A
/ %
Ma,
M.
Ačfik
Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17	Ljubljana,	3.	marca	1939.	Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 17
Naročnina četrtletno 15	din	Poštnočekovni račun:
za pol leta 80	din	Ljubljana št. 16.176
za vse leto 60	din	Rokopisov ne vračamo
Posamezne številke 1.50	din	Oglasi po tarifu
V zamejstvo celoletna naročnina 90 din	Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani
Belgijska notranja kriza
Belgija ni bila ustanovljena leta 1830. toliko zaradi »Belgijcev«, torej zaradi ljudstva, ki naj si kot enoten narod ustvari svoj doni, temveč je bila poklicana v življenje zaradi večje varnosti Anglije, ki je čutila potrebo, da. vhoda v Kanalski preliv na obrežju evropskega kontinenta nima v rokah nobena srednjeevropska velesila. Stoletno življenje Belgije pa ni uresničilo verjetne tihe želje botrov države: da bi postalo ljudstvo te države en narod.
. Ljudstvo te države je temveč ostalo to. kar je bilo v začetku; tam, kjer je bilo flamsko, je ostalo flamsko, tam, kjer je bilo valonsko, je ostalo valonsko. Oba naroda Belgije štejeta skoraj enako število pripadnikov, Flamcev je nekoliko več, pa nimajo glavnega mesta, Bruslja, in industrijskih krajev ob meji z Nemčijo, Valoncev je pa nekaj manj, ali so zato glavno mesto in vsi industrijski kraji ob meji z Nemčijo njihovi.
Ko so Nemci leta 1914. vdrli v Belgijo in jo zasedli z izjemo ozkega, pasu na zahodu, so hitro spoznali, da morejo v deželi žeti uspehe dolgotrajnejšega političnega učinka le, če izrabijo tihi boj med Flamci za svoj narodni obstanek in med Valonci, ki so poskušali svoj prednostni položaj in splošno veljavo francoščine v vsej deželi ob-Hpzati. Vendar bi bila huda zmota misliti,, da so INemci botri nasprotstva med Flamci in Valonci. V sak narod gleda v resnici na narodnostne spore med manjšimi tako. kakor mu velevajo lastne koristi. Tako so tudi Nemci v Belgiji stali na strani Klamcev zaradi tega, ker govorijo Valonci francosko. To je pa spričo prednostnega vpliva Valoncev v Belgiji pomenilo prevladovanje francoskega kulturnega vpliva.
Pred veliko vojno se je politično življenje Belgijcev motalo v troboju političnih strank, ki so bile organizirane ne glede na narodno pripadnost po socialnih in verskih, oziroma gospodarskih stališčih. Bile so to socialistična, katoliška in liberalna. Številčno sta se kosali med seboj le prvi dve. delavsko-socialistična in kmečko-katoliška, prva pretežno valonska, druga pretežno flamska, medtem ko je igrala meščansko liberalna, skoraj izključno valonska stranka, jezik na tehtnici. Ker se ravna priimek po očeti li. jezik pa po materah, smo tudi v Belgiji doživljali podobne pojave, kot na Češkem: če je imel Belgijec flamsko ime, je bil skoraj zanesljivo Valonec, če pa je imel valonsko (francosko) [me, je bil najj>rž flamske narodnosti, 1 udi na Češkem imamo javne delavce, ki nosijo češko ime, pa so Nemci, in take z nemškimi imeni, pa so Čehi.
Omenjena vodoravna porazdelitev Belgijcev med tri velike stranke se pa po veliki vojni ni takoj začela krhati v neko novo, navpično, po na-rodnosh usmerjeno. Najprej se je pojavil v katoliški stranki odcep najreakcionarne jših, malomeščanskih sil fašističnega mišljenja. Ta odcep je edini resnični nasledek tuje okupacije med veliko vojno. Moralna zamaščenost katoliške stranke, ki je bila po vojni vodilna in katere voditelji so precej koruptno izrabljali začetno povojno konjunkturo za svoje osebne pride, je povzročila v lastnih vrstah opozicijo Dc-grellovih ljudi, ki so po zgledu nemških nacionalnih socialistov zidali svojo privlačnost med propadajočim malim meščanstvom vprav na pregrehah pokvarjene meščanske demokracije.
Vendar je ostal v deželi po odhodu nemških okupacijskih oblasti virulenten nov, močnejši 'Ulmski narodni čut, ki je vedno bolj glodal tradicionalno tri strankarsko zunanjost belgijskega političnega motanja. Toda dokler so mogle tradicionalne stranke krotiti flamsko-valonska nasprot-
Jf- I lS|iUem nnr°čju, za Belgijo ni bilo notranje stiske takega pomena in globine, da bi odstopi vlad m prepiri v parlamentu pomenili kaj več kot raz-pi ljt zas lan uporabe koalicijskih dogovorov med strankami. De;greHov nastop je bil za politično življenje Belgije nehote koristen. Prisilil je ka-
toliško stranko, da je odvrgla najbolj korumpi-rane voditelje, ljudi, katerih politična modrost se je uresničevala v preprostem prelisičevanju drugega pogodbenika in v izrabljanju oblasti za poslovne namene nekaterih vodilnih bančnih rodbin, prezračil je tudi ostali dve stranki, ki nista bili dosti boljši, in pripravil je vse tri stranke do večje znosi jivosti med seboj. Najvidnejši izraz tega »nadstrankarskega« politiziranja je bila volilna bitka med Van Zeelandom in med De-grellom za mandat v Bruslju.
Ta bitka pa je Belgijce — in to je bilo za tradicionalne stranke bol j usodno — zdramila iz privajenega strankarskega životarjenja in motanja: opozorila jih je na obstoj vprašanj, ki se ne dajo rešiti v oklepu strankarske pripadnosti, opozorila jih je na to, da so vprašanja, kjer nima vprašanje strankarske pripadnosti nobenega zvoka več. In tako vprašnje je latentni boj med Flamci in Valonci za politično enakopravnost Flamcev. Vse pridobitve Flamcev po vojni niso mogle zamašiti dejstva, da so Valonci privilegirani samo zaradi tega, ker je bila politična moč v rokah Valoncev. Flamci so začeli pritiskati vedno huje, vedno ostreje, dokler niso v zadnjih dneh razbili — oklep tradicionalnih strank. Socialisti in pripadniki katoliške stranke, ki pripadajo k flamski narodnosti, so brez ozira na lastni stranki namreč izdali skupno deklaracijo z zahtevo flamske politične enakopravnosti in kulturne ločitve. Valonski politiki, zlasti župan v Liegeu, ki smo ga poznali med vojno po imenu Liittich, so ze slutili hlizajoco se neogibnost in so v okrilju »Gibanja za valonsko dbrambo« napravili celo načrt kulturne ločitve med Flamci in Valonci. Ta ločitev naj bi prihranila potrebo politične enakopravnosti, ki je izvedljiva samo v — federaciji. S skupno izjavo flamskih socialistov in pripadnikov katoliške stranke pa je valonski načrt, o katerem je razpravljal tudi že parlament, obtičal v zagati, kajti dognano je, da ne zadošča, oziroma — točneje — da ne zadošča več.
Belgijska notranja stiska danes ni več stiska razmerja med tamošnjimi strankami, temveč je stiska razmerja med Flamci in Valonci zaradi dosedanje nepravilne unitaristične državne ureditve Belgije.
