zakladu, znaša 1103 gld. 72 kr. ali v primeri z letom 1897 za 415 gld. 83 kr. več. Pri kmetskih pridelkih in raznem blagu je imelo društvo 4611 gld. 72 kr. kosm. dobička. Rezervni zaklad znaša koncem leta 1898 svoto 1825 gld.
95 kr. — Te številke jasno kažejo, kako neosno" vani so napadi, s katerimi je obkladal »Narod« tudi to društvo. Podjetje, ki ima v tako majhnem kraju toliko prometa, je pač živo potrebno. Zato pa se v Horjulu napadom »Narodovim« le sme-jemo in prav pridno delujemo v blagor ljudstva. Gospodarska organizacija je moč, kateri hripavi liberalni napadi le — koristijo.
(Iz poročila o delovanju kmetijsko-kemičnega preskušališča za Kranjsko v Ljubljani.) Kemično preskušališče otvorilo se je 13. avgusta, vreditev pričela se je pa 1. maja 1898. Umevno je, da o delovanju tega znanstvenega zavoda, katero obsega dobo od 13. avgusta do 31. decembra, ni še mnogo poročati. Poleg poročila o delovanju Bledi naj najvažnejšo o nalogah in vredbi preskuševa-lišča. Pravila zavoda potrdilo je c. kr. ministerstvo za kmetijstvo z odlokom od dne 20. oktobra 1898, št. 22.713. Z ozirom na §1. teh pravil ima ta zavod sledeči delokrog: Namen preskušališču je, s strogo znanstvenimi preiskavami pospeševati kmetijstvo na Kranjskem, posebno vinstvo, preiskovati in preskušati reči, ki so v tesni zvezi z dejanjskiin kmetijstvom sploh in posebej z vin-stvom, potem vse semkaj spadajoče rastlinske bolezni. Nadalje ima preskušališče posebno nalogo, preskušati in v prigled jemati različna gnojila, krmila in semena ter preiskovati zemlje; potem zvrševati analitiške, fizijološke in mikroskopske preskušnje, posebno preskušati živila in povžit-nine, ako to zahtevajo oblasti, društva in zasebniki, in razširjati vspehe znanstvenih preiskav z besedo in v spisih ter kmetovalcem dajati nasvete in jih proučevati. Posebne važnosti za preskuša-lišče je § 4. imenovanih pravil, ki se glasi: Preskušališče ima pravico izdajati listine o izidu svojih preiskav in preskušenj, ki so v tesni zvezi 8 kmetijstvom in s tehniško porabo kmetijskih surovin. Za veljavnost teh listin je potreben ravnateljev podpis in pečat preskušališča. Delovanje preskušališča nadzoruje c. kr. ministerstvo za kmetijstvo ; vsled tega je dvorni svetnik imenovanega ministerstva profesor dr. E Meissl dne 27. septembra 1898 natančno pregledal naredbo zavoda ter se je o njej jako pohvalno izrekel. — Preskušališče ima svoje prostore v deželni hiši v Sa-lendrovih ulicah št. 3 v prvem nadstropju ter je vrejeno sedanjemu stanju znanosti popolnoma primerno. V dobi od 13. avgusta do 31. decembra 1898 imel je zavod mnogo posla, kajti oblasti, društva in zasebniki poslali so mu 100 preskušenj raznih predmetov v znanstveno (kemično, fizijo-loško in mikroskopsko) preiskavo, in sicer: Vina 38 preskušenj, vinskega mošta 3 preskušnje, piva 5 preskušenj, žganja 7 preskušenj, vode iz vodnjakov in studencev 16 preskušenj, masla 1 pre-skušnja, mleka 2 preskušnji, moke 1 preskušnja, kave (zmlete) 1 preskušnja, sladorja 1 preskušnja, k slega zelja 2 preskušnji, umetnih gnojil 11 preskušenj, zemlje 7 preskušenj, žveplenega prahu 1 preskušnja, sode 1 preskušnja, odpadkov iz tovarne 1 preskušnja, glazura za sode 1 