249.ttNfltL i umm. • m. a mm m XLD. me. ••Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto K 24 — pol leta 12*— četrt leta......., 6*— na mesec . #- *. ■ . . . m 2*— s - Dopisi naj » frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. v upravniitvn prejeman: celo leto.......K 22*— pol leta .......11 — Četrt leta ... \ ... 5*50 na mesec.......u 1*90 Uredništvo: Knaflova ulica it. 5, (I. nadstropje na levo), telefon it. 34. Izhaja vsak daa zvečer izvnesaJR nedelje ta praznike. Inseratt veljajo: peterostopna petit vrsta ta enkrat po 14 vin., zi dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 fin. Pri večjih mserdjah po dogovoru. Upravniitvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, iaserati itd. to Je adininlstrattvne stvari. ——— Posamezna Številka velja 10 vinarjev. —————— Na pismena naročila brez istodobne vpoalatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon it. 86. »Slovenski Narod« velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25— pol leta........13- četrt leta........650 na mesec........ 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 28— za Ameriko In vse druge dežele: celo leto.......K Vprašanjem glede Inseratov na) se priloži za odgovor dopisnica ali znamki Uprmvniitvo: Knaflova ulica it 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št, 85 Vabilo na občni zbor političnega društva „Vodnik", ki bode v soboto, 30. t. m. ob 7. uri zvečer pri „Motaarju" v ŠttkL Po občnem zboru se vrši ob 8. uri istotam shod Na shodu poročata deželni odbor-oik dr. Ivan Tavčar in državni poslanec župan Ivan Hribar. Radi važnosti prosi zanesljive udeležbe odbor društva „Vodnik". Mretl se ne damo! »In vselej, kadar bomo prišli skupaj, bomo peli našo himno: : Odreti se ne damo!« — S temi, za današnji čas najprimernejšimi besedami je zaključil predsednik zborovanje »Naprednega gospodarskega društva za šentjakobski okraj«. Te->ko je najti primernejših, saj so bile izrečene prav po duši nam zborovai-cem, in prepričani smo, da bodo odmevale, če ne ravno iz vsakih ust, pač pa gotovo iz vsakega žepa ljubljanskih davkoplačevalcev. Odreti se ne damo! »Napredno gospodarsko društvo za šentjakobski okraj« je sklicalo na >inoči javno društveno zborovanje, da tako da svojim članom in sploh prebivalstvu Šentjakob, okraja priliko, da čuje jo iz ust svojega poslanca, kakih »dobrot« jim je pričakovati v naj bližnjem času od blagoslovljene večine deželnega zbora kranjskega. Rastoharjevi prostori na Kar-lovški cesti niso ravno bogve kako obširni, ni bil to morda kak velikanski shod, ali bil je tako dobro obi->■ an, da so sneli vrata iz sobe v kuli injo in je bila gostilniška soba s kuhinjo vred nabito polna. Ako bo »Slovencev« poročevalec morda zopet našel samo »par« ljudi, potem pač ni drugega, kakor da mu zborovalci na prihodnjem shodu nataknejo očala, -kozi katera bo »spregledal«. Društveni predsednik g. B e r -ir a n t je otvoril shod s kratkim po- zdravom navzočim, zlasti poslancu dr. Ivanu Tavčarju, predstavil vladnega zastopnika g. Finka in nato takoj podal besedo poslancu dr. Ivanu Tavčarju, ki je govoril nekako tako-le: Dragi prijatelji! Današnje zborovanje ima namen, da tudi Šentja-kobčanje izveste, kake naklepe si je izmislila proti nam naša klerikalna deželnozborska večina. Shod bo seveda zopet dal priliko »Slovencu«, da bo udrihal po vas, da bo udrihal po meni, ali kar mene zadene, naj bo »Slovenec« prepričan, da zaradi njega še nisem nobene noči slabo spal. Stara navada je, da star osel, če ga udariš z bičem, odskoči, in ta stara navada je še vedno v navadi. Kar se tiče deželnozborskega zasedanja moram reči, da je bilo do dandanes ljubljansko prebivalstvo nekoliko prezaspano, da se je premalo brigalo za to, kar se godi v deželnem zboru, da so ljubljanski me-ščanje premalo premišljali o tem, kaj jih stane vse to, o čemur sklepa deželni zbor, da niso mislili na to, koliko plača Ljubljana za deželo. Zato se mi zdi potrebno, da razjasnim položaj, kakršen je danes. Ljubljana plača dovolj! Do danes ste Ljubljančanje plačevali za Ljubljano 25% doklad na državne davke, za deželo pa 40%. Ce je plačeval torej ljubljanski davkoplačevalec za mesto 4 K, je plačeval z vsem skupaj za deželo gotovo najmanj 8 K. Le obžalovati je, da pri tem ni nikdar pomislil, kaj pomeni to. Pomislite pa pri tem, kaj ste za svoje plačevanje imeli od mesta. Mesto ima velikansko nalogo, skrbi samo za svoje zavode, ima velikih naprav, ki so v korist vsem davkoplačevalcem, samo vzdržuje svoje ulice, zida šole itd.; kaj pa imate od dežele? (Klici: Nič!) Kes, skoraj nič, ako izvzamemo ono podporo za gledališče in višjo dekliško šolo. Kam torej prihaja ves denar, ki ga plačuje mesto: Vse gre za deželo! Da se pa ne bodo napačno tolmačile moje besede! Jaz vedno stojim tik prepričanja, da je Ljubljanu zavezana dajati primerne prispevke k izdatkom Kranjske dežele, kajti Ljubljani se le tedaj dobro godi. ako se godi tudi deželi dobro, ker sta mesto in dežela tako vezana drug na drugega, da drug brez drugeira ne moreta obstati. Ni pa nikakor prav, da hočejo Ljubljano naravnost zadaviti. Ljubljana že itak plačuje nad eno tretjino vseh deželnih izdatkov, in mislim, da imate Ljubljančanje s tem že dovolj lep davek naložen na svojih ramah. Samo za nadvlado duhovščine! Sedaj pa je začela tista večina, ki ima deželni zbor v svojih rokah, nastopati taka pota, ki oodo postala naravnost pogubonosna za Ljubljano, ako se o pravem času ne obvarujemo te nevarnosti. Prišla je na krmilo v deželi stranka, ki jo moramo res imenovati duhovniško. Saj nimamo nič proti veri, ne, saj spoštujemo vsakega duhovnika, ki je res pošten in dober duhovnik, ali v naši deželi se ne bije boj za vero, temveč le za to, ali naj dobi duhovščina popolno nadvlado v deželi ali ne. Take komande pa ne bomo prenašali, to je izključeno, to je škodljivo! Le oglejmo se po mestu. Kjer je katoliški duhovnik posegel v posvetno gospodarstvo, povsod se je iz tega porodilo nazadnjaštvo, povsod je sledil propad. Španska nam je s svojo meniško in duhovniško nadvlado dovolj žalosten izgled. Človek, ki je določen za to, da moli za nas, da opravlja božjo službo, ni za posvetno gospodarstvo. In ni nam treba gledati daleč, saj imamo najboljši zgled slabega gospodarstva v naši sredi. Tu imate duhovnika, dobrega duhovnika, ki ima dobro srce, kateremu kot človeku ne moremo ničesar očitati. To je — naš škof, ki je sicer res dober človek, toda lotil se je posvetnega gospodarstva, ali kamor se ozremo, ko je vzel gospodarstvo v svoje roke, povsod vidimo — propad. Tako je prišla naša dežela do žalostne resnice, da ima svojega škofa — pod sekvestrom! In če že škof ne zna gospodariti, ne znajo tudi njegovi kapi a nje in fajmoštri. To se je pokazalo tudi v deželnem zboru. Gospodariti ne znajo. V deželnem zboru so se godile čudne reči, katere morajo prinesti velikanske izgube mestu in deželi. Klerikalci so vse mogoče obljubljali kmetskemu prebivalstvu, in sedaj skušajo te obljube tudi izpolniti. Rešiti je treba nebroj prošenj za ceste, vodovode itd. Če bo šlo tako naprej, bodo izdatki za vse te naprave zrastli čez glavo ne samo Ljubljani, temveč tudi celi deželi. To je najboljši dokaz, da klerikalna stranka, ki je duhovniška stranka ni sposobna za posvetno gospodarstvo. Popolnoma pravično je reči duhovniku: ti znaš mašo brati, litanije peti, ali gospodarstva pa razumeš preklicano malo. Da bi kmetom nasuli peska v oči so Si klerikalci izmislili vse nemogoče stvari, glavno pa je, kar je tudi prav posebno značilno, da se je spustil dr. Lampe, ki je sedaj naš deželni finančni minister v jako nevarne špekulacije. Spekulacija je podjetje, pri katerem Človek lahko postavi v nevarnost edino le svoje imetje, svoj lastni denar. Edino v tem slučaju je špekulacija dopuščena. Drugače pa je, če mi je prepuščen tuj denar. Tu je vsaka špekulacija izključena