Belgija je potrebovala nad sto let, da je dospela do te stopnje razvoja. To je umljivo: bila je usta-
1 *   „ —m n n/l MTQVQ,/]i	~ 1 „	n	il	>|Q	(J	J
pa
vse
notranja ureditev v stisko. Proti vodilu narodne samoodločbe — ki so si ga Nemci osvojili šele leta 1938.! — pa njena notranja ureditev ne more vzdržati več.
Danes je Belgija na vrsti, da se prilagodi v notranji ureditvi vodilu narodne samoodločbe. Udarnici, po katerih se 'bo izvršila njena prilagoditev, sta federalistična ureditev oblasti in avtonomna ureditev kulturne ločitve. Vprav te dve udarnici sta zelo poučni in značilni. Vedeti moramo namreč, da je služila Belgiji za dosedanjo ureditev upravljanja in oblasti za zgled Francija. Le-ta je vzorec unitaristične ureditve, vzorec, ki so ga posnemali povsod, kjer so sledili unitarističnim naukom, ne da bi bili prej povprašali po vzrokih, ki so v Franciji takrat, ko se je urejala, to je po veliki revoluciji, opravičevali unitaristično ureditev.
Čeprav je Belgija na vrsti, ne pravi nihče, da se — razkraja. Ker je nastala umetno, bi pa bilo še prav zapeljivo, misliti tudi na to. Če tedaj njena stiska ne pomeni razkrajanja, bi bilo pač najboljši dokaz zoper tiste, ki vidijo državotvornost izključno samo v unitarizmu. Za nas, na primer, je napisal pred malo leti bivši podban dr. Pirkmajer v strokovnem sestavku trditev, da bi vsaka višja avtonomnost od tiste, ki dovoljuje pokrajinam nadzorovano razpolaganje z največ 25% dohodkov skupnega državnega preračuna, povzročila ne samo nevarnost za obstanek države, temveč bi pomenila naravnost prekršitev mednarodnih obvez države. Te trditve dr. Pirkmajer ne samo ni z ničimer dokazal, temveč je z očitno njeno abotnostjo pokopal tudi resnost svojega sestavka. Čeprav je pa bila abotnost njegove vrhunske trditve proti prirodnemu upoštevanju pogojev nastanka naše države javno ugotovljena, je tudi še ni preklical. Zato ima za nas poseben pomen okol-nost, da so neki krogi zaupali dr. Pirkmajerju napravo načrta za bodočo ustavo. Če je to res, ne vemo; ker pa velja dr. Pirkmajer v tako imenovanih nacionalnih krogih za strokovnjaka upravne vede in prakse, smemo zazdaj novici verjeti, tembolj ker unitaristično usmerjeni ljudje med nami ne vidijo v ustavah drugega, kakor akade-mično ogrodje zvijač za upravljanje države.
Spričo prizadevanj, ki jih napoveduje sedanja vlada glede namere, da prispeva k pogojem za novo dobo razvoja v državi, imamo vtisk, da bi mogel biti načrt bodoče ustave iz take roke kočljiva stvar. Zato upamo, da se bo ravnal dr. Pirkmajer, pa naj potem v svojemu načrtu brani katere koli smernice, po zgledu župana iz Liegea, ki je svoj načrt, kakor hitro ga je izdelal, tudi takoj —
0bjavil-	D.	I.	S.
Državni dohodki
L’
Pričujoči sestavek priobčujemo tem rajši, ker »leda v 'bistvu pravilno na vprašanje financiranja samouprav. Slej ko prej pa smo mnenja, tla iprave enakopravnosti ne bo, dokler ni finančna samouprava izvedena do konca. Uredništvo.
Če hočemo pravilno oceniti mogoeosti, katere posle bi lahko oddelili o(l državne uprave in jih :>renesli na samoupravo, moramo predvsem vedeti, caj zmoremo in koliko prispevamo že danes za opravljanje teh poslov. To nam je potrebno vedeti zaradi tega, ker smo si danes vsi na jasnem, da Slovenija ne prenese novih bremen in da prenos poslov od države na samoupravo ne sme biti zvezan z novimi dajatvami.
Razume se, da mi tukaj ni mogoče naštevati v podrobnostih vsega tega, kar Slovenija danes daje državi. Hočem to napraviti samo v večjih obrisih in pričakujem, da bo to zadostovalo za razumevanje vprašanja samega. Narodna skup-stina ravno en ravnava novi, preračun, in zato* mo-rem vzeti za izhodišče državne dohodke, kakor so predvideni v načrtu preračuna, ki je skupščini predložen. Po tem preračunu bo država imela tele dohodke:
na neposrednih davkih 3.025 milijonov; na užitnini 1.010 milijonov; na taksah 1.260 milijonov; na monopolih 2.215 milijonov; pri državnem gospodarstvu 4.253 milijonov in na raznih dohodkih 144 milijonov; skupaj torej 12 milijard 941 milijonov, koli-kor naj bi znašali tudi izdatki.
Nas zanima sedaj, koliko prispeva k tem dr-žavnim dohodkom Slovenija. To ni, ravno lahko določiti, ker za ta namen ni na razpolago potrebnih podatkov. Vendar pa bom najbrž vsaj približno zadel, če domnevam, da bo Slovenija k tem dohodkom morala prispevati v tisti izmeri kakor je prispevala v preteklih letih, za katera že’imamo obračune in je mogoče določiti to razmerje, Po teh podatkih prispeva Slovenija k neposrednim davkom približno 14, k užitnini 15, k taksam 13, k carinam 20, k monopolom 12 in k državnemu gospodarstvu nad 20 odstotkov. V številkah je videti potem prispevek Slovenije takole: neposredni davki 42? milijonov; užitnina (trošarina) 151 milijonov;
Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 80 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din v o celoletna naročnina 90 din
Ljubljana, 3. marca 1939.
:	Nogavice,	rokavice,	vsakovrstno	damsko	in	:
:	moško	perilo,	žepni	robci,	brisače,	ščetke,	:
■ » ■
:	krojaške	in	šiviljske	potrebščine	kupite	•
najugodneje pri
ob vodi, blizu Prešernovega spomenik
takse j64 milijonov;
carine 20? milijone;
monopoli 266 milijonov;
državno gospodarstvo 850 milijonov;
skupaj 2 milijardi 57 milijonov. To je vsekakor prav čeden znesek in naš sedanji banovinski preračun, ki z vsemi gospodarskimi ustanovami vred dosega komaj 195 milijonov, proli: njemu nc predstavlja niti 10 odstotkov. Nasproti celotnemu državnemu preračunu je ta znesek v razmerju 16 odstotkov. Število prebivalstva Slovenije nasproti državni celoti pa je v razmerju 8 odstotkov.
Po mojem mnenju ni nobenih stvarnih razlogov, da od gornjih šestil) vrsi državnih dohodkov ne bi bilo mogoče nekaterih oddeliti od srednje državne uprave in jih popolnoma prepustiti samoupravam. ki bi jih potem tudi po svoji lastni uvidevnosti in volji predpisovale in pobirale. Čisto gotovo pa je, da so mnenja o tem, katere v i ste dohodkov naj država prepusti samoupravam, lahko hudo različna, in iudi koristi posameznih pokrajin na tej razdelitvi ne soglašajo. Zaradi tega se pač vsa ta vprašanja morejo rešiti le sporazumno.