preskušnja, tkanine 1 preskušnja, skupaj 100 preskušenj. Preiskavanje omenjenih predmetov zahtevalo je nad 600 posameznih določil. Mnogo posla je imel zavod s preiskavo živil in povžitnin in to s preiskavo vina, mošta, piva, žganja, mleka, moke itd. Od 38 vrst preiskovanih vin bilo je 11 vrst, t. j. 29 odstotkov ponarejenih ali tako pokvarjenih, da niso bili za rabo. V petih slučajih je bil ravnatelj preskušališča dr. E. Kramer pri c. kr. sodiščih izvedenec glede ponarejanja živil. — Razven omenjenih preiskav je rešil zavod mnogo vprašanj o različnih gospodarskih stvareh in to povsem o porabi umetnih gnojil, o uničevanju kmetijskih škodljivcev, o sestavi mešanice semen za travnike z ozirom na razliko zemlje, o zboljšanju bolnih pristnih vin itd. Nadalje je opomniti, da namerava c. kr. ministerstvo za kmetijstvo ustanoviti na ljubljanskem barju več poskušališč za obdelovanje barja in je pooblastilo ravnatelja preskušališča, da ukrene že jeseni vse potrebno, da bode mogoče pomladi z delom pričeti. — lz navedenega poročila se lahko razvidi, da je imelo kemično preskušališče že v prvih štirih mesecih svojega obstanka mnogo posla, tako da ni dvomiti, da je bila ustanovitev toga zavoda nujno potrebna.
(Iz Ljutomera.) Občepriljubljeni naš zdravnik dr. M i h a 1 i č so je na potu iz Bučkovec na cesti v okolici Kamcnsčak zvrnil z voza, ker sta se konja splašila. Padel je tako nesrečno, da si je
zlomil eno nogo in roko nalomil. — Iskreno so-žalje blagemu gospodu, z željo, da prav kmalu ozdravi!
(Iz Tomišlja.) Strašanski škandal se je zgodil te dni v Tomišlju po poročilu »Slov. Naroda« z dne 28. marca. »Nek človek z imenom Jožef Knific, kurat in beneficijat v Tomišlju, se je pre-drznil raz leče imenovati občespoštovanega gosp. M. Peruzzija in nekega drugega veljaka goljufa in sleparja. Knific ju je kar imenoma na ta nečuven način razžalil, dasi nima sence povoda in sta oba tako vzgledna poštenjaka, da kak Jože Knific niti vreden ni, da bi jima prah s čevljev obrisal. Knific pride pred sodišče. Zares lepe izglede nam dajejo ti katoliški duhovniki.« Tako piše »Narod«. Grda laž je, da bi imenoval gospod Knific ta dva veljaka goljufa in sleparja. Pač pa je omenil lansko volitev in jo je imenoval goljulno in sleparsko volitev, pri tem pa ni drugega storil, kot citiral odlok slavne deželne vlade, ki je ovrgla to volitev, pri kateri je spravil Peruzzi pet ali sedem volilcev na svojo stran, a na nasprotni jih je bilo nad 100, in je rekla, da sta župan Švigelj in Peruzzi varala volilce. Odgovoriti mi je še, kaka veljaka sta ta dva moža, katerima ni vreden Knific prah s čevljev obrisati. Se nedavno je pisal »Narod« o Peruzziju, da je v Ljubljani liberalec, na Igu pa klerikalec, toraj nekak kameleon, kar je »Narod« zadel, a sedaj je zopet pri njem obče-epoštovani mož. In drugi občespoštovani mož je nek bivši cerkveni ključar, kaleri je bil odstavljen, ker si je hotel prilastiti dva orala benefici-jatskega gozda za časa vakature. To sta torej ta dva občespoštovana poštenjaka, katerima ni vreden gospod Knific prah s čevljev obrisati. Ljudstvo je imelo za škandal, da si upajo taki ljudje dragega jim dušnega pastirja zaradi posojilnice in zadruge črniti.