že takoj od početka! Vzemimo n. pr. varuha. Če bi ta vzel denar svojega varovanca in ž njim špekuliral na borzi, kjer sicer lahko dobi, pa tudi izgubi, bi pač ves svet začudeno gledal takega varuha. Pri deželi je isto. Tisti denar, ki ga imajo v rokah, ni njihov denar, temveč tuj in gospodariti morajo ž njim vestno, po najboljšem prev-darku, zavezani so polagati o njem račun, prevzeti morajo zanj popolno odgovornost. Klerikalna večina pa hoče z deželnim denarjem, ki ni njena last, uganjati navadne špekulacije. Ustanoviti hoče električno centralo, deželno banko itd. To je sicer vse lepo, a to so pod vzet j a, pri katerih tudi lahko spodrsne in ki povzročijo lahko velikansko izgubo. Je mogoče, da se kaj dobi, ali tudi izguba, in to velika, je mogoča, in te izgube ne bodo plačali tisti, ki bodo imeli stvar v rokah, kateri bodo denar zapravljali, temveč — davkoplačevalci! In če bo imela deželna električna centrala, če bo imela deželna banka izgubo, eno tretjino te izgube plača Ljubljana! Klerikalci uganjajo v tem pogledu velikansko kozlarijo. Pozabljajo, da jim je gospodariti s tujim denarjem, da taka korporacija, kakor je dežela ni poklicana za ustanavljanje raznih podjetij, za špekulacije. Na mestu je tu edino le upravljanje, administracija, ne pa špekulacija, posebno pa ne na borzi! (Bes je!) Je pa še eno, kar je prav posebno treba povdarjati. Če bi prišel k sodišču varuh in rekel, da prevzame varuštvo le tako, da bo sam gospodaril s premoženjem varovanca brez vsakega nadzorstva, da ne bi polagal nikakih računov, takega jeroba bi sodišče takoj postavilo pod kap. Naša klerikalna večina pa hoče tako gospodariti z deželnim denarjem. Špekulirati hočejo ž njim, in to brez kontrole. To so posebno pokazali pri deželni banki. Deželna banka je jako nevarno podjetje. Predvsem pa nimajo sposobnih ljudi za vodstvo. Res so dali nekaj mladeničev študirat v Kelmorajn. ki naj bi vodili potem zavod, ali resnica je, da morajo tak zavod voditi edinole skušeni ljudje. Nevarno je tak zavod prepuščati mladim ljudem. Res, treba je, da se zahtevajo študije, ali čez vsako ceno je skušnja, praksa! Če pridejo ti mladeniči iz Kelmorajna in dobe deželno banko z dvajsetimi milijoni v svoje roke, se je pač bati, da bo vse skupaj šlo po vodi. (Klic: Znoreli bodo! Konsumna društva!) Taka špekulacija se mi zdi nevarna, in pomisliti je treba pri vsem, da od vsake izgube plača Ljubljana eno tretjino! Glavni povod vsem tem shodom, ki se sedaj vrše po Ljubljani je pač to, da izvedo Ljubljančanje, kako hočejo klerikalci vladati v deželi in gospodariti z deželnim denarjem brez kontrole. Imajo pa še drugo željo: gospodarsko uničenje Ljubljane. Gospodarsko hočejo uničiti Ljubljano in jo izsesati, kolikor se da. Ljubljana že dosedaj plačuje nad eno tretjino deželnih izdatkov, a to klerikalcem še ni dovolj. Hočejo še več in to nameravajo doseči z novim cestnim zakonom. To je nekaj takega, o čemer bi morali vi, Ljubljančanje, premišljevati zvečer, ko greste spat in zjutraj, ko vstajate. To je šilo, ki vam ga vtikajo pod kožo, s tem vas hočejo pritisniti na tak način, da bo-dete morali začeti popolnoma gagati. Z novim cestnim zakonom, nalašč v ta namen tako zvito napravljenim, hočejo vzeti Ljubljani vse, kar se ji še vzeti da. Dobre ceste so res velika dobrota zlasti tistim okrajem, po katerih vodijo. Dosedaj je dežela plačevala polovico stroškov za deželne ceste, cestni okraji pa polovico. Ljubljana je prispevala k deželnim stroškom eno tretjino, kar je lep donesek, če se pomisli, da Ljubljana od dežele no dobi ničesar. Okrajne ceste so vzdr-žavali cestni okraji sami, kar je tudi popolnoma prav, saj so okrajne ceste predvsem v korist okrajem. Odslej pa naj bi prevzela dežela vse okrajne ceste. In dežela naj bi za vse deželne ceste, tudi prejšnje okrajne ceste, odslej ne plačevala več polovice,tem-več dve tretjini. Seveda bi morala potem Ljubljana zopet za vse to plačevati dobro tretjino. LISTEK. Martin In Irena. Kraj: brlog, kakršni se dobe samo na Vodmatu; duplo s podstrešnim oknom, sedem žalostnih Marij po stenah, ogromen škropilnik, majhna miza, paralitičen stol, in nekaj, quod temporibus antiquis »špampet« esse dicebatur. Zrak, da bi se človek začutil socijalista. Otroci na dvorišču igrajo menda sodnji dan; takšen krik in polom. V sobi na desni veka edinorojeni sin in prestolonaslednik gospodične občinskega reveža ljubice Reze Krnavsove. Čas: pred leti, ko sem imel se znancev po vodmatski deželi ... Stanovalec, znanec moj, hodi frorindol ter pripoveduje. Suh je in dulg, da bi obiral fige v paradižu. 'S poklicem je rodoljub; s postranskim — proletarec; včasih je romal na severno mejo in pisal navdušene politične članke. Njegova solidna zunanjost — človek, ki ga ne pozna, inu ne bi zaupal niti higijeničnega Papirja; stavim, da je suknja na komolcih zalepljena s sindelikonom. Ime mu je Martin in tako dalje; priimek med njemu enakimi — Don Cara jo, hidalgo y de la Caramba; ima sa. od bele vrane, ki je znala špan- jolski pa se je nekoč priklatila v ta trikrat pogubljeni svet. Hidalgo nataka iz štirioglate steklenice nekaj, kar prijetno diši, žlahtno teče po grlu in diplomatsko tolaži razburjene duhove v državljanski vojni želodca. Sinoči smo bili pri fajmoštru, danes se peha pod srcem kakor Danijelovi cmoki in kranjski deželni zbor. »Le pijte, gospod; to ne Škodi: dobro je, a ne škodi. Vi veste, dragi moj, da je bila od nekdaj moja navada, zavživati žganje v nemogočih množinah: kar je po Vodmatu butik, povsod ga dolgu jem na litre. Toda nazadnje — saj razumete — pridejo vendarle bele miši; zadnjič sem jih videl najmanj tristo hkratu. In to me je preplašilo, ker bi rad še koristil domovini; zdaj pijem samo grenčico. Iluzija ostaja, dobra volja ne daje čakati nase, a škode ni, belih miši ni, nasprotno, še zdrav postajam, in pa-meten^da bi skoraj lahko delal inteligenčni izpit — Vi ne veste, gospod, kako je ta pijača ovekovečena v mojih spominih 1« »Kako bi vedel? In zakaj bo ovekovečena t« »Kratka je povest... A propos, potemtakem niti ne veste, da sem nedavno sklenil postati pesnik in literati Pravijo, da to dobro nese, in jaz, veste, sem si hotel izboljšati socijalni položaj, in gmotnega pred vsem, seveda. • .« Sancta simplicitas! Žlahtni don pa nadaljuje: »Govore pa, da je lirsko pesništvo nemogoče brez vroče ljubezni? — Da ni I kaj 1 — Vi trdite, da se delajo najlepše pesmi, kadar človek sploh ni zaljubljen?! Ker zaljubljenec ne ve ceniti oblike, nego smatra svoje praskanje za umotvor; samo da mu toliko in tolikokrat omenja oboževani kljun in kremplje njegove goske? — Pa bodi po vašem; toda jaz, veste, nisem namerjal biti moderen poet, marveč tiste pripo-ročljivejše, stare šole, pesništva brez umetnosti takorekoč, ki žanje v nas Slovencih še največ milosti in usmiljenja... In kaj, prosim vas, bi bila stara in priporočljiva poezija brez ljubezni? Kakor devica brez venčka, takorekoč ... Kratko rečeno, pretehtal sem komedijo v svojem srcu ter sklenil, da se nesmrtno zaljubim. Manjka se Laver ino Beatrik po naši velikolepi in z mnogoštevilnimi spomeniki okrašeni prestolnici! — To, gospod, vam je nemara znano, da razpolagam za posebne, praznične slučaje s salonsko suknjo, široko-krajnim črnim klobukom, lepo pisano kravato in živommenimi čevlji, tako da v elegantnosti le malo zaostajam in le za malokaterim ljubljanskim dohtar jem, kar se jih bavi z odiranjem našega dobrega, vernega ljudstva. Bog daj zdravje nHm in njemu! Oblekel sem se torej kakor Ado-nis, »krtačil se kakor lajtnant, ki je šele včeraj prifrčal iz fabrike, in hajdi po svetu za ljubico zalo! Muze so mi bile naklonjene; po nedolgem iskanju sem se odločil za prelepo kraljično — bržčas je čez dan šivala klobuke — ki je imela rdeče lase in zelene oči — dvoje fenomenalnih brezden, jezer ali ribnjakov, kakor se pač glase primere našega z#neštetimi in