Za Slovenijo bi bilo najbolje, če bi se sploh spremenil ves ustroj financiranja osrednje državne uprave na ta način, da bi za dohodke v celoti skrbele le samouprave in bi potem one razmerno prispevale sredstva za potrebe osrednje uprave. Najbrž pa ta način razdelitve financ pri nas za-zdaj ne bo prišel v razpravo, zato se tudi podrobneje z njim ne bom ukvarjal. Prihajam tedaj naravnost na posamezne vrste državnih dohodkov, pri čemer se bom držal gornjega vrstnega reda.
Dr. j os. Regali;
Ob dvajsetletnici slovenske Narodne galerije"
(Nadaljevanje.)
Vzrokov, da sedanja zbirka »Narodne galerije« ni popolnejša in boljša, je več. Eden izmed glavnih vzrokov je, da so neki ljudje ovirali resnično ■delo ali isploh niso delali, čeprav bi bili dolžni izvrševati vsaj sklepe odbora in odsekov, če že sami nimajo iniciative. Delo odbora in odsekov, ko je bilo v najboljšem tiru, je pretrgal že tolikokrat omenjeni olbčni zibor 1. 1928., ko so bili vrženi iz odbora ljudje, ki so bili edini sposobni kaj ustvariti. L. 1955. je pa preprečil jugoslovenarski vijak nadaljinje pravilno delo, ko je že prej pritiskal od strani na takratni odbor. Z vsem tem je bilo v zvezi tudi pomanjikanje in pičlost denarnih sredstev, ki bi jih bilo dosti več nabranih, če ne ibi bilo omenjenih dogodkov.
Bilo je pa zamujenih tudi iz druigih vzrokov precej priložnosti za pridobitev umetnin, ker se
tiis|ti, ki bi bili lahlko stvar izpeljali, niso ob pravem času in zadosti pobrigali. Fatoo je bilo n. pr. z Ilovškovo »Sveto družino«, ki je v cerkvi sv. Petra v Ljuibljani. Ob svojem času bi bili to znamenito Ilovškovo delo, ki ga je vlaga uničevala, mogli pridobiti v zameno za posnetek, pozneje je, pa zapihal drug veter in ga cerkveno predstojni-štvo ni bilo več pripravljeno odstopiti, j-udi Ce-bejevo »Assunto« iz Kopanja ibi se bilo najbrž dalo pred 15 leti dobiti za »Narodno galerijo«, pozineje 1.1951. ko je »nabiralni odsek« mene pooblastil, da naj pridobim to umetnino, ni bilo mogoče ničesar doseči že zaradi bolezni kopanjiskega župnika. Tudi v Planini nisem mogel glede Bergantove (ali pa Cdbejeve) »Marijine zaroke« 1. 1951. vkljub dobrim osebnim zvezam, ničesar doseči. Nastopil je že drug čas in tudi v Ljuibljani so se postavili odločilni krogi takrat že na stališče, da ne gre jemati iz cerkva umetnin in jih spravljati v galerijske zbirke, ko nekaj let prej še tega mnenja niso poudarjali tako odločno. To stališče ima v resnici veliko zase, in gotovo bi bilo nemogoče misliti na to, da bi n. pr. podobo čudodelne Matere božje iz
Glede neposrednih davkov je ravno pretekli teden docent g. dr. V. Murko v svojem predavanju, ki ga je imel v okviru našega Socialno ekonomskega instituta, izrečno naglasil, da je sedanji zakon že sam na sebi hudo krivičen. Da smo dobili takšen nesodoben zakon o neposrednih davkih, pač ii i nič čudnega, če se pomisli, da so se pri sestavljanju tega zakona hoteli spraviti pod en klobuk najskrajnejši davčni sestavi, to je najbolj zastarel turški, ki je poznal le desetino, in pa kolikor toliko moderni avstrijski, ki je poznat naj-pravičnejši način obdavčitve po osebni dohodnini. Od izenačenja davčne zakonodaje smo Slovenci pričakovali veliko olajšanje, toda ta pričakovanja se niso uresničila, in breme neposrednih davkov je ostalo nespremenjeno, spremenil se je le način obdavčenja. Z odpravo osebne dohodnine je uvedel novi zakon še krivice v medsebojnem domačem razmerju obdavčenja, težko si morem predstavljati, da bi mogli uveljaviti takšen davčni zakon, ki bi enako odgovarjal Skopi ju, ki je do pred kratkim poznalo samo deselino oziroma enajstino, in Ljubljano, kjer je osebna dohodnina bila pomembna postavka. Zato bi se vprašanje neposrednih davkov moglo za nas najbolj pravilno urediti gotovo le, če bi se prepustilo samoupravam, ki bi neposredno davke vpeljale po svojih različnih potrebah.
Kar se užitnine (trošarine) tiče, sploh ni nobenega, razen čisto fiskalnega, razloga, da bi jih država morala pobirati. Potrebe posameznih pokrajin so tako različne, da je pobiranje užitnine s strani države za nekatere v občutni meri krivično. O kakšnem izenačevanju cen s pomočjo pobiranja državne- užitnine tudi ne more biti govora, ker tako že danes samouprave pobirajo še svojo po-
P: ipom: c k si - /Vl riškem
1. Narod brez političnega programa.
Slovenci smo z vstopom v io državo postali državen narod. Postali smo to brez izročila, brez politične vzgoje v tej smeri in brez ustrezajočih naprav. Bili srno soustanovitelji te države, a brez svojega političnega koncepta in brez prave volje do polnega političnega življenja kot državni narod in brez zavesti o tern, kaj hočemo in kaj je naša zgodovinska naloga v tej državi. Pač pa smo prinesli sabo vso navlako starih strankarskih ideologij in v tej ,smeri oblikovano kulturno, prosvetno, gospodarsko in društveno življenje, kar je neverjetno oviralo notranjo in zunanjo strnitev naših narodnih moči na' en skupen narodno in državnopolitični cilj: Iz vseh teh razlogov nismo mogli postali v pravem pomenu besede državotvorni, (lasi smo na zoprn način tekmovali v poudarjanju svojega patriotizma. V svoji kratkovidnosti smo biti naravnost priprega hegemoni-
Brežij prenesli od tam kam drugam, vendar je pa že pred več desetletji monakovski kardinal dovolil iz svoje stolne cerkve prenesti znamenite slike v pinakoteko. Vsaj kakšna posebna dela in pa kakšna dela mojstrov, katerih del drugod ni mogoče dobiti, posebno če vise v kakšnem stranskem oltarju, če tudi v farni cerkvi ali pa v kakšni podružnici tudi v glavnem oltarju, bi bilo vseeno potrebno spraviti v »Narodno galerijo«, če bi ta dala napraviti natančen posnetek in pa primerno odškodnino, ker bo drugače vrhovni zavod slovenske oblikujoče umetnosti za vselej nepopoln. Za pridobitev Mecingorjeve »Immacuiate« iz Brežic, ki pa ne visi v cerkvi, se ni nihče zadosti pobrigal, čeprav je neki ud »nabiralnega odseka« to obljubil. Seveda pri vsem tem ni mogla nastati »dvorana slovenskih madon«.