(Na graSkein vseučilišča) so se pričela vpisavanja za poletni semester dne 29. sušca ter se končajo 13. aprila. V zimskem semestru je bilo 1644 slušateljev, in sicer 86 bogoslovcev, 771 juristov, 558 medicincev, 168 modroslovcev in 66 farmacevtov.
(Nagrade za pokoiičane zveri.) Deželni odbor kranjski je izplačal v minulem letu 30 gld. za jednega medveda, 10 gld. za medvedko, 38 gld. za 19 vider, 30 gl. za šest steklih psov, 5 gl. pa za steklo mačko.
(Shod v Koštaboui) pri Pomjanu v Istri, ki ga je minulo nedeljo hotelo društvo »Edinost« prirediti, je okrajno glavarstvo v Kopru prepovedalo. Vzrok je bil, kakor se poroča s Pomjanščine, ker so Lahoni na isti dan ondi napovedali svoj shod. To seveda je bila lahonska zvijača. Računali so na to, da bode politično oblastvo prepovedalo oba shoda, ker bi sicer morda nastali nemiri med strankama. In dosegli so svoj namen. Toda Koštabona je slovenska in društvo »Edinost« gotovo ne opusti svoje lepe namere. — Politično društvo »Edinost« je napovedalo nov shod v Ko-štaboni za nedeljo dne 9. aprila na isto uro in z istim programom. Na shod pridejo odborniki političnega društva ter deželni in državni poslanci. Shod je o pravem času napovedan in pričakovati je, da ga politično oblastvo v Kopru dovoli.
(Patrniiat — kaj pak!) »Piccolo« ima vest iz Velikega Lošinja v Istri, glasom katere je škof dr. Mahnič vprašal lošinjski občinski svet, ako bi hotel kaj prispeti k popravi stolne cerkve v Lo-šinju. Občinski svet jt, temu pritrdil in dovolil tretjino stroškov iz občinskega premoženja. O tej priliki pa je stavil občinski svet vprašanje na upraviteljstvo cerkve, ako ne bi odstopilo občini patronata nad cerkev, v kar je baje uprava cerkve privolila. »Piccolo« pravi, da bi bilo jako umestno, ako bi tudi lošinjski občinski svet imel svojo pažnjo na upravi cerkve . . . Kaj pak! Saj vemo, kaj tiči v tacih pobožnih željah Lahonov: poitali-jančenje ljudstva na Lošinju in uvedenje frama-zonstva na mesto verske vzgoje. Ako naj ta občina za tako ceno dovoli tretjino za pokritje stroškov k popravi stolne cerkve, potem je želeti, da ostane cerkev cerkev, občina pa občina!
(Inflnenca v npravi laških občin.) »Piccolo« poroča s kislim obrazom, da so v Miljah pri Trstu zaprli bivšega župana Ubaldinija in njegovega tajnika Impa.starija. Preiskava se vrši tudi proti bivšemu županu dr. Valonu, ker je baje »pozabil« neko svoto položiti v občinsko blagajno. Ljudstvo jo seveda jako razburjeno. Italijanski de-
želni odbor ima kajpak važnejših opravil, nego nadzorovati upravo svojih pristašev.