neznosnimi lavorikami ozalj-šanega pesništva! — in je merila svoja dva metra impozantnoeti ter se je glede na pas in ostalo zelo približevala estetski popolnosti koste-njaka. Jasno je, da sem se zaljubil: takoj, večno, nesmrtno, nepopisno, ne-izrazno! Srečeval sem jo vsak dan, zjutraj, opoldne in zvečer. Postil sem se, da je bilo za smodke; zakaj, kuha med zobmi prispeva nemalo k zunanji popolnosti človeka. V kavarno »Prešeren« sem pričel zahajati, kjer se zbirajo literatje, in sem si volil prostor čimdalje bliže njih. Črno la-valliere sem si nabavil, bil sem skoraj že prvi med poeti. In moja ljubezen — o, kaj je bilo proti nji Don Ouijotova, Dantejeva in Petrarkova, vse tri po vrsti! Sadove te ljubezni imam spisane na petinpetdesetih po-lah kanclijskega; kadar me razžalite, gospod velecenjeni, vas zaklenem v tole sobo, sam pa se vstopim pred vrata — zunaj seve, da me ne ubije- te! — in vam jih prečitam zaporedoma ... Oboževanka — jaz sem jo krstil za Ireno, bržčas pa je bila Mica ali kvečjemu Špela — se mi je neredko-kdaj prijazno nasmehnila, in rad bi se ji bil pridružil, rad bi jo bil »abor-tiral«, kakor se pravi po francoski; toda večjidel jo je spremljal vitez hudega pogleda in krvoločno zavihanih brk, natanko tisti, ki mi je pred škofijo sleherni teden za tri groše oklestil ščetinasto brado. Razume se, da sem mu iz gole ljubosumnosti nemudoma prestal dajati napitnino, in da sem obenem sklenil pripraviti ga ob njegov — in moj — zaklad. Hudič v sili in tako dalje — saj veste, gospod? Jaz pa sem poslal v časopis: Poslano. — Dražestna dama, ki se je ta-inta dan tamintam prijazno nasmehnila takšnemu in takšnemu gospodu, bodi prošena, da vzame na glavni pošti pismo pod »Goreča ljubezen 3669.« — Pismo, ki je čakalo Dulcineje, je bilo bržčas najlepše vseh zaljubljenih pisem na svetu. Kdo popiše mojo srečo in zadovoljnost, ko prejmem že tri dni nato enako lep in enako zaljubljen list? Razvilo se je dopisovanje, ki stoji brez para v svetovni literaturi ...« {Komo prihodajl&l T SU Je to pravično? rAli ima Ljubljana res tak interes na teh cestah, da bi morala toli-ko plačevati zanje? Položaj je tak, da bi vi Ljubljančanje morali za vse ceste na deželi več plačevati, kakor pa vsi cestni okraji skupaj (Silno ogorčenje med zborovalci!) To se pravi, pravico postavljati na glavo. Ce bi Ljubljančanje na vse to molčali, potem ste res zaspani, ki se sami ne brigate zase! Je pa še nekaj drugega. Dežela torej prevzame vse okrajne ceste. Ali danes je že vloženih nad 130 prošenj za uvrstitev raznih občinskih potov med okrajne, torej deželne ceste! Deželne ceste bodo od leta do leta rast-le, kakor gobe, za vsako vaško pot bodo že hoteli, da jo vzdržuje dežela, in klerikalci se ne bodo upali odreči nobene prošnje. Dežela bo imela za te ceste stroškov poldrugi milijon in od tega bodete plačevali Ljubljančanje pol milijona! O tem je pač treba premišljevati! PaČ ne smemo biti takšni, kakršen je tisti klerikalni volilec, ki je na vse rekel: »bomo pa plačali, saj imamo!« Ne, tako živino je treba z repom pribiti na zid! Koliko pa je v Ljubljani ljudi, ki lahko plačujejo davke? Preklicano malo! Prepričan sem, da dve tretjini ljubljanskega prebivalstva teško plačuje davke, da teško živi, da teško preživlja sebe in svojo družino! Kdor je tak, pa naj plača in molči! Nam pa ne gre tu za šalo, nam gre za naše gospodarsko življenje Burno, dolgotrajno odobravanje je sledilo tem besedam in klici: »Živio dr. Tavčar« kar niso hoteli ponehati. K besedi se oglasi nato gosp. Pust, ki z vso ogorčenostjo obsoja klerikalno hujskanje kmeta proti meščanu in predlaga sledečo resolucijo: Volilci in davkoplačevalci šentjakobskega okraja, zbrani na javnem zborovanju dne 28. oktobra 1909 v gostilni gosp. Šarca, odločno protestirajo proti nasilnemu postopanju klerikalne večine deželnega zbora kranjskega, ki hoče s krivičnim novim cestnim zakonom, kakor tudi z novim volilnim redom za mestno občino ljubljansko vse mestno prebivalstvo oškodovati in je oropati njegovih pravic ter mu naprtiti nova neznosna bremena. Obenem pa izrekajo vsem naprednim poslancem popolno zaupanje za njih odločni nastop v dež. zboru in jih prosimo, da tudi vnaprej ostanejo neizprosni borilci za naše pravice, ki so nam zajamčene po božji in človeški postavi. Resolucija je bila sprejeta soglasno, celo tudi z glasovoma obeh »Slo vence vili« poročevalcev. Gospodarske zadeve. Nato so se razpravljale razne gospodarske zadeve šentjakobskega okraja. Gosp. K o I n i k je želel napeljavo vodovoda po Orlovi cesti in isto je želel tudi gosp. Vidmar za Karolinško zemljo. Gosp. Likozar je pojasnil, da se za podaljšanje Orlove ceste do Ižanske ceste za prihodnje leto postavi potrebna vsota v mestni proračun, ako se posestniki ob cesti sporazumejo med seboj. Uredi se tudi razsvetljava na tej cesti in na Pri-vozu. Gosp. dr. Tavčar je poudarjal, da je dolžnost Ljubljane, da enako skrbi za predmestja, kakor za sredino mesta. In če ima občina vodovod, ga mora dati na razpolago zlasti tistim, ki ga najbolj potrebujejo, in to so Barjani. Nič ne de, ako je pri tem kaka izguba, saj so to tudi mestni davkoplačevalci! — Gosp. J e b a-č i n govori za podaljšanje vodovoda po Dolenjski cesti do mestne meje. — Gosp. Likozar želi popravo Dolenjske ceste. Občinski svet naj se v tej zadevi obrne na deželno vlado. Vprava Dolenjskih železnic naj se pozove, da napravi složen dovoz h dolenjskemu kolodvoru. Galjevica naj se odpre in tako omogoči zložna vožnja. — Gosp. K 1 u n želi napravo globljega kanala od Starega trga pa do Karlovške ceste, ker sedaj ob vsakem nalivu preplavlja voda kleti. Silno potrebno je tudi javno stranišče v bližini šentjakobskega trga. V zadevi postajališča cestne železnice na križišču Rožne in Florjanske ulice pojasni gosp. Likozar, da se stvar uredi po novem letu. Isti govornik želi na mestnem zemljišču onstran dolenjske železnice napravo zasebnih vrtov, kar bi zelo poživilo promet na Dolenjski ce6ti. Ker je bil s tem dnevni red končan, zaključi predsednik gosp. Ber-gant zborovanje s ponovno zahvalo zborovalcem na obilni udeležbi in s pozivom, da naj se na klic društva zopet odzovejo polnoštevilno, da se bo vselej glasila odločno naša himna: Odreti se ne damol S H OD narodno-napredne stranke M bode v srtotp, SO. t. a ob piti I. nefor v gostilni gc. JL JfayerjcmXnaji. DmmI rasli Poroča asa. »o sisato Ciril Pire 2.) Organizacija aarodao - nsprsdoe stranke. Govori det. poslanec dr. Fran Novak. Naprednjak! iz Kranja in okolice pridite vsi na shod! Szvri odbor tur.-naprctae stranke. Državni zbor. 5. plenarna seja« Dunaj, 28. oktobra. V današnji seji se je zopet nadaljevala dra-ginjska debata, ki bo zaključena jutri. Jutri bo govoril še generalni govornik posl. dr. Renner in posamezni predlagatelji, nato pa se bo izvolil poseben draginjski odsek. Koncem današnje seje se je izročilo nekaj predlog brez prvega čitanja odsekom, med njimi bosenske predloge, socijalno zavarovanje, alkoholni kontingent itd. Seje. Dunaj, 28. oktobra. Ob 4. pop. so se zbrali pri dr. Luegerju nemški svobodomisleci in krščanski socijal-ci k seji. Prisotni so bili med drugimi posl. Chiari, Svlvester, Stolzl in Gross, ter Ebenhoch, Gessmann in princ Liechtenstein, dalje ministri baron Bienerth, Haerdtl, Schreiner, grof Stiirgkli in Weiskirchner. Posvetovanja so veljala sankciji znanih deželnih jezikovnih zakonov. Seja je bila strogo zaupna. Dunaj, 28. oktobra. Parlamentarna komisija »Slovanske Enote« je imela danes sejo, v kateri se je debatiralo o politični situaciji in o pogajanjih slovanskih strank s ministrskim predsednikom. D u n a j, 28. oktobra. Poslanec Udržal je imel danes pogovor z ministrskim predsednikom, v katerem mu je ta izjavil, da leži v njegovi demisiji edina možnost razrešiti mirnim potom krizo. Tarifi južne železnice. D u n a j, 28. oktobra. Permanentni odsek v zadevi