Prav tako je bila zamujena leta 1952. priložnost. da bi »Narodna galerija« prišla do Kavčiče-ve »Saloinonve sodbe«. Kakor sem že zgoraj omenil, sem našel to sliko, ki je izmed najvažnejših Kavčičevih del, 1. 1952. v skladišču dunajske »Galerije 19. stoletja«. Še tisti dan sem začel obdela-vati ravnatelja te galerije, da bi odstopil »Salomonovo sodbo« slovenski »Narodni galeriji«. Ko mi je pomagal še Franz Caucig, ki je sam umetnostni kritik, sem čez nekaj dni pripravil ravnatelja »Galerije 19. stoletja«, dvornega svetnika dr. Haberditzla, da je v načelu pristal na to, da bi prepustil »Salomonovo sodbo« tako, da Ibi »Narodna galerija« kupila nekaj nemško-avstrijskih novejših umetnin, ki bi jih določil on, ker jih je potreboval, in bi nato zamenjal te umetnine za »Salomonovo sodbo«. Čeprav me ni nihče za ta pogajanja pooblastil, sem se vseeno spustil vanja, seveda pod pogojem, da jih odobri »Narodna galerija«, ker sem vedel, da je treba kovati železo, dokler je vroče, in ker sem spoznal, da sem naletel kot nalašč na pravi trenutek, ko je rabila »Galerija 19 .stoletja« tiste stvari za dopolnitev svoie zbirke, sredstev za nje pa ravno tisti čas ni imela na razpolago. Šlo je pa seveda za višino zneska, ki bi ga naj žrtvovala »Narodna galerija«. Navsezadnje je dr. Haberditzl hotel od mene izvedeti ceno, ki jo ima pri nas kakšna dobra slovenska slika iz preteklosti in enake velikosti, kot je »Salomonova sodba«, in je bil pripravljen to vsoto vzeti za podlago. Seveda mu take cene nisem mogel imenovati, ker starih slik te velikosti, to je
•	. t
sebno užitnino po svojih lastnih vidikih in potrebah. Zaradi tega so tudi cene posameznih užitnin-skih predmetov v različnih krajih zelo različne. Užitnim bi se država torej morala brezpogojno odpovedati.
Za takse obstojijo precej podobni razlogi, kakor za užitnino, da se tudi prepustijo samoupravam.
Carine bi z ozirom na carinsko enotnost državnega ozemlja še naprej ostale državi. Pač pa bi si samouprava morala zagotoviti večji vpliv na določanje carin.
Prav tako bi se iudi v bodoče mogli prepustih dohodki monopolov državi. Neizogibno potrebna pa je preosnova uprave monopolov in revizija monopolskih predmetov.
Pod državnim gospodarstvom so poleg železnic in pošt upoštevani tudi gozdovi in rudniki ter razna državna podjetja. Železnic in pošt ne bi kazalo deliti, pač pa bi bilo nujno potrebno preuredili upravo in uveljaviti načelo, da posamezna železniška in poštna ravnateljstva iz svojih dohodkov krijejo samo lastne potrebe. Rudnike in gozdove, kakor tudi, nekatera druga državna pod-j^tja pa bi vsaj deloma kazalo prepustiti samoupravam.
Na ta način bi od dohodkov, ki jih danes dobiva država iz Slovenije, odpadlo na našo samoupravo nad1 800 milijonov dinarjev. Z ozirom na to pa je popolnoma jasno, da se morejo tudi proračunske postavke izdatkov popolnoma drugače oddelili, kakor pa je io mogoče pred videvati, če se začnejo naj prvo razmotrivati državni izdatki.
A. Bercieri.
ii polit čnemu programu
stični in koristolovski politiki, ki je izpodkopavala moralne osnove te države in iz države Srbov, Hrvatov in Slovencev hotela napraviti Veliko Srbijo. Dali smo se izigravati proti svojim naravnim zaveznikom, in kar je bilo za nas najbolj usodno: nikdar nismo nastopili kot enota s katerimi koli skupnimi zahtevami, in vedno je bila kaka politična skupina pri nas pripravljena, skočili slovenski vladni skupini v hrbet, če bi se bila ta odločneje zavzela za naše pravice
V takem položaju so nas zalotili veliki politični dogodki, ki so korenito spremenili politično lice Srednje Evrope in do osnov zrušili staro razmerje političnih sil. Slovenci smo se čez noč znašli' v vse težjem narodnem položaju, kakor je bil prejšnji, ko smo računali z vplivom demokratičnih sil zahodne Evrope. Notranjepolitična vprašanja v državi so dobila za nas vse večji pomen. Zaradi zunanjega položaja je postala ureditev so-
5.55X2.42 m, pri nas ni veliko ali pa nič. Imenoval sem mu pa ceno manjših baročnih slik, ki merijo po kakšna 2 m\ Nazadnje sva se zedinila po telefonu, prav preden sem sedel na vlak, da bi vzeli za podlago znesek 40.000 dinarjev za »Salomonovo sodbo«. Bil sem v resnici vesel dobre kupčije za »Narodno galerijo«. Ugotovil sem namreč, kar sem zapisal tudi v svojem sestavku »O nekaterih slikah Franceta Kavčiča (Cauciga) in nekaj o njegovi rodovini« v Zborniku za umetnostno zgodovino I. 1955., da je France Kavčič dobil za svojo sliko »Sapho«, ki je bila leta 1801. obešena v »Galerijo patriotičnih ljubiteljev umetnosti v I ragi in je merila le 152.t9XH4.25 era = 1.62 m2. 1000 gol d., kar bi zneslo I. 1952. celili 100.000 dinarjev. »Salomonova sodba«, ki meri 8.10 m2, je pa petkrat tako velika kot »Saplio« in bi bila torej vredna takrat, ko jo je France Kavčič dovršil, kakšnih 5000 goldinarjev, in torej I. 1932. kakšnih
500.000	dinarjev! Dobili bi jo pa lahko za 40.000 dinarjev! Dunajčani niso leta 1932. prav nič cenili klasicizma in tudi »Galerija 19. stoletja« ni imela in tudi ni mislila napraviti kakšnega oddel-ka za klasicistično slikarstvo. Ko sem prišel v Ljubljano, sem takoj stvar sporočil predsedniku dr. Windischerju in sem ga pripravil do tega, da se je odločil, da bo sam iz svojega žrtvoval za »Salomonovo sodbo'« 40.000 dinarjev. Če bi bil to napravil, bi naredil veliko dejanje za »Narodno galerijo«. Seveda je pa dr. Windischer želel, da sklepa o pridobitvi »Salomonove sodbe« odbor »Narodne galerije« in poklicni umetnostni zgodovinarji, ki so takrat sedeli v njem. In res so sklepali poklicni umetnostni zgodovinarji. In eden izmed njih se je postavil na stališče, da nam »Salomonova sodba« ni tako hudo potrebna, češ »kaj nam bo ta omledni k lasi cist .<< Stvar je bila po-k o pa n a in za »Salomonovo sodbo« se ni nihče več brigal in je ostala na Dunaju; če bo pa kdaj prišla v Ljubljano in če bo kedaj v »Narodni galeriji« tudi »Kavčičev kabinet«, ne vem. Zato je pa v »Narodno galeri jo« prišlo pozneje več modernih portretov znanih sodobnikov, kot bi bila »Narodna galerija« kakšen »panteon«, in pa nekaj kulis. Pozneje so bile nakupljene na Dunaju za arhiv »Narodne galerije« risbe Franceta Kavčiča, namesto ene izmed njegovih naj večjih in najbolj reprezentativnih slik!