(Italijanski podaniki in policija.) Pod tem naslovom objavlja »Edinost« vvodni članek, katerega konec se glasi: »Dobrodušnost avstrijskih oblastev do italijanskih podanikov je uprav angelj-ska, svetovnoznana, in je postala vsemu svetu že v pregovor. Ta dobrodušnost je tolika, da že sme biti uverien vsakdo, da ta oblastva ne skrive ni jednega samega italijanskega lasu, ako niso bila uprav prisiljena v to po arogantnem vedenju do-tičnikov, ki drzno žalijo in zlorabijo avstrijsko gostoljubnost. Poleg vse svoje tolerance do italijanskih gostov imajo pa avstrijska oblastva ven-der še nekoliko drugih dolžnostij do lastne države, kateri služijo, in do njenih podanikov ! Ta država se itak že zvija v hudi krizi vsled notranjih poli-tiskih iu narodnih bojev med lastnimi podaniki. Mi imamo v Avstriji in še posebno v teli primorskih pokrajinah dovolj zmešnjav in homatij, ki nam jeml|ejo blagi mir, zastrupljajo življenje in uničujejo javno blagostanje. Skoda vsled teh bojev je tolika, da ne bi mogli našim oblastvom prizanesti očitanja brezvestnoeti, ako bi mirno gledala, ko še tuji podaniki prilivajo olja v plapolajoči zubelj, mesto da bi mirno, tiho in hvaležno uživali kruh, ki ga jemljo našim ljudem izpred ust.«
(Gorsko zdravišče na Slemenu.) Odbor hrvatskega planinskega društva je naprosil zbor hrvatskih zdravnikov, da mu izjavi svoje mnenje, ali bi bilo umestno zdravišče na Slemenu. Zbor je izjavil, da vremenske razmere, zdrava voda, bujna vegetacija, dobra pota, pripravna zveza z Zagrebom in prirodne krasote priporočajo tako zdravišče na Slemenu. Morda hrvatski denarni zavodi izvrše to podjetje.
(V Opatiji in Iki) je sedaj »saison grande«. V Opatiji ni nobene proste sobe, tudi v Iki in Lov-ranu so vse vile polne tujcev: Francozov, Angležev, Nemcev, Rusov, Poljakov in Čehov. Ondi je sedaj tudi Schlach iz Virtemberga, ki hoče graditi železnico od Matulja do Opatijo in dalje do Lovrana. Ako se zgradi ta železnica, bode Reka precej zgubila, ker se sedaj tujci navadno skozi Reko vozijo v Opatijo.
(Samomor.) Bivši župan v Veprincu I. Andrej-cich je pred nekaterimi dnevi zginil od doma. Raznesle so se bile razne govorice. Včerajšnja »Hrvatska Sloga« pa poroča, da si je Andrejcich z britvijo prerezal vrat in takoj mrtev obležal. Sušaški list pravi, da je Andrejoicha kot Hrvata bolelo, ker so ga Hrvatje prezirali in je volil z Italijani.
(Piva) se je izdelalo v Avstriji v minulem letu 19,478.090 hI ali za 238.095 hI več, kakor 1. 1897. Davka se je plačalo od njega 36,872.134, za 401.663 gld. več, kakor prejšnje leto. — Na
Kranjsko odpade 91.315 hI in 189.951 gl. davka.
* *
*
(Hrvatska imena ladij.) Finančno ravnateljstvo v Zadru je izdalo naredbo, da morajo VBe finančne ladije v Dalmaciji imeti tudi hrvatska imena.
(Dalmatinski Hrvatje v Novi Zelandiji.) Hrvatski list »Amerika« v Chicagu poroča, da okoli 3000 dalmatinskih Hrvatov strada v Avklandu v Avstraliji. Novi zakoni namreč prepovedujejo avstrijskim izselnikom kopanje smole in tako so ljudje brez dela in jela, ker ne dobe pomoči od diplomatskega zastopstva.
Unisitva.
(Hranilnica in posojilnica na Z i 1 j -ski Bistrici) uraduje v Ziljski Bistrici vsako nedeljo od 2. do 5. ure popoludne. Lani pristopilo je 24 zadružnikov s 24 deleži, odpovedal je 1 zadružnik z 1 deležem, ostalo je 148 zadružnikov s 162 deleži. Novih hranilnih knjižic se je izdalo 60, uničilo pa 23, obstoji toraj 236 knjižic za 66.290 gld. 98 kr., in znaša povprečna vloga 280 gld. 89 kr. Posodilo se je na novo 56 zadružnikom, 7 zadružnikov je pa posojilo popolnoma vrnilo, dolžnikov je toraj 134, ki dolžujejo skupaj 51.734 gld. 14 kr. ali povprek 386 gld. 71/» kr. Čistega dobička je bilo 450 gld. 78 kr., kateri so je razdelil po sklepu občnega zbora tako-le: Uradnik dobi nagrado 80 gld., ostanek se prideno rezervni zakladi, katera je narastla na 1371 gld. 6 kr. Posojilnica je član »Zveze slovenskih posojilnic v Celju«, katera je zadnjo revizijo izvršila dne 27. in 28. prosinca 1899. Denarnega prometa je bilo lani 72.940 gld.