tarifov južne železnice je danes prišel v železniško ministrstvo. Navzoči so bili posl. Hofmann - \YelJenhot', Mavr, Mal-fatti, Pittoni, Resel, Rybaf, Sehmid, Smitka, Štiklje in Zainer; vodil jih je posl. Steinwender. Posl. Stein-wender je naglašal, da alpske dežele nikakor ne morejo pripustiti zvišanja tarifov južne železnice. — Želez-nični minister je odgovoril, da se ne da niti na zvišanju tarifov, niti na dobi, ko stopi v veljavo — 1. januarja 1910 — ničesar spremeniti, ker se mora južni železnici pomagati. — Takoj nato je deputacijo sprejel bar. Bienerth. Posl. Steinwender je poročal o tem, kar je povedal ž» i^znični minister. Ministrski predsednik je obljubil, da bo stvari posveča J popolno pozornost in da bo stopil - permanentnim odsekom v stalno z ezo. — Nato so se zbrali poslanci na daljše posvetovanje. Jutri bodo vložili posl. Steinwender in tov. v parlamentu zelo ostro tozadevno interpelacijo. Ogrska kriza. Budimpešta, 28. oktobra. Včerajšnji ministrski svet ni imel nobenega uspeha. Prihodnji ministrski svet bo 4. novembra. Do tedaj si bo viada na jasnem, kaj more storiti in iz tega bo tudi videla, kaj mora storiti. Meščani! Naprednjaki! Vabilo na SHOD narodno - napredne stranke ki bode v nedeljo, 31. t. m. ob poln 9. top. ob lepem vremenu v parim prod gradom, v slučaju slabega vremena pa v „Sokolovi" dvorul w MatllkL Dnevni red 1.) »orosilo In deislaozborakes* dat. poslaaso Fran poležal* Poroča Govori Meščani ie okoličani, pokažite svoje napredno lice in pridite vsi aa shod! n i m. a i« m m i ho. Izvrš. odbor nar.-napredne struke. Dnevne vesti. + Usod v Kranju. Jutri, v »o* boto 30. oktobra bo ob pol 9. svečar y gostilniških prostorih g. M. Mayr-ja v Kranju shod narodno - napredne stranke. Govorila bode ta dež. poslanec Ciril P i r c o zadnjem zasedanju kranjskega deželnega sbora in dež. poslanec dr. Fran Novak o organizaciji narodno - napredne stranke. + Javen shod se vrši v nedeljo, dne 31. t. m. ob 11. dopoldne v 2ireh v gostilni »pri Katri«. — Na dnevnem redu je poročilo o zadnjem zase« danju deželnega zbora kranjskega. Poroča dež. poslanec E. G a n g 1. — Somišljeniki, pridite vsi! + »Narodna delavska organizacija« priredi jutri, v soboto, ob 8. uri zvečer javen shod v Mestnem domu. O velevažni točki: »Obrtno sodišče« bode poročal tov. dr. J. Mandič, predsednik »NDO.« iz Trsta. Ker obeta biti njegovo poročilo velezanimivo, toliko za obrtnike in delavce in druge someščane, pričakuje se mnogobrojne udeležbe. o škandaloznih razmerah pri cestni električni železnici poroča tov. SI. Škerlj ter bode tudi njegovo poročilo senzacijonal-no, kolikor se tiče tiranov, ki nesmiselno preganjajo uslužbence pri tej prosluli »železnici«. Z ozirom na ve-leaktualni dnevpi red, naj se delavstvo in drugo" občinstvo polnoštevilno shoda udeleži. + Deželna pridobninska komisija in slovenski jezik. V današnji seji je deželna pridobninska komisija na predlog g. dr. D. M a j a r o n a sklenila, da bodi poslovni jezik komisije slovenski in da se zapisniki pišejo slovenski; o prizivih naj se poroča v dotičnem jeziku, v katerem je spisan priziv. V ostalem pa sta pri razpravah ravnopravna oba deželna jezika. Dosedaj je bilo v deželni pridobninski komisiji vse nemško! + O jugoslovanskem edinstvu. »Hrvatska«, glavno glasilo hrvatske stranke prava, priobčuje niz člankov pod naslovom »Nastičev Finale broj 2.« ili »Kako se zovemo?« V teh člankih dokazuje pisec narodno edinstvo Hrvatov in Srbov in implicite sploh vseh Jugoslovanov. Pisec, ki je izredno dobro poučen v jugoslovanskih razmerah, polemizuje v svojih člankih z madžaronom Jaso Tomičem v Novem sadu, ki je v daljši razpravi skušal dokazati, da so Hrvati in Srbi dva popolnoma različna naroda. Iz serije veleinteresantnih člankov, v katerih učeni hrvatski pisec z izredno spretnostjo pobija Tomičeve nazore, hočemo navesti nekatere odlomke, ki jih bodo s pridom čitali tudi Slovenci. Evo jih! . . . »V talijanske m narodu je preko 100 raznih narečij in govorov tako, da severni Italijan, ako se ni naučil književnega toskanskega narečja, ne razume Italijana na jugu v Kalabriji in Siciliji, a še manje onega na otoku Malti. Generala Garibaldija legionarei niso 1. 1800. razumeli na Siciliji, kjer so se izkrcali, tamkajšnjih prebivalcev. Posredovati so morali častniki. Nasprotno pa so se mogli 1. 1799. donski in uralski Rusi — kozaki popolnoma dobro razgovarjati s Slovenci na Štajerskem in Kranjskem tako, da so Slovenci govorili: »Kako lepo govore slovenski.« To je bilo takrat, ko je ruski general Suvorov šel na pomoč avstrijskemu cesarju, da iztisne Francoze iz severne Italije, kar je tudi storil. Torej je manjša razlika med slovenščino in ruščino — od Urala do Adrije, nego med Zenovo in Sicilijo! . . . »Izobražen Nemec ni, ki ne zna čitati in pisati obeh alfabetov — latinice in gotice. Tako tudi slovansko naobražen Slovan ni tisti, ki ne zna čitati in pisati obeh alfabetov: latinice in cirilice. Treba je vedeti in si zapamtiti, da rabi izmed 150 milijonov Slovanov 125 milijonov cirilico! Prusi in severni Nemci uporabljajo raje latinico, Bavarci in avstrijski Nemci pa raje gotico, a za to niso Nemci dva naroda. A kakor so se tudi glede vere pomirili Francozi po 361etni, a Nemci po 301etni vojni, kakor so se pomirili med sabo Madžari katoliki in kalvinci, tako se bo sčasoma pri večji prosveti in večjem napredku zgodilo tudi pri nas, ker se to mora zgoditi, ako hočemo, da se vzdržimo na površju. Hrvati vedo, da je prišla vrsta, ko so si Turki osvojili Bel grad, tudi na Hrvatsko. Tako dobro vedo tudi rodoljubi srbski, da pridejo na vrsto Srbi, čim zavzemo in pokore Nemci ali njihova avantgarda Madžari — Ljubljano in Zagreb. Tega se zavedajo tudi politični slepci. Zgodovina je v teni oziru najboljša učiteljica. A še eno sredstvo je za separatizem, a to je pravopis — pravopis, ki se deli v fonetiko in etimologijo. Zlato pravilo je: »Piši za oko (etimološko), a govori za uho« (fonetično). Vuku Ka-radjiču je to sufliral hofrat Kopitar po Adelungovi teoriji« a kasneje ga je v tem utrdil drugi hofrat Miklošič v interesu dunajske politiko »di-vide et impera«. Tudi med Slovenci se že nahajajo nekateri avstrijski politiki, ki bi radi, da bi se tudi pri njih uvedla fonetika, ta hofratski in po-litiški pravopis, ki ga je pri enem delu Hrvatov populariziral izumitelj »bosanskoga jotika« — drugi avstrijski hofrat V. Jagić — na ljubo Madžaru Kalavju! A takšni ljudje še vodno pretendirajo, naj jih rodi ljubi smatrajo za patriote! Evo, kat šni smo sluge Dunaja in Peste tudi v — pravopise« • •. Navedli smo te odlomke, ker smo prepričani, da je marsikatera avtorjeva misel tudi za Slovence vredna zlata. Treba bo, da bomo tudi mi Slovenci jeli gledati na takšne navidezne malenkosti, kakor je na primer pravopis ne samo s stro-kovnjaškega in praktičnega, nego pred vsem s političnega stališča, kakor delajo to že zdavna naši neprijatelji — vlada in Nemci! + Deželnozborske volitve na Goriškem. V soboto, oziroma nedeljo 31. t. m. Če bodo potrebne ožje volitve, bo konec deželnozborskih volitev na Goriškem. Dr. Gregorčič se trudi na vse kriplje, da bi ujel tri poslance iz veleposestniške kurije, pa najbrže ne bo nič kruha zanj na ta dan. V »Gorici« že sam obupava, grozi veleposestnikom ter pravi, da če pojdejo skupno z GabrŠčekom, ne bo mogoče plodonosno delovanje v deželnem zboru, natvezuje jim celo obstrukcijo, katero da bi morali uganjati, ako ne pojdejo z Gregorčičem. Najverjetneje je, da ostane Gregorčič s svojimi pri Številu 9, ter da se ostalih 5 poslancev združi v poseben klub. Potem bo razmerje ravno nasprotno od lani, ko so imeli klerikalci 5 mandatov. Na laški strani v veleposestvu kandidira od liberalne stranke deželni glavar dr. Pajer, župan iz Ronkov J. Blažič in inženir Antonelli, ki je bil svoj čas državni poslanec. Ker je gotovo, da zmagajo ti, ostane