(Dalje prihodnjič.)
ži tj a državni!) narodov neodložljiva nujnost. Vsako zavlačevanje lahko postane v današnjem položaju za državo in vse njene narode usodilo. Nobena resna politična skupina tudi pri Slovencih se ne sme več izmikati pred vprašanji načelnih pogojev za trajen sporazum med narodi te države. Dovolj je bilo slepomišenja v tem oziru.
Ko stopamo v dobo velikih odločitev v našem državnem življenju, mora biti prva skrb vseh poštenih Slovencev, da najdemo neko osnovo za združitev vseh naših političnih sil, za mogočost skupnega nastopa. Tudi najmočnejša skupina ni danes dovolj močna, da bi sama prevzela vso odgovornost pred narodom in zgodovino za te od-
ločitve. Ali naj nas najdejo zgodovinski dogodki zopet nepripravljene? Ni danes tako važno in tudi čas še ni prišel, da bi izdelali kake podrobne ustavne načrte, a neka osnovna spoznanja in zahteve bi nam morale biti vsem skupne, kakor so danes skupne Hrvatom. Samo politični otroci si domišljajo, da bomo premagali vse ovire brez velikih naporov in žrtev. Seveda je prvi pogoj za zbližanje neka mera dobre volje brez stranskih računov in tihih pridržkov in neka mogočost svobodne izmene misli in mnenj. Brez tega ne moremo razčistiti ozračja, ki nas danes duši. Kdor eno želi in nam drugo odreka, ne misli resno.
Gospodarstvo državnih denarnih zavodov
Ob padcu Stojadinoviceve vlade so napravili tudi hrvaški listi velik obračun z jugoslovenskim centralizmom. Zlasti »Hrvatski dnevnik« in »Ob-zor« sta prinesla dovolj določnih podatkov in številk. Te številke sicer po veliki večini za naše bralce niso kdove kaj novega, posebno kolikor se tičejo naših slovenskih razmer ni težav. Zanimive so pa vendarle, ker kažejo ves načrt in sestav jugoslovensko unitaristične politike v luči neovrž-nih dejstev in številk tako rekoč' v zgoščeni obliki. Zato bomo nekaj teh številk in dejstev ponovili in jili hkrati mestoma spopolnili in primerjali s številkami in dejstvi, ki smo jih sicer že navedli, ki pa jih naši bralci morebiti lt; nimajo preveč živo v spominu.
Za danes nekaj številk in dejstev iz področja državnih denarnih zavodov.
Narodna banka, glavni naš denarni zavod, ki ima edini pravico, izdajati bankovce, je popolnoma v rokah belgrajskih delničarjev. Zanimivo je, kako so delili njen čisti dobiček. Medtem ko je bila udeležena država leia 1929. s (»0% pri dobičku, tako da je dobila 42 milijonov, delničarji pa v 28 milijonov dinarjev, se je to v dobi stiske močno spremenilo v škodo države. L. 1937. je na primer bila udeležena država pri dobičku samo še z 38%, kar je zneslo 15 milijonov dinarjev, medtem ko so dobili delničarji 62% ali 24 milijonov dinarjev. Pravilno kaže »Hrvatski dnevnik na to. (In so dobivali delničarji te banke ne glede na stisko celotnega gospodarstva velike dobičke v času, ko zasebne banke dividend niso skoraj nič izplačevale. Pa tudi država je prejela malo. iz česar sledi, da je bilo breme gospodarske stiske prevaljeno največ na državno blagajno, to se. pra-
ti ti piucevalce' davkov. Uprava Narodne banke je sestavljena tako, da ni bil še nikoli guverner niti Hrvat niti Slovenec. Pa tudi sicer nimajo ne Hrvatje ne Slovenci nobene odločilne besede pri upravi tega zavoda, ki odloča o denarni in es-komptni politiki naše države. Od kreditov, ki so znašali do 1500 milijonov dinarjev, jih je dobil Belgrad sam do polovice, in v časih največje stiske so dobivali belgrajski pridobitniki kredite po 6%. Za časa Stojadinoviča sc je to še poslabšalo, in medtem ko so bili za njegove vladavine Bel-gradu povišani krediti za 136 milijonov, so bili na primer Zagrebu znižani za 90 milijonov. V zadnjih letih je odpisala Narodna 'banka za okoli 100 milijonov kreditov, od teh v Zagrebu samo okoli I v Ljubljani pa sploh nič. V Sloveniji je namreč. Narodna banka odhajala zmerom s čistim dobičkom, ki pa je seveda imel za nalogo, da krije odpise v Belgradu. To pa pomeni, da slovenski pridobitnik ne dobi pri njej kredita, če ni stoodstotno varen in torej dobiček stoodstotno gotov.
V Belgradu pa ga tamkajšnji pridobitnik prav lahko dobi, pa če more nuditi varnost ali ne. Predlanskim smo poročali, kako je na primer dobil neki posestnik iz belgrajske okolice na svoje po-P’ ^a. ,-ie s°dišče ocenilo z dobrimi tremi milijoni, posojilo od treh državnih denarnih zavodov med njimi seveda tudi od Narodne banke v šestkratni vrednosti posestva. To se pravi, da je bilo pet šestin posojenega denarja že od prvega dne zgubljenih.
Da so razlagali enakopravnost pri Privilegirani agrarni banki na podobne načine, utegne komaj koga iznenaditi. Od 15 udov uprave jih je I! Srbov, 3 Hrvatje in 1 Slovenec. V nadzorstvu je 0 Srbov, I Hrvat, a nolben Slovenec. Ravnatelji, inšpektorji in vladni komisar so sami Srbi. Po lastnih podatkih od 17. IV. 1937 je dala posojil Srbiji in Črni gori 544 milijonov dinarjev, Vojvodini in Sremu 387.400.000 din, Hrvaški, Slavoniji in Dalmaciji 146,900.000 din, Bosni in Hercegovini 131.500.000 din, a Sloveniji celih 7,200.000 dinarjev,
n- r°n?tb!U) gospodari seveda tudi Poštna hranil-•1;-cV, kredita 1535 milijonov dinarjev sta pre-iv. i<> nn-fa 'in Hrvaška komaj kake 4%. Zato
vel i vi i nad 70 <.u..zav°d v Belgradu palačo, ki je veljala nad 70 mibionov	io misli-
mo.
šlo v to banko nekaj sto milijonov dinarjev naših nedoletnih, in ta odtok denarja, ki je bil dotlej naložen v domačih pupilarno-varnih denarnih zavodih. je znatno pospešil našo denarno stisko in nazadovanje slovenskega gospodarstva. Znano je, da Slovenija ni mogla dobiti od te banke skoraj nobenih kreditov, tudi Hrvaška j i li je dobila le malo, in medtem ko so na primer 1. 1934. znašali
Najboljše šivalne stroje
ADLIB
za dom in obrt ter posamezne dele ter kolesa kupite pri
LJ (J B L J fthM
za vodo, blizu Prešernov, spomenika
Večletno jamstvo 1 — Pouk v umetnem vezenju brezplačen
njeni krediti v vsej državi 2816 milijonov, jih je odpadlo na Slovenijo in Hrvaško skupaj komaj kakih 10%, čeprav je imela banka največji dotok denarja prav iz teh dveh dežel.
ro ali počasi?