(Posojilnica v St. Lenartu pri sedmih studencih na Koroškem) imela je
v minulem 6 upravnem letu 63 031 gld. denarnega prometa. — Posojilnica uraduje v farovžu vsako nedeljo od 3 do 6. ure popoludne. Ta dan se vsprejemajo vloge, prošnje za posojila, obresti in vračila na glavnico, izjave pristopa in izstopa in odpovedi, izplačuje vloge, obresti in posojila in dajejo pojasnila in pravila. Pristopilo je 8 zadružnikov z 8 deleži, odpovedali so 3 zadružniki s 5 deleži, izstopilo je 5 zadružnikov s 5 deleži, ostala sta 1U2 zadružnika s 119 deleži. Novih hranilnih knjižic se je izdalo 33, uničilo pa 5, obstoji še 212 knjižic za 43.538 gld. 81 kr„ in iznaša povprečna vloga 204 gld. 51 kr. Posodilo se je na novo 12 zadružnikom, — 7 zadružnikov je pa posojilo popolnoma vrnilo ; dolžnikov je torej 77, ki dolžujejo skupaj 23.105 gl. ali povprek 300 gl. 06 kr. Čistega dobička je bilo 381 gld. 32 kr., kateri se je razdelil po sklepu občnega zbora od dne 19. svečana t. 1, takole: Načelstvo dobi nagrade 135 gld. Za dobrodelne namene 20 gld. Ostanek se je pridejal reservnemu zakladu, kateri je narastel na 775 gld. 41 kr. — Hranilne vloge vsprejemajo se od vsakega, če tudi ni član zadruge, ter se obrestujejo po 3®/4%. Posojilnica je član »Zveze slovenskih posojilnic v Celju«, katera je zadnjo revizijo izvršila dne 30. januvarija 1899. leta
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 31. marca. Mej običajnimi obredi umival je cesar včeraj dopoludne v obredni dvorani noge 12 starčkom v prisotnosti na Dunaju bivajočih članov cesarske hiše ter civilnih in vojaških dostojanstvenikov in jih potem pogostil; poleg tega je prejel vsak starček mošnjo s 30 kronami.
Dunaj, 31. marca. Deželni zbor tirolski je sklican na 11., goriški, tržaški in isterski, poslednji v Koper, pa na 15. aprila.
Dunaj, 31. marca. „0stdeutsche Rundschau" zahteva, da vlada razveljavi mandate onih nemških poslancev, ki niso prišli v češki deželni zbor, ker upa, da pri novih volitvah nemški nacijonalci liberalcem vzamejo vse mandate.
Dunaj, 31. marca. V Solunu je opazovati zadnje dni živahno gibanje v turški armadi. Došlo je že več tisoč vojakov in kakih 15.000 jih še pričakujejo iz Male Azije. Turčija se pripravlja, da zatre vsak upor spomladi, naj pride od strani kristija-nov ali pa Arnautov.
Reka, 31. marca. Tekom včerajšnjega dne se je pojavilo dvakrat neznatno potresno gibanje.
Praga, 31. marca. Grof Thun poskusi še jedenkrat s pogajanji mej Cehi in Nemci vrediti jezikovno vprašanje. V ta namen povabi zastopnike Čehov in Nemcev h konferencam. Šele potem, ako se poskus tudi sedaj izjalovi, pomore si Thun s § 14.
Praga, 31. marca. Po veliki noči se prično v praškem deželnem zboru politiške debate o adresi in premembi volilnega reda za Češko.
Liberoe, 31. marca. Najvišji sodni dvor je uvel disciplinarno preiskavo proti nekaterim sodnijskim uradnikom vLibercah, ker so časnikom izdajali uradne sodnijske tajnosti glede kaznovanega Ceha dr. Hlinak-a.