na laški strani isto razmerje, kakor lani: 9 liberalcev in 6 klerikalcev. Ce se niso mogli Lahi lani zediniti za redno poslovanje deželnega zbora ter za odborniške mandate, bo letos to še toliko manj mogoče, ker so se razmere med strankami še poostrile in ker ni dosti manjkalo, da ni zmagala laška liberalna stranka v kmečkih občinah; zato stremi po tem, da bi še bolj ponižala klerikalce ter se nič ne straši novih volitev. Zato pa je skoro gotovo, da deželni zbor ne bo mogel delovati, če pojdejo klerikalci, laški in slovenski skupaj, razbijejo deželni zbor laški liberalci; če strnejo skupaj zopet stari prijatelji, Jaški liberalci in slovenski klerikalci, potem bodo onemogočili (Jelovanje pa laški klerikalci. Ker je pričakovati le krivice toliko od laskih liberalcev, kolikor od slovenskih klerikalcev, se da sklepati: da je skoro nemogoče misliti, da bi prišel goriški deželni zbor v novi sestavi do rednega delovanja. + Nova mestna hiša v Ljubljani. V »Slovencu«, kateremu nič prav ni, kar občinski svet sklene, zlasti ako je to predlagal župan Hribar, vnele so se dolge razprave o novi mestni hiši in pa v prilog ohranitve stare hiše, češ, da bi bilo vandalično, ko bi se sedanja, v jako lepem slogu sezidana mestna hiša, podrla in mesto nje postavilo kako moderno poslopje. Vseh teh razprav bi seveda potreba ne bilo, ko bi bil »Slovenec« iz županovega tiskanega poročila priobčil ta-le odstavek: »O tem, v kale osnem slogu naj bi se nova mestna hiša postavila, meni ne kaže govoriti, ker bode to stvar projektanta; vendar pa moram reči, da bi meni slog, v katerem je sezidana sedanja mestna hiša, jako ugajal, ker je to nekak zgodovinski slog ljubljanski.« + Nemci ne smejo podpirati Slovencev. Ta bojkotni stavek se bere v zadnjih »nemških štimcah« glede slovenske »Kočevske posojilnice«. Seveda ni bil zaplenjen, ker nemški listi smejo pisati zoper slovenske denarne zavode vse. V omenjenih »štimcah« se pisec bridko pritožuje, da daje slovenska kočevska posojilnica dolžnikom mnogo več ugodnosti, nego nemška in poziva Kočevar-je, naj si ustanove denarni zavod, ki bo pred vsem naperjen proti slovenski posojilnici, ki je vsled sedanjega delovanja nevarna nemški stvari Kočevski. Da Nemci podpirajo slovensko kočevsko posojilnico, so prazne besede, ker dolžnik išče posojilnice in ne ta njega, vsaj pri sedanjem položaju je tako, ko je povsod po naših deželah vedno več vprašanj in prošenj za posojila, nego je pa razpoložljivega denarja. Će so kočevski mogotci doslej odirali svoje ljudi in so ti spoznali njih kremplje ter jim obrnili hrbet, ni nič Čudnega in naj oderuhi pripišejo sebi posledice, ki jih niso pričakovali, ampak so mislili, da bodo vedno nemoteno iAmavali ljudstvo. Slovenska Kočevska posojilnica je bila nujno potrebna, to se vidi zdaj, da pa tako lepo uspeva, pripomogli so zagrizeni Kočevarji sami s svojim prejšnjim in sedanjim »delovanjem«. +Promocija. Jntri v soboto ob poln 1. popoldne bo promoviran na vseučilišču g. Fran Bostohar, sin pred mesecem dni v Krškem umrlega občinskega.tajnika, za doktorja modroslovja. Čestitamo t — Slovensko gledališče, flnoči vprizorjena opera, ali kakor se ime. nuje muzikalna drama s predigro in v dveh dejanjih, »Nižina« je sopet vpletla zlat list v razvoj slovenske Zvoki pastirske piščali uvaja-redigro, ki se godi na planinah, je jutra, vzhod solnca doni iz \orkestra in potem slovo Pedrovo od gorske kode in cede; orkestralna do-igra, ki budi občutje in v katero so položeni gorski vtisi in iz daleka odmevajoča šalmaja, ki naznanja odhod Pedrov v nižino, ta del d* Albertove opere je poln poezije in čuvstva. Muzikalno še višje stoji drugo dejanje, ki je bogatejše in jedrnatejše; zlasti v Martinovi povesti, ki jo pripoveduje staremu Tomažu, se nahajajo lepa mesta, polna globoke resig-nacije. — V splošnem pa d' Albertov skladateljski talent nima posebne karakterističnosti, podaja se vplivom raznih smeri. O Wagnerijanizmu, ki je ob gotovem času obvladoval njegovo operno delavnost, so ostali v »Nižini« le slabi sledovi. Realizem v snovi ga je približal skladateljski maniri italijanskih veristov. On jo je sicer na svoj način oplemenitil, ogiba se sirovega izražanja, ki je taru priljubjen. Udaja se homofoniji na vsej črti, s kantilenami v orkestru označuje po italijanskem receptu strast. Ako poslušamo speve Martine, Sebastianove, burni prizor, v katerem se Marta brani Sebastiana, končno tudi ljubavni duet, vidimo, da se godba povsod prilagođuje izrazu, kar je v veristični šoli imelo svoj uspeh. Na posameznih konver-zacijskih mestih se zasliši časih iz orkestra tudi tako banalen motiv, kakršnega bi ne smel skladatelj d' Albertovega imena nikdar zagrešiti. Ali to, kar je v »Nižini« hotel doseči, namreč efektno ugasbiti realistični tekst po vzoru boljših veristov n. pr. Puccinija, to je d' Albert v resnici dosegel. Opera se je priljubila po svoji melodiki občinstvu, ki hrepeni po lahko umljivem petju. Značilni motivi se ponavljajo, kadar prihaja Pedro, ali je govor o njem, zazveni pastirska piščal, ko se bliža Sebasti-ano, zagromi v orkestru, in pravtako ima Marta svojo posebno karakteristiko. Orkestralni del,odličen po simfoniji, je globoko delo in je d' Albertu v vso čast. — Kakor že omenjeno, strastno vibrirajoče tone v svoje žina« vprizorjena izborno. Inscenacija je morala zadovoljiti vsakogar; odlikovali so se solisti, ako izvzamemo pri tem ali onem lahko distonira-nje, kar pa je povsem razumljivo pri tako težki operi. — Marto je pela ga. Nordgartova z veliko ljubeznijo in vestnostjo. Znala je položiti obupno in strastno vibrijoče tone v svoje petje zlasti v prizoru, kjer opisuje svoje trpljejnje staremu Tomažu. In njena igra — njen ples pred Seba-stianom — je bila dramatična vrlina. — Vreden drug ji je bil g. Fiala, za katerega je uloga Pedra pisana kakor nalašč. Njegov živahni, prostodušni temperament, njegova tako-rekoč herorična pevska natura je prišla do polne veljave. Znamenito je vzpel istotako g. Vulakovič v ulo-gi Sebastiana; strastni južni značaj in tiranska moč je odmevala iz njegovega petja in gledala iz igre. Prikupila se je gdč. Lvova s svojim nežnim nastopom v ulogi Nuri, istotako so se odlikovali tudi gospodje Pa« točka, Lipnickv in Iličič. Ves en-semble je kazal, da je kos svoji nalogi. Predstava je bila na vrhuncu v vsakem oziru, obisk najpovoljnejši. — Družbi sv. Cirila in Metoda je nakazala tvornica »Golob & Volk« po trgovsko-obrtni banki 100 K kot dohodek od založništva Čistila za kovine ter vaselina za čevlje. — Slovenska tovarniška podjetja se vzdi-gujejo ter pridobivajo tla v domači zemji. Slavno občinstvo poživljamo, da neguje mlada narodna podjetja po geslu: »Svoji k svojim«. Naši narodni nasprotniki razumejo to stvar kaj dobro. Posnemajmo jih mi v doslednosti! — Goriomenjeno blago je prav dobro, torej vsega priporočila vredno. — Pozabiti pa ne smemo, da s tem, če učvrstimo mlado narodno podjetje, učvrstimo tudi obrambni zid naše dične družbe sv. Cirila io Metoda. »Matico Slovensko« bo na svečanostih lOOletnice Julija Slowackega, ki se bo v velikem stilu obhajala te dni v Lvovu, zastopal profesor dr. Grabowski. — Cercle Franco-IUvrien. P. t. Člani se opozarjajo, da je učni tekst za slušatelje drugega kurza došel iz Pariza in da se dobiva v »Narodni knjigarni«. Cena lično vezani knjižici je 1 K. — Prihodnjo sredo se bo razpravljalo o komadu »Le Savetier et le Financier« (VIII, 2). — Sovensko del. pevsko društvo »Slavec« zapoje v ponedeljek (na praznik vseh svetnikov) ob 4. popoldne 3 žalostinke na novem pokopališču pri Sv. Krilu. — Razstava društva hrvatakls umetnikov »Medulie«. V glavnik konturah ie kale raastava svoje H-os: Južno nebo se sgrinja nad eipre-snimi gaji, morsko občutenje * Žar- '" - ' ' 'J 1-- fcih solnca, t jutranji megli, težkem iomracju. Veliko se bo razlikovala razstava hrvatskih umetnikov od slovenske; glavni