V zadnji številki smo zapisali, da se nam zdi »neprevidna igra«, če je spričo sedanje stiske centralizma pisal »Obzoi\<, da bi se ne dala hitro rešiti, ampak da bo pot do rešitve dolga in na-
1>...li*	.	•	i	±	.	i.	 y.:	„
porna. Povedali
smo
nam tak način
govorjenja že zato ni vleč, ker so s prav takimi besedami opravičevali in utemeljevali centralistični oblastniki ne samo zavlačevanje rešitve, ampak celo uvajanje novih centralističnih naprav. A pokazali smo tudi na to, da je mogoče odpraviti centralizem v njegovem jedru in načelu v nekaj tednih. Kajti bistvo našega centralizma je v tem, da ni enakopravnosti pri razdelitvi javnih finančni]) sredstev. To pa je mogoče pravično urediti takoj, z enim samim razločnim dopolnilom k pre-račitnskemti zakonu. Vedeli smo seveda in smo tudi zapisali, da so stvari, ki potrebujejo daljšega roka, in posebej smo omenili zakone o novi državni ureditvi. Toda prav tu bo rešitev lahka, ko bo centralizem odpravljen in ob moč v svojem bistvu: v neomejenem razpolaganju s slovenskim in hrvaškim denarjem. Še več si upamo trditi: centralisti bodo zgu'bili z oblastjo nad našim denarjem tudi sleherno voltjo, da se za centralizem še dalje pulijo. Kaj bi s stvarjo, ki nič ne nese! Dokler bodo pa. imeli sanii še dejansko moč v rokah s tem da bodo upravljali tudi naš denar dotlej se bodo pa krčevito otepali, dati vsako donosno centralistično zadevo iz rok. In kdor pozna njih no brezobzirnost in pomanjkanje vsake ten-kovestnosti, ta ve, da se bo boj vlekel spet brez konca in kraja.
Ne samo pravno-tehnično, tudi psihologično je torej neizogibno, vzeti centralizmu že tudi samo mog' < ost iz rok. da se se k jer koli v oblasti zasidra.
»Obzor« od 28. letošnjega februarja odgovarja na te naše trditve. Pravi, da smo prezrli v njegovih izvajanjih važno dejstvo, namreč njegovo ugotovitev', da obstojita dva važna momenta v danšnjem položaju: politični in upravni. Po njegovem mnenju je treba najprej začeti s popravo vseh krivic in napak po upravni poti. Z druge strani pa se politična vprašanja ne dajo rešiti v nekaj tednih. Kajti centralistični sestav, ki se je oblikoval v dvajsetih letih, se ne da odpraviti samo po upravni poti. To pa tem manj, ker še ni v tem pogledu edinosti med zastopniki vseh treh narodov.
Ne, niti ene teh »Obzorovih« trditev nismo prezrli. To sledi še iz bistvene vsebine našega sestavka, ki smo jo navedli zgoraj. Zlasti nismo nikjer in nikoli zahtevali, naj bi se centralizem odpravil zgolj po upravni poti. Prav dobro vemo, da tako ne gre. Zato pa smo zahtevali, da se z zakonom ustanovi dejanska enakopravnost tako. da se denar porablja pravično, torej tam, kjer je bil zbran. S tem bi prav za prav zakon samo nekaj določil, kar je bojda po trditvah centralistov že tako bilo.
Tudi tega smo se prav dobro zavedali, da bo trajala.dokončna odprava centralizma nekaj dlje. A to delo pojde, kakor že rečeno, lahko in urno od rok. brž ko bodo centralizmu spodrezane korenine. Gotovo pa je, da se bo vršilo počasi, brez konca in kraja, če bomo sami molili centralizmu prst: dolga je pot do odprave centralizma, težavna in strma, Zcito hodimo le zložno, da se kaj ne polomi ali pobije.
A pobil in polomil bi se pri hitri hoji, po tej poti pač samo centralizem sam!
»Obzoru« smo sicer tudi navedli primer iz najnovejše evropske zgodovine, ki se ga pa v svojem odgovoru ni dotaknil: primer češko-slovaške republike, ki je odpravila centralizem tako rekoč od danes na jutri. In na tem primeru vidi lahko vsakdo, če je kdo trpel škodo, tedaj kvečjemu razni zajedavci in preužitkarji centralizma. Za te pa ni bilo škoda. Tudi pri nas ne bo škoda zanje!
II koncu pa samo še eno samo kratko zagotovilo »Obzoru«: če se bo delalo po njegovih nasvetih, se bo naredilo toliko kot nič. In centralizem bo vladal dalje. Samo da bo po tej preskušnji še močnejši.
Darujte za tiskovni skiad »Slovenije*
Prepričane Slovence, ki jim je slovenstvo zapoved vesti in nravnosti, prosimo, da podprejo razširjevanje čiste slovenske misli s tem, da nakažejo primeren znesek za
tiskovni sklad našega tednika »Slovenij e«.
Opazovalec
Vzgoji
ja a nat	ln_ilijonov. Skoraj odveč je, misli-
t>, spet pristavljati, da se tudi njen denar zbira največ tz slovenskih in hrvaških pokrajin.
IaIu 1 je bil razširjen zakon o Državni hipotekarni bank. na vso državo. O tej banki smo m, pisali zlasti, ko je dobila izključno pravico, da se nalaga pri njej ves sirot.nski denar. Takrat je
Čisto gotovo je potrebno skrbeti, zelo skrbeti za vzgojo naše mladine v vsph ozirih. Bolj kakor kdaj prej mora bili vzgoja mladih ljudi, predvsem pa tistih, ki bodo prevzeli v roke nekoč vodstvo naroda, vsestranska in skrbna. Združiti mora v sebi vso problematiko dobe, v katero je mlad človek postavljen, obseči mora mladega človeka do konca in mu dati odgovor na vsako še tako tiho in skrito vprašan je, ki vstraja čisto nujno ob vsem doživljanju v duši mladega človeka. Zato je popolnoma razumljivo, da morajo vzgojitelji zelo premišljeno usmerjati vzgojo slovenske mladine, kajti zraven vse velike odgovornosti za njeno rast pred tem mladim rodom samim, prevzema vsak vzgojitelj tudi veliko odgovornost pred narodom, pred prihodnjimi dnevi slovenstva.
Resnica je, da se danes rnad mladino pojavljajo zelo nenavadne stvari. Resnica je tudi, da se je posebno med srednješolsko mladino danes kaj čudno razpasla brezbrižnost, ki opravičuje tudi najtežja vprašanja življenja. Zopet omenjam naraščanje števila nezakonskih otrok, ki so jim matere srednješolke (posebno v Ljubljani!). Vse to so
gotovo velika vprašanja, ki posegajo živo v naše s ovensko bistvo, ki odločajo o rasti tiste slovenske mladine, ki bo morala v glavnem nositi vse slovensko življenje v prihodnjih dneh. Na vse to morajo misliti vzgojitelji, profesorji, učitelji duhovniki itd.	’
In prav zato mora biti danes vzgoja mladine silno skrbna, voditi jo,morata zdrav razum in predvsem velika premišljenost. Vsak korak v slepo je lahko zelo, zelo škodljiv. Oblikovati je namreč treba duhovno podobo mladega slovenskega človeka, ki živi na tej majhni plasti slovenske zemlje in gleda s svojimi očmi na vse nevzgojno nemoralno in zgrešeno, ki se dogaja danes med nami!