Belgrad, 31. marca. Pravosodni minister Kristič pojde baje kot poslanik v Rim, poljedelski minister Lozanič pa bo poklican v državni svet.
Pariz, 31. marca. Zbornica je prekinila zasedanje do 2. maja, senat do 9. maja. — V ministerskem svetu je naznanil vojni minister, da so se mej mesti Boulogne in Dover napravljeni poskusi z brzojavom brez žice prav dobro obnesli.
Berolin. 31. marca. 0 najnovejih dogodkih na Samoaških otokih poroča uradna brzojavka sledeče iz glavnega mesta Apia: Bombardovatije se nadaljuje. Po naročilu vojaških oblastev so Evropejci ostavili svoja stanovanja.
Berolin, 31. marca. Bennigsen je imenovan guvernerjem za Novo Gvinejo z naslovom glavnega guvernerja.
( mrSi h«:
29.	marca. Terezija Šetina, strežnica, 50 let, Krakovski nasip, 10. jetika
30.	marca. Jožef Šarabon, poslovodja, 61 let, Sv. Petra cesta 63, srčna hiba.
V h i r a 1 n i c i ••
29. marca. Uršula Kerperger, gottija, 83 let, ostarelost.
V bolnišnici:
28.	marca. Jožef Tomšič, dninar, 48 let, vsled zama-še n j a žile na nogi.
29.	marca. Andrej Tavčar, dninar, 66 let, vsled raka v želodcu.
Meteorologlčno porodilo. Višina nad morjem 306-2 ui., srednji zračni tlak 736-0 uim						
a al O	Cm opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi		§1, C v * « . i -a M se vt . O.
30| 9. zvečer		~734-6	5-2	si. jiah.	pol oblačno	00
31	7 zjatraj 2. popol.	736 4 735 2	2 3 10 4	si. svzh. si. jjzah.	pol oblač. del. jasno	
Srednja včerajšnja temperatura 5-9°, normale: 64°.
331 1-1
Bogu Vsegamogočnemu je dopadlo, našo predobro teto, gospo
Ano Mali roj. Toman
danes ob 9. uri dopoldne, prevideno s svelotajstvi za umirajoče, v 70. letu njene dobe poklicati na boljši svet.
Truplo predrage pokojnice se bode dne 3. aprila ob 9, uri dopoludne v hiši žalosti na sv. Petra cesti štev. 8 svečano blagoslovilo, potem po železnici prepeljalo v Kamno gorico in ob 4. uri popoludne na tamošnjem pokopališču pokopalo v rodbinski rakvi.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah.
V Ljubljani, dne 31. marcija 1899.
Žalujoči sorodniki.
Za ličenje kositernih pred-
bronzovo lmltaoljo, bronzlranje kipov //tcftV V, iz mavoa, bronzlranje ograj pri stop-nloah, vse v najfinejši izvršitvi, priporočata se BHATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 26 11—1
Vabilo
k
izvanrednemu občnemu zboru
»Posojilnice y Zagorji ob Savi,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo",
ki se bode vršil
na belo nedeljo, dne 9. aprila 1899. I..
ob Vi*, ari popoldne v posojilničnl pisarni.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računa za leto 1898.
3.	Prememba pravil.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika.
6.	Razni predlogi.
Zagorje ob Savi, dne 30. marca 1899.
330 i-i	Načelstvo.
cTla Blagovoljno znanje!
ia i mm in pji
11» del>elo in drobno
glavna zaloga na Glincah
(w fciil	Elaisi®) 328 2-1
počastuje se p. n. častitemu občinstvu najuljudneje naznaniti, da je otvorila
podružnico t Ljubljani, na Starem trgu št. 30,
kjer se kodo prodajala razna hrvatska vinu v steklenicah — od
navadnega namiznega, do najfinejšega desertnega vina — ter hrvatska siivovka, tropinovec, droženka, po najnižjih cenah.
Da bode p. n. čast. občinstvu priličneje. uvedli smo, da se pri vzetju najmanj 6 steklenic, pošiljatev ria dom izvrši brezplačno, ter se steklenice razposodijo.