karakter naših slikarjev je impresij on izem, tu ga je ramenil naturalizem. Več žanra, več skulpture. Skratka: Mnogovrstnost ?ujetov, tehnike, karakteristike. Za Latermanovimi kostanji ki zgubljajo zadnje žolto listje, za golimi drevesi, v Jakopičevem paviljonu pripravljajo hrvatski umetniki krasen umetniški užitek ljubljanskemu občinstvu. — Železniearski družinski večer bo v soboto 30. t. m. v prostorih g. Frana Poljšaka na Martinovi cesti. >Ta sporedu je: Gledališka predstava -Trije Tički«, ples in druge zabave. ~— Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina za osebo 40 vin. Otroci prosti. Čisti dohodek je namenjen železničarske-mu društvu za podpore v slučaju smrti, zato se blagohotna preplači-la hvaležno prejemajo. — Izžrebani porotniki pri tukajšnjem deželnem sodišču za letošnjo poslednjo porotniško dobo, katera se prične z 29. novembrom t. 1. Glavni porotniki: Agnola Avgust, steklar; Bahovec Jernej, trgovec; Bizil Anton, mizar in posestnik; Dachs Ivan, gostilničar in posestnik, vsi v Ljubljani; Dekleva Franjo, gostilničar v Gor. Ležečah; Dolenc Franjo, grajski uradnik v Planini; Dernič Matej, gostilničar v Kadovljici; Golob Franjo, trgovec in posestnik. Golob Valentin, trgovec, Gregorič Karel, trgovec, vsi v Ljubljani; Gogala Josip, kmetovalec v Novi vasi pri Radovljici; Hribar Pragotin, tovarnar in posestnik, Je-lačin Ivan, trgovec, oba v Ljubljani; Jelovšek Karel, tovarnar in posestnik na Vrhniki; Kollman Robert, trgovec in posestnik, Kosak Josip, gostil., mesar in posest., Kosak M., mesar in posestnik, Krapš Anton, za->ebnik, Kumše Anton, zasebnik, vsi v Ljubljani; Kraje Alojzij, lesni trgovec in posestnik v Cerknici; Kane Franjo, posestnik v Radomljah; Lo-irar Josip, trgovec v Kranju; Lavti-žar Peter, kantiner v Mojstrani; Mathian Ivan, tovarnar, Milavc Jakob, želez, poduradnik in posestnik, oba v Ljubljani; Mali Alojzij, krznar in posestnik v Radovljici; Mul-lev Karel, c. kr. dež. sod. svet. v p. in posestnik na Vrhniki; Ogorelc Iv., tovarnar in posestnik v Ljubljani; Omersa Franjo mL, trgovec in po-sestnik v Kranju; Oblak Ivan, trgovec in posestnik na Vrhniki; Pust Iran jo, tesar in posestnik v Ljubljani; Primožič Josip, posestnik v Pristavi pri Tržiču; Souvan Leon, vele-tržec, Šivic Anton. c. kr. okr. tajnik fba v Ljubljani; Šolar Franjo, posestnik v Kropi; Thaler Gabriel, trgovec v Železnikih. Nadomestni k i: Bolte Gašper, izdelovalec so-(jovice, gostilničar in posestnik, Glo-bočnik Ciril, knjigovodja in posestnik, Klovar Josip, črkostavec in posestnik, Repič Avguštin, sodar in po-sestnik, Salokar Karel, trgovec in posestnik, Semič Karel, skuhar in posestnik, Škerbinc Silvester, pisar, ravnatelj, Skerl Jožef, prevaževalec, Tekavčič Karel, trgovski poslovodja, vsi v Ljubljani. V Šmartnem pri Litiji je danes Umrl nadučitelj v pokoju g. Matija A r k o. Blag mu spomin! »Gostilničarska zadružna pivovarna alpskih dežela v Lescah.« Včeraj je imel pripravljalni odbor te zadruge svoj sestanek v Lescah. Zadruga namerava kupiti Zimmer-mannovo pivovarno v Lescah. Na čelu pripravljalnega odbora sta Jos. Keuschnig, načelnik gostilni-< arske zadruge v Celovcu, in Simon Quantschnigg, restavrater na Mižnem kolodvoru v Celovcu. Pripravljalni odbor je razpošiljal dvojezična vabila na gori omenjeni sestali "k. Na slovenskem delu teh vabil je podpisan tudi I. Legat, hotelir v Lescah. Zakaj ni ta podpisan tudi na nemškem vabilu, ne vemo. Zdi se nam, da bo ta pivovarna nemškona-eionalno podjetje, zato bi našim gostilničarjem priporočali, da bi si temeljito preje premislili, predno bi pristopili k imenovani zadrugi. — Pred vsem naj si gostilničarji, ako že nameravajo pristopiti, poskrbe, da se jim bo zagotovilo primerno zastopstvo v vodstvu pivovarne. Ako si tega ne izposlujejo že sedaj, bodo imeli pač čast jemati pivo pri tem podjetju, ne bodo pa imeli upliva pri razdelitvi čistega dobička. Podružnica sv. Cirila in Metoda za jeseniško občino priredi v nedeljo 31. t. m. pri Jelenu na Savi gledališko predstavo. Uprizori se izvirna tragedija v štirih dejanjih »Anica«, ki jo je spisal učitelj Leon Pibrovec. Umrla je v Krškem blaga in rodoljubna gospa Amalija Papež roj. Kos, mati odlične rodovine, v ^arosti 66 let. Bodi pokojnici ljub spomin ohranjen! Izvoz oglja iz Oorjaneev. Dolenjska železnica izvaža že nekaj let sem velike množine oglja, ki gre po ečini v Trst in druge večje obmorske kraje. Mnogo tega oglja prihaja ispod Oorjaneev nad ŠL Jernejem« kjer so posebno ugodne raamere sa kuhanje oglja. Veliki bukovi gozdi se ondi razprostirajo po ved ur na široko. Velike, orjaške bukve so po teh gozdih dozdaj dorastle, raspale in segnile, ker je svet na več krajih skoro nepristopen in se napravljanje drv ni izplačalo. Vse drugače je to sedaj. Napravili so potrebna pota in zgradili oglenice, kjer se porabijo vse take bukve in se oglje prav lahko speča v denar. Skoda je le, da je novomeška postaja skoro štiri ure oddaljena. Če bi se napravila železniška zveza med Novim mestom in Krškim, ozir. Brezicama, bi bila pot do železnice za dobri dve tretini skrajšana. Vzlic temu pa se izvoz oglja iz teh krajev dobro izplača in prinaša podjetniku, kakor tudi zaposlenim mnogoštevilnim delavcem in voznikom obilo lepega dobička in zaslužka. Puntigamsko in Reininghauso-vo pivo. Iz Hrastnika nam pišejo: 20, reci dvajset (!) sodčkov tega »Frei-biera«, katerega so dobili hrastniški nemškutarji brezplačno zakrivilo je, kakor ste že priobčili v svojem poročilu o Sokolskom zletu v Hrastniku, da je od tega »Gratisbiera« pijanih 60 celjskih in brežiških nemčurskih barab na kolodvoru v Zidanem mostu G, reci šest (kako junaštvo!) krških Sokolov po peronu in čakalnicah podilo, mnogo šip pobilo in končno na kolodvoru v Vidmu nedolžno dekletce železniškega uslužbenca, streljaje iz revolverjev ranilo. To si je treba zapomniti. Nemški uradniki med Slovenci. Znano je, da se pošilja v slovenske dežele tiste nemške uradnike, ki jih ne morejo rabiti med Nemci. Tak uradnik je poštni upravitelj na Zidanem mostu. Mož prihaja opolnoči pijan v urad ter brez vzroka odstavlja od službe podrejene uslužbence. V svoji vihravosti napravi takoj zapisnik, ter ga pošlje poštnemu ravnateljstvu v Gradec. Drugi dan si stvar premisli, ter suspendiranca zopet sprejme v službo, dasi ima to pravico edinole ministrstvo. V Gradcu pa denejo take zapisnike lepo »ad aeta«. Je pač Nemcem v Avstriji marsikaj dovoljeno, kar Slovanom ni! Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo uprizore ta dan običajno igro »Mlinar in njegova hči«. Z Bizeljskega na Spod. Štajerskem se nam piše: V Kapelah pri Brežicah postal je definitiven učitelj G. Svetlin. Ta mož je enragi-ran nemškutar ter se ponosito vede s svojim »nemštvom«. Pristaš je »Siid-marke« — bo že vedel zakaj! — ter velik oboževatelj nemškega »schul-vereina«. Vse svoje liste kolekuje z raznimi »webrschutzmarkami« in kjer le more, se kaže ostentativno — Nemca. Kaj bi se zgodilo z slovenskim učiteljem na nemškem zavodu, ki bi tako javno kazal svoje nasprotno narodno mišljenje?! SeAre, na Slovenskem je pač že vse dovoljeno! Toda tudi tu se mora enkrat početi drugače postopati. Priprave za občinske volitve v Šoštanju so v polnem teku. Priprave se seveda vrše popolnoma v avstrijskem duhu. V razglasu na občinski deski se naznanja, da traja reklama-cijska doba od 13. do 26. oktobra, in da je imenik v uradnih urah vsakomur na upogled. Toda, kadar hoče kak slovenski volilec pogledati imenik, je občinska pisarna vselej zaprta. Župan, podžupan in tajnik izginejo tako, da jih ni mogoče nikjer dobiti. Zadnji dan je čakalo polno slovenskih volilcev pred zaklenjeno pisarno po cele ure, toda brezuspešno. Brzojavilo se je na okrajno glavarstvo v Slovenji gradeč za od-pomoč. Merodajne kroge opominjamo, naj se nikar predolgo ne igrajo s slovensko potrpežljivostjo! Obsojen mežnar. V