Na to vse in še na marsikaj drugega sem se spomnil, ko mi je hčerka, ki hodi v osmi razred gimnazije v Ljubljani, pripovedovala o novih ukrepih, ki naj varujejo dobro vzgojo mladih deklet. Ne morem se spoprijazniti z vzgojno platjo grožnje, da bodo tista dekleta, ki jih bo profesor videl na ulic, v moški družbi, brezpogojno izklju-
Vzgojno skrbstvo po naših gimnazijah pa mora danes se posebno upoštevati svobodo in člove-
kovo osebno vrednoto! V nasprotnem primeru bo šla vzgoja v tem času v negativno smer! In v tem primeru gotovo postaja živi jensko važen latinski rek: »Caveant consules ...«!	mkv.
Uradništvo in jugoslovenstvo
»Hrvatski dnevnik« od 1. tega meseca poroča o načrtu zakona, s katerim je hotel dr. Stojadino-vič prepovedati finančnim nameščencem sleherno politično dejavnost. Pravi, da so ta predlagana določila popolnoma v skladu z drugimi njegovimi načrti zoper politično svobodo uradnikov in meni, da bi bilo pod takimi pogoji sploh najbolje, vzeti jim glasovalno pravico, če že ne smejo brez strahu glasovati po svoji vesti. Vendar pa tega ni hotel napraviti noben režim, ker je pač zmeraj računal na uradniške glasove, brez katerih bi bil slabo shajal. Res, treba je uradništvo depolitizirati, toda tako, da je napredovanje uradnikov odvisno od njihove sposobnosti in pridnosti, ne pa od strankarske pripadnosti. Danes so na uglednih mestih mnogi, ki so prišli nanja samo zaradi svo jih zvez in servilnosti, kar je zelo škodljivo za upravo. Dalje piše »Hrvatski dnevnik«:
Nesposobni in brezobzirni niso samo zavzemali nezasluženih položajev, ampak so celo dosezali, da so jim bili zaupani tudi posebni posli. Zato ni noben čudež, če niso bile šolske knjige zmeraj na potrebni višini in da je bilo v njih mnogo netočnosti. Politi-karjenje v najslabšem pomenu besede se je tako razvilo, da so morali ugovarjati celo zastopniki katoliške in islamske veroizpovedi. Hrvaški rodoljubi so 'bili po pravici ogorčeni, kako se uče njihovi otroci iz šolskih knjig ali popolnoma napačno ali površno prikazano zgodovino svojega naroda. Zamolčevali so se najvažnejši dogodki iz hrvaške zgodovine, zapostavljalo se je hrvaško knjištvo, šlo se je mimo hrvaške umetnosti, zamolčevalo se je mnogo tega, kar je vsakemu Hrvatu drago in s čimer se ponaša. Nasledek tega je bil, da se ni moglo vršiti sodelovanje med domom in šolo, ker je vsak vlekel na svojo stran. Starši, ki imajo glavno pravico do vzgoje otrok, so se morali nenehoma vojskovati s šolo, tako da je za mladino znaten del tistega, česar se je morala učiti, pomenil samo zgubo časa. Zato si ni težko predstavljati, kakšni so bili marsikateri učitelji in profesorji v očeh svojih učencev. Mladina je že po svoji naravi opozicionalna, in je srečna, če lahko ugovarja svojim učiteljem. Tega se nikoli ne moremo popolnoma izogniti, toda to razmerje se lahko ublaži tako, da se ne daje preveč snovi za ustvarjanje takega upiranja. A te snovi je bilo preveč. Namesto resnice so mladini često podajali tendenciozne predstave, včasih v tako neinteligentni obliki, da je mladina zoper to spontano reagirala. V tem pogledu je bilo napravl jenih do sedaj prav mnogo napak, ki jih je treba popraviti.
Vzroke je treba odstraniti
V svojem uvodniku od 19. p. m. zatrjuje »Jutro«, ko govori o vladni deklaraciji:
Demontaža centralističnih ustanov, ki so v zadnjih letih tako občutno omejevale naše gospodarsko in s tem tudi socialno ravnotežje, spada med glavne pripravljalne naloge za konsolidacijo naših notranjih razmer.
No vemo, kam je dejalo »Jutro« naglas, na »centralistične ustanove«, ali na zaimek »ki«, a zdi se nam, da je dvoumnost nameravana, ki naj
E usti odprta vratca za centralistične stranske sko-e. Sicer pa je gotovo eno, da so te centralistične ustanove, katerih demontaža je za našo konsolidacijo neizogibna, skozi in skozi delo jugosloven-skega unitarističnega nacionalizma, natančno tistega, ki mu je »Jutro« teden prej prepevalo čast in hvalo. Treba je torej demontirati tega, vir in 'vzrok zgubljenega gospodarskega in socialnega ravnotežja. Tudi psihologično je to nujna pred-postava. Kajti samo popolna demontaža jugoslo-venarstva bo ustvarila tisto nastrojenje, ki mora biti za veliko delo notranjega pomirjanja. Potem pa nam bo vse drugo navrženo.
Spet dvojna obremenitev
Lanske jeseni je sklenila vlada postaviti po vsej državi velikanske siloje, to je shrambe za razne pridelke, ki naj omogočijo, da se ti pridelki na gospodarski način hranijo, a obenem tudi na tak način, da so kupcu in prodajalcu lahko in ta-koj na razpolago. Ti siloji bi se seveda postavili z državno pomočjo, to se pravi z denarjem vseh davkoplačevalcev.
Že takoj takrat smo opozorili na nevarnost, ki tiči za vsemi centralistično sklenjenimi in upravljanimi napravami, in torej gotovo tudi za to. Bali smo se, da bo Slovenija spet prikrajšana in da bomo dobili kvečjemu kakšno maloto, kakor zmeraj pri takih zadevah.
Bili smo pa še preveliki optimisti. Za Maribor je bil na primer zasnovan velik silo za sadje. Pa ne bo nič z njim, kakor poroča »Večernih«. Državnega siloja v Mariboru ne bo. Kar jih bo postavila država, bodo stali na jugu.
Pač pa bomo smeli sami napraviti tak silo iz svojih sredstev. To se pravi, iz sredstev zasebnikov in zadrug in s pomočjo podpore banovine.
Angleški list o novi Adamičevi knjigi
Pod naslovom »An immigrant« poroča »Manchester Guardian« od 17. p. m. o knjigi slovcnsko-ameriškega pisatelja Louisa Adamiča »My America 1928 — 1938« takole:
V prejšnji 'knjigi »Smeh v gošči« pripoveduje gospod Adamič o svojih mladih dneh na Kranjskem in o svojih prvih skušnjah kot izselnik v Združenih državah. To delo je deloma avtobiografično, vendar ni toliko poročilo o njegovem lastnem življenju, kolikor opis tistih značilnosti Združenih držav, ki jih ima on za najpomembnejše. »Gošča« prejšnje knjige je bila Adamičeva adoptdvna dežela, ki svojim bralcem ne daje vzroka za mnenje, da se mu zdi ta prispodoba danes neprimerna. Očitno pa je, da on globoko veruje v Združene države in njihno prihodnjost in da bo raje živel tam, kakor kjer koli drugje na svetu.
To delo je samo nekaj kakor gošča, ker ni imel pisatelj nobenega jasnega načrta pri pisanju. Zdi se, da je vodil zelo natančen dnevnik, prav tako kot zbirko pisem in kot navadno knjigo, tako da lahko reproducira znaten del razgovorov in obravnav, pri katerih je bil udeležen. On je izvrstno opazujoč človek in sposoben, da razmišljuje bistro o vsem, kar vidi in sliši. Knjiga obsega mnoge spretne odstavke opisujočega poročanja in nekaj prvovrstnih svojstvenih orisov, med katerimi sta najpomembnejša o Johnu L. Le-wisu in guvernerju Fhilipu La Folette-u. Predmet, s katerim se ukvarja, je skoraj samo naselniško vprašanje (zlasti glede na otroke naselnikov), socialni in gospodarski nasledki »depresije«, delavsko gibanje in ameriški komunizem. Adamičevo poročilo o tem, kar je našel v Združenih državah, postane zlasti zanimivo in tehtno zaradi primerjav, ki jih dela z razmerami v svoji rodni Jugoslaviji.
H. W. H.
Laška knjiga in njeni bralci
Tiska in izda se v Italiji prav dosti knjig. Po stanju iz leta 1937. je ugotovljeno, da se največ knjig in brošur tiska na Nemškem, namreč 25.400. Na Angleškem je bilo istega leta izdanih 17.000, na Francoskem 9.000, v Ameriki 8.000, na Poljskem 7.000. na Nizozemskem 6.000, na Danskem
3.000	knjig in brošur. Takoj za Nemci in Angleži, torej že na tretje mesto, pa je treba postaviti Italijo, ker je izdala onega leta 10.000 knjig in brošur.
Te številke so za našo sosedo vsekakor častne, le ena stvar pa je, ki jim ta dobri vtisk zmanjšuje v precejšnji meri. Na podlagi poizvedovanj mednarodne zveze knjižnih založb je ugotovljeno, da se knjige ne berejo v nobeni državi Evrope tako malo kakor v Italiji. Tam pride po en bralec knjige komaj na vsakih 1.600 ljudi.
Fašistični tisk si razlaga to dejstvo po svoje in gleda v tem seveda zgolj dobre strani. »Lavoro faseista« na primer piše, da je to le dokaz velike bistroumnosti laškega ljudstva. Vsak povprečni Lah da razume vsako stvar nenavadno hitro in z veliko lahkoto, in prav zaradi tega da mu ni treba dosti branja. Vsi drugi narodi da so v tem pogledu za Lahi dokaj zaostali. Sicer pa pravi list, da je samo fašistično življenje že tako napeto in polno dogodkov, da za lenarjenje s knjigo v roki ne
OS‘aj” ČaSa'	Bibliotekar.
Knj ga o slovstvu
V založbi Jugoslovanske knjigarne je izšla »Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgoovrih«. Knjiga obsega 163 strani in stane 32 dinarjev. Po osnutku slovenskega pisatelja dr. Ivana Preglja jo je priredili za tisk dr. France Tomšič.
Kakor je že iz zgoraj navedenega naslova razvidno, je prirejena knjiga v katehetični obliki, to je v obliki vprašanj in odgovorov, nekaj, kar ji daje prednost zlasti kot učni knjigi, saj tak način, ki je kakor razgovor, vsebino gotovo poživlja, zlasti za mladega bralca. Kajti tem, zlasti študentom, je knjiga v prvi vrsti namenjena. Iz prav
teh razlogov bo dobro došla tudi vsakemu preprostemu bralcu, pa tudi tistemu, ki nima časa, da bi iskal in prebiral obsežne knjige.
Mali zapiski
Laški in slovenski prijatelji knjige v Italiji
Na osnovi poizvedovanj mednarodne zveze knjižnih založb je ugotovljeno, da se knjige ne berejo v nobeni državi Evrope tako malo kakor v
Italiji. Po en bralec knjige pride tam komaj na vsakih 1.600 ljudi, to pa kljub teinu, da je Italija leta 1937. izdala 10.000 knjig in brošur in je bila
po produkciji tretja na svetu.
V zgornjo statistiko so seveda všteti tudi tamkaj šnji Slovenci, Hrvatje in Nemci. O teh* narodnih manjšinah Italije pa vemo, da berejo izredno dosti, kljub vsem težavam, ki jih imajo. Lanska razstava slovenske knjige v Ljubljani je pokazala, da so Slovenci Julijske Krajine izdali v zadnjih dvajsetih letih okoli šeststo slovenskih knjig in brošur prav različne kakovosti. Naklada teh izdaj in povpraševanje po njih pa je bilo tolikšno, da se računata na vsakega tamkajšnjega Slovenca že kar po dve kupljeni in prebrani knjigi.
Te kratke številke nam delajo vsekakor čast pred vsem kulturnim svetom.
Bibliotekar.
Glavne napake češke politike.
Na zborovanju nove češke enotnostne stranke je govoril češko-slovaški zunanji minister dr. Chwalkovsky o nalogah češke politike. Pri tem se je dotaknil tudi napak prejšn jih preveč centralističnih vladavin, češ da je napačno pojmovanje in odlašanje glede rešitve manjšinskih vprašanj veljal republiko tretjino državnega ozemlja in več kakor tretjino narodnega premožen ja.
Res, ali je bilo treba, da je narodna sebičnost in unifikacijska manija pripravila tako treznemu in v vsakem pogledu omikanemu narodu tako težko usodo?
Centralizem v Španiji
Zdaj, ko je general Franco zasedel vso Katalonijo, je izdal dve naredbi. S prvo je odpravil katalonsko avtonomijo, z drugo pa je prepovedal rabiti katalanščino kot uradni jezik v Kataloniji-Na njeno mesto stopi seveda španščina.
Vabilo
Naročnike, ki tega še niso storili, prosimo, da nam čim prej nakažejo naročnino. Kdor bi ne imel položnice, jo dobi na vsaki pošti. Nanjo naj napiše na za to določenih mestih številko našega poštnega čekovnega računa — 16.176 — in naslov: Uprava tednika »Slovenija«, Ljubljana. Kdor položnico že ima, pa je ne rabi, naj jo shrani, ali še bolje: pridobi naj listu novega naročnika. Denar se lahko nakaže tudi s poštno nakaznico. Ustreženo nam je tudi z naslovi oseb, o katerih je pričakovati, da se bodo naročile, če jim pošljemo list na ogled. Kdor ne misli postati naročnik, naj list vrne z opazko: Ne sprejmem. Opozarjajte svoje prijatelje in znance na »Slovenijo«!
Urednik in izdajatelj: Vitko K. Musek, Ljubljana.
NOVA ZALOŽBA V LJUBLJANI
R. Z. Z O. Z.
KONGRESNI TRG
Priporoča
Ivana Cankarja zbrane spise
20 zvezkov z uvodi in opombami !z. Cankarja
Ti spisi niso samo naš najobšlrnejšl narodni tekst, ampak so najpogumnejša izpoved slovenskega duha.
Iz lastne založbe se še posebej priporočajo: F. S. Finžgarjev! zbrani spisi (8 zvezkov); Fr. Stele, Oriš zgodovine umetnosti pri Slovencih; Stanko Vurnik, Uvod v glasbo; Jak. Kelemina, Literarna veda.
Poseben oddelek za pisarniške potrebščine