Zagotavljamo, da bodemo prodajali vedno le pristna vina ter žganja in se povsem trudili cenjeno zaupanje si pridobiti s pošteno ter točno postrežbo.
Posojilnica za Bled in okolico,
registr. zadruga z neomejeno zavezo,
obrestuje od novega leta hranilne vloge po
odstotka
in plačuje rentni davek sama. 309 3-3
Služba organistacerkovnika
se takoj odda v Javor-u-
Prosilci oienjeni naj se otrlasijo pri cerkvenem predstojništvu v Javor-u, zadnja pošta Spodnja Ilrušica pri Ljubljani. 303 4-4 ^^■■■■BHHHHHHHBMBr
Slovenci,
pristopajte k
,,\asi straži"!
1 1-1 ® ti
OD
!_
ca >
6 J3
_ > ° 5 - O
u "m M
O
"S °
« Ol
F .»
O C JO
50
o G,
. c
t> C t»
>CO
>10 o
te s •2,= © o
| g. S G--s > > C
u .. "*
"tb 2
O	«*
o "S 2
" (S '—.
-Q .
3 — 2
m
55 > D
IS
. . _ bo «3 O » U
Najnovejše in najboljše
iar klobuke
za gospode in dečke 272 13-5
Izdelke prvih avstrijskih, nemških, italijanskih in angleških tovarn
priporoča v največji izberi in po najnižjih cenah velespoštovanjem
O. jr. HAMANN,
Mestni trg štev. 8.
52?alega, JsIobvi.JsoTr c. kr. privilegov. ^^^ tovarn za klobuke
W. Ch. Pless, Dunaj, in Jos. Pichler, Gradec.
Klobnkl se izdelujejo natančno po označeni meri ln obliki ln se prevzemajo tudi stari klobuki v barvanje in oblikovanje.
Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
JBAHTKA lakso Veršec
v LJUBLJANI.
Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Olro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnž
do dnš po 4'/j%. Foitno - hranllnlčne poloinioe na razpolago.
I> u n a j 8 k a borza.
Dn6 30. maroa.
gknpni državni dolg v notah.....101	gld.	—	kr.
Skupni državni dolg ▼ srebru.....100	»	80	»
Avstrijska zlata renta 4°/„......120	»	25	»
Avstrijska kronska renta 4°/„, 200 kron .	100	>	75	»
Ogerska zlata renta 4°/„.......119	»	80	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	97	»	35	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	926	»	—	»
Kreditne delnice, 160 gld. ..........870	»	35	»
London vista...........120	»	50	»
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	59	»	02'/,»
80 mark............11	»	79	»
80 frankov (napoleondor)............9	»	56l/,»
Italijanski bankovci........44	»	30	►
C. kr. cekini......................5 »	67	»
Dni 30. maroa.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4"/„ Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	» južne železnice 3°/0 .
»	» južne železnice 5°/0 .
»	» dolenjskih železnic 4°/0
171 gld. 60 kr.	
157	75 »
194	75 »
98	75 »
130	_ y
108	75 »
112	— >
98	26 >
98	— »
218	26 »
rs	75 >
124	60 »
99	50 »
Kreditne srečke, 100 gld......199	gld	—	kr..
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	172	»	—	•"
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	>	25	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......—	>	__,
Salmove srečke, 40 gld........86	»	75	»
St. Gen<5is srečke, 40 gld.......86	»	—	»
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	»	__»
Ljubljanske srečke.........24	»	__►
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	154	»	__>
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3390	»	—	»
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . ,	465	»	—	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	62	»	50	»
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	106	»	__»
Montanska družba avstr. plan..........244	»	05	»
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	194	»	50	»
Papirnih rubljev 100 ................127	»	25	»
ST Nakup ln prodaja *£B vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
1IER€UBM
I., INollzeile 10 in 13, DtmaJ, I., Strobelgasse 2.
«f Pojasnila Tfctt v vseh gtspodarskih in Inančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega I obrestovanja pri popolni varnosti KT naloženih (flavnio. tJCt