Kobaridu je bil obsojen mežnar Anton Kofol s Kamna pri Kobaridu na pet dni zapora, ker je agitiral ob goriških volitvah s tem, da je trdil, da so naprednega kandidata dr. Frankota zaprli. Možiček pa ima še več enakih tožb na vratu. Klerikalci naj torej nikar ne bodo preveč ošabni na svoje zmage, kajti pred sodiščem je dokazano, da so zmagali samo vsled laži in sleparstva. Na državnem kolodvora v Gorici ne more videti slovenskega človeka slaboznani postajenačelnik \Vieser. Neka Slovenka je nosila sadje k brzo vlakom skozi tri leta že, ali sedaj jej je kar naenkrat to prepovedal Wieser. Pritoževala se je reva na vse strani, tudi pri direkciji v Trstu, pa vse zaman. Sedaj bo smela nositi sadje k brzo vlakom neka Fur-lanka! V okrajni bolniški blagajni v Gorici, kjer gospodarijo laški socialni demokratje, je prišlo do spora med zastopniki delodajalcev in zastopniki delavcev. Prvi so podali demisijo ter naznanili to magistrati! s obrazlogom, da so bili prisiljeni v. demisijo zbog nekonsekventnega postopanja predsednika in podpredsednika, ki ju dolžijo, da sta si prisvoje-vala denar brez vsakega dovoljenja. bol at je odstavil ▼ svoj* rojpe npravo okrajne laJtte blagajne. Slabo spričevala socialne demokrate. Poaeverll Je v Gerici 10.000 K uslužbenec laškega klerikalnega denarnega zavoda »Danca Friulana«, po imenu Marij Pip ter pobegnil najbrže v Italijo. Slovenski goocasior v Trsta* Gosp. Kristo Pertot se je nastanil v Trstu kot civilni geometer. Želimo, da bi ga Slovenci krepko podpirali. Katoliški kinematograf. Tržaški salezijanci so si napravili lasten kinematograf, ki bo kazal same dogodke iz življenja svetnikov. Upajo, da bodo s pošteno reklamo uničili »brez-verske« kinematografe. Kmalo pridemo tako daleč, da bodo zaceli božji poslanci ustanavljati zavode, od kakoršnih so dobivali papeži v srednjem veku lepe dohodke. »Ddrnštvo srednješolskih profesora n Dalmaciji« se je ustanovilo. Otvoritvena skupščina bo v nedeljo dne 31. oktobra in sicer v Spi je tu. »Is jugoslovanske lirike«. Začetkoma prihodnjega meseca izide v Bel gradu v izdaji »Kolarčeve za-dužbine« zbirka izbranih pesmi iz slovenskega in bolgarskega jezika pod naslovom: Iz jugoslovanske lirike«. V knjigi bo prevedenih okoli 50 pesmi dr. Franceta Prešerna in Ivana Vazova. Pridejani bosta biografiji teh dveh jugoslovanskih književnikov, od katerih je prvi ustanovitelj slovenske umetne poezije, drugi pa najmarkantnejše ime v bolgarski književnosti. Knjiga, ki bo okusno opremljena in bo obsegala sedem tiskanih pol, izide 7. novembra. Knjiga bo stala 1 krono. Pesmi je prevel s slovenskega in bolgarskega na srbski jezik mladi srbski književnik Vladimir Stanimirovič, ki prosi vse svoje prijatelje in vse delavce na polju jugoslovanske vzajemnosti, kakor tudi vse one, ki se za stvar zanimajo, da se naroče na knjigo in zbero čim največ naročnikov. Naročnino je poslati na naslov: Vladimir Stanimirovič, Belgrad, Zorina ulica br. 12. — Kdor si namerava naročiti zanimivo knjigo — Prešerna v lepem srbskem prevodu — naj pošlje naročnino, 1 K in poštnino 20 vin., na uredništvo K. P u -stoslemšku v Ljubljano, ki bo oskrbel, da se vsakemu naročniku knjiga takoj dopošlje. Amerikanske novice. U s t r e • lil se je v Crested Butte, Colo., Iv. Blaznik, vsled žalosti, ker ga je zapustila žena, — Nov avstrijski konzulat se je ustanovil v Den-ver, Colo., v Združenh državah. Za konzula je imenovan Hrvat Jurij vitez Grivičie, za podkonzula pa Slovenec J osip Gori čar. — Vlak je povozil v Johnstownu, Penn. 10-letnega Zormana, ki je prišel iz stare domovine šele pred par meseci sa svojimi starši. Tatvina na Brezovici. V noči 27. na 28. t. m. so na Brezovici dosedaj še neznani tatovi ukradli posestniku Ivanu Slani črne suknene hlače, njegovemu sinu Antonu pa rjav suknjič, v ieti hiši tudi rdeče krilo potreseno s cvetkami. Posestniku Mihaelu Remžgarju so odnesli dve volneni posteljni pregrinjali, posestniku Ivanu Pezdirju pa črn atlazast prt, kakoršnega rabijo pri mrtvaških odrih in črn predpasnik. Pokradli so tudi nekaj namiznega orodja, katerega so pa med potom poizgubili. Pad znamenje, da se bliža zima, ker se po deželi tako pogosto gode tatvine. Pred nakupom, kakor tudi splošno pred tatovi se interesovanci svare. — Pri kočarici Mariji Dovjakovi je pa dne 25. t. m. neki malopridnež vlomil v skrinjo ter ji ukradel vso gotovino v znesku 56 K. S ceste. Včeraj popoldne je hlapec Fran Kraljic po Kopitarjevi ulici tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel v lestev, na kateri je snežil mestni delavec Ivan Lunar električno svetilko ter jo podrl in zlomil. Lunarju Se pri padcu ni nič pripetilo. — Tudi posestnikov sin Viktor Kalan je sinoči po Poljanski cesti tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel v hišo mesarja Ivana Sirka in poškodoval zid ter razbil šaluzije. Sam se je prijavil pri mestni policiji ljubljanski zloglasni Ignacij Kete, ker je čul, da ga varnostna ob-lastva zasledujejo zaradi suma hudodelstva vloma v Ilirski Bistrici. Kete zatrjuje, da tega zločina ni zakrivil. Pasjo kontumacljo je okrajno glavarstvo v Kočevju razveljavilo po vseh občinah tega okraja, rasen So- dražice. Uradne vesti. Dne 12. novembra t. 1. bo pri okrajni sodni ji v Ljubljani dražba zemljišča vi. št. 158 kat obč. Vino, cenjenega na 9590 K. Naj-manjši ponudek znaša 2347 K. —-Dne 15. novembra t. 1. bo pri okrajni sodniji v Lota dražba vrta vloi. It 54 kat. obČ.Loi. Vit je cenjen na 800 K; najmanjši ponudek snaea 533 K 34 v. — Dne 6. decembra t L bo pri okrajni sodniji na Brdu dražb_ zemljišča vi. it 36 kal. obč. Vinje, cenjenega na 5210 F* sEE O JO narodno-napredne stranke, ki bede ▼ nedeljo, 31. t. m. ob 11. dopoldne w Mirna httela „Lnokatr" V Črnomlju. . Dnevni radi a) Poročilo o dežslnozborekem zasedanju in političnem položaju. Poroča aez. ■sala aec dr. Ivan Orazen. b) Organizacija^ narodno-napredne stranke. Govori dr Narodno-napredni voliicl, rs i brez izjeme na ta ražen shod t Ob 3. nri popoldne na vrti velik shod v Gradcu. Izvrš. odbor nar.-napredne stranke. Drobnp novice. * Ruski konzulat v Pragi se ustanovi leta 1910. * Panamski prekop bo dogotovljen, kakor se sedaj zatrjuje, konec l^ta 1913. Pri prekopu je zaposlenih 40.000 delavcev. * Grozen samomor. V Marschen-dorfu na Se v. Češkem je dal 241etni dimnikarjev sin Rotter v usta dina-mitno patrono ter jo zažgal. Glava in vrat sta mu bila na drobne kose raztrgana. * Poljski dnevnik v Petrogradu. V začetku decembra t. 1. začne izhajati v Petrogradu poljski list »Dzien-nik Petersburški«. Glavni urednik mu bo Ciechowski. Pri listu bo sodeloval tudi prof. Pogodin. JbprcftijaH! Somišljeniki! Vabimo vas na SHOD narodno-napredne stranke, ki bode f nedeljo, 31. t. m. ob 3. popoldne v Gradcu. Ob lepem vremenu se vrši shod na prostem, v slučaju slabega vremena pa v salonu gosp. Mazzeleta. Dnevni redi 1. ) Poročilo o deželnem zboru in političnem položaju. 2. ) Organizacija narodno-napredne stranke. Na shodu govorijo det. poslanec Fran Vlsniaar in dr. Ivan Orazen ter dr. Bre- dkar lerfav in dr. Oton Fetttch-Frankheim. Naprednjak!, porabite ugodno priliko in pridite vsi do zadnjega na ta velepo-raemben shod! jasni skr mfcMjajSi Mi Telefonsko in brzojavna porotna. Nemški konventfkel v rotovžki kleti. Dunaj, 29. oktobra. Sinoči so imeli v rotovžki kleti zastopniki nemških strank sestanek z nemškimi ministri. Sestanka sta se udeležila tudi ministrski predsednik baron Bienerth In predsednik poslanske zbornice dr. Pattai. Na sestanku je baron Bienerth prosil, naj bi se mu za sanke i jo znanih nemških zakonskih načrtov dovolil termin do božiča. To prošnjo so z vso vehemenco pobijali razni nemško - radikalni in nacionalni poslanci ter zahtevali, naj se omenjeni zakonski načrti nemudoma predlože vladarju v sankcijo. Zaman sta minister dr. vVeisskirch-ner in dr. Gessmann svarila pred neumestnem prenaglenjem. Na konferenci so sklenili, da ima Bienertho-va vlada nemudoma protičeškim ne-konskim načrtom isposlovati vladarjevo sankcijo. Vihar v poslanski zbornici. Dunaj, 29. oktobra. O včerajšnjem konventiklu v rotovaki kleti so se v poslanskih krogih kmalu izvedele vse podrobnosti. Slovanskih, zlasti pa čeških poslancev se je polastilo ailno razburjenje in ogorčenje, fle pred sejo je bilo v zbornici izredno živahno. V gručah so stali slovanski poslanoj ter razburjeno komentirali snočni tajni sestanek nemških ministrov in poslancev. Ko je predsednik dr. Pattai otvoril sejo, je z elementarno silo izbruhnila na dan nevolja čeških poslancev. Komaj je spregovoril prve besede, je nastal silen hrup v zbornici. S čeških klopi so se slišali klici: »Pojdite v rotovi-ko klet, g. predsednik. Kje pa je baron Bienerth t Morda je šel na saj-trek v rotovžko klet. Včeraj dopoldne so bili Turki v rotovžki kleti, popoldne pa je tamkaj ministrski predsednik a nemškimi ministri in poslanci snoval protislovenske naklepe. Lep načelnik vlade to! O. predsednik dr. Patini, zakaj no greste y rotovžko kist t Tam je pri vinu prijetne je zborovati, kakor tukaj. Ali je bil pri konventiklu zraven tudi Krovi Mogoče ste ga celo izvolili za poročevalca v ministrskem svetu«. V hrupu sta se napotila socialist Hoger in vsenemec Pacher proti češkim klopom. Z ne preveliko ljubeznivostjo so jih Cehi prepodili, kličoč socialnim demokratom. »Danes je bil kon-ventikel na rotovžu proti nam, a jutri se že lahko priredi proti vam.« Med tem se je približal češkim klopem poslanec Anderle. Gledajoč na Cehe, je pokazal s prstom na Čelo, češ, da pri njih ni v glavi vse v redu. To je izvalo vihar ogorčenja med češkimi poslanci. Poslanec Fresel se je zakadil proti Anderletu in prišlo bi gotovo do spopada, ako bi ga njegovi tovariši ne zadržali. Na to so jeli češki narodni socialci, na čelu jim Fresel in Lisy, razbijati po pultih, kar je povzročilo silen trušČ. Iz splošnega hrupa je bilo slišati samo klice: »Čemu je parlament, ako se lahko zboruje v rotožki kleti?« Med tem je stopil v zbornico minister dr. Haerdtl. Hrup se je podvojil. Vse vprek je kričalo: »Fej! Ven ž njim! Naj gre v rotovžko klet, tam je mesto* zanj!« Ko je prišel v dvorano baron Bienerth, je bil hrup in truše tak, da ni bilo moči razumeti nobene besedice. Samo semtertja so splošni trušČ prevladali klici: »Ab-cug, proč z Bienerthom!« Med splošnim hrupom je dr. Pattai podelil besedo socialnemu demokratu dr. Ren-nerju, ki je pričel svoj govor s stavkom: »Postopanje dr. Pattaija in ministrskega predsednika barona Bie-nertha je prav tako nesramno, kakor postopanje nemškega ministra rojaka dr. Schreinerja, ki hoče v Češkega komandirati in terorizirati vso državo«. Nastal je še silnejši vihar. Bienerth je prestrašen vstal s svojega sedeža ter jel spraševati, kaj se je prigodilo. Ko so mu povedali, je prebledel ter jadrno zapustil dvorano. Slovanski poslanci bodo koncem seje stavili ostro interpelacijo, v kateri bodo zahtevali od predsednika pojasnila o včerajšnjem nemškem konventiklu na rotovžu. Padec vlade in parlamenta? Dunaj, 29. oktobra. V dorbo poučenih krogih sodijo, da so se razmere v parlamentu tako poostrile, da je neizogiben padec parlamenta in razpust poslanske zbornice. Tožba proti poslancu V. Klofaču. Zader, 29. oktobra. Znani Lju-bomir Vrdoljak, bivši uradnik »Ljubljanske kreditne banke v Splitu«, ki je bil zapleten v tatvino važnih političnih dokumentov pri ruskem konzulu Bakuninu v Sarajevu in pri katerem so našli nemški izvirnik revolucionarnega statuta, ki je igral veliko vlogo v zagrebškem »veleizdajniškem« procesu, razpošilja obvestila, da bo tožil češkega poslanca Vaclava Klofača, ker ga je v seji državnega zbora lanske jeseni imenoval vohuna in agenta provoca-teurja, vsled česar je on izgubil službo. Vrdoljak nadalje zatrjuje, da je vso stvar že izročil znanemu srbskemu poslancu dr. Mitroviču. Ker je bil baš dr. Mitrović tisti, ki je pomagal razkrinkati Vrdoljaka, se zdi stvar precej neverjetna in sumi se, da namerava Vrdoljak zopet započeti kako »novo akcijo«. Srbski prestolonaslednik v Sofiji. Sofija, 29. oktobra. Car Ferdinand je povabil prestolonaslednika Aleksandra srbskega, naj ga obišče v Sofiji. Aleksander je obljubil, da pride v Sofijo še tekoče leto. Presiolni govor bolgarskega kralja. Belgrad, 29. oktobra. Prestolni govor bolgarskega kralja Ferdinanda pri otvoritvi sobranja je napravil tu najboljši vtisk, ker je v njem nagi asa 1, da je treba Bolgarski stremiti za bratskim sporazumljenjem s Srbijo. Brat]* 1 Kakor lansko leto na praznik Vseh svetnikov, postavi slovensko Sokolstvo tudi letos od 3. do 5. ure popoldne Častno stražo na pokopališe pri Sv. Križu, ob grobeh Adamiča in Lundra. Člani ljubljanskih sokolskih društev, ter društev iz ljubljanske okolice se obveščajo, da je zbirališče v telovadnici v »Narodnem domu« ob 2. popoldne. Na zdarl frrtulihro „Slo». Sok. Zveze". HeteorolosKno rorofllo. Tttaa asi a«jia M*L Irtfijt vM ttai 7SM bi 1 a čas •tait-taaja Staajt sart-ntfra f SUM ti ii Vetrovi Nebo al • 2 pop. 9. zv. 7336 734-3 162 1M si. Jzahod sf. zahod oblačno del. lasno 30. 7.zJ. 734-0 90 si. j vzhod pol.oblaC norm Srednja včerajšaj ao*. Padavina v Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš prclj ubij eni brat in stric, gospod Franjo Ranth sprevodnik jni. žel. v pok. is posestnik dne 28. oktobra t. I. ob polu 7. zvečer po dolgotrajni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 59. letu starosti mirno preminil. Pogreb predragega rajnika bode v soboto, dne 30. oktobra t. L ob polu 4. popoldne iz hiše žalosti, Sp. Šiška št. 147 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu blag spomin! 4033 Ljubljana, 29. oktobra 1909. Žalujoči ostali. Mesto vsakega posebnega obvestila, t Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena mati, sestra in tašča, gospa Amalija papež roj. Kos c kr. davkarja vdova danes, dne 27. vinotoka 1909, ob pol 6. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni, v 66. letu svoje starosti, previđena s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage rajnice se vrši v petek, dne 29. oktobra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Krškem. Sveta maša zadušnica se bode brala v soboto, dne 30. oktobra ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Križa na pokopališču. Blag ji bodi spomin! V Krškem, 27. oktobra 1909. Dr. Oton Papež, c. kr. okr. sodnik, dr. Ank Papei, c. kr. profesor, dr. Milan Papei, c. kr. rud. zdravnik, sinovi. — Amalija Jugo vič roj. Papei, hči. — Leopol-dina Krnski roj. Kos, Marija Grebene roj. Kos, sestri. — Anton Jugović, zet. Vera Papei roj. Blaion, Milena Papei roj. Pre-mron, snehi. — Zdenko, Oton, Boris, vnuki. — Mara, Vera, Va-leska, vnukinje. Prosi se tihega sožalja! Venci se hvaležno odklanjajo v korist Ciril - Metodove dražbe. 4027 Zahvala. Ob prebridki izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica, gospoda Petra Strela zasebnika in meščana ljubljanskega doSlo nam je mnogo dokazov sožalja. Dolžnost naša je, da se vsem prav toplo zahvalimo. Posebna zahvala pa bodi izrečena blagorodnemu gospodu Ivanu Vrhovniku, mestnemu župniku v Trnovem za obilne obiske ter tolažbo v zadnjih dneh življenja dragega ranj-kega. Dalje se zahvaljujemo vsem ki so nepozabnega ranjkega spremili k večnemu počitku. Srčna hvala vsem. Ljubljana, 29. oktobra 1909. 4036 Žalujoči ostali. Dobro idoča gostilna se sprejme. Ponudbe pod „Gostilna" na uprav. »Slov. Naroda«. 4026 Kot 80 Sprejme zdravo, izobraženo dekle, ki ima veselje do otrok in zna šivati. Pismene ponudbe pod „Trajna fllttiba" na uprav. »SI. Naroda«. ki ima tudi večletno prakso kot prodajalka, išče aluibe. Vstop 15. novembra ali pozneje. Prijazne ponudbe pod „At 0. 48M poitno letečo Ljubljana. 4009 Kavanm JDrno* : Jo vsak dan 1 vso noč odprta izprašani optik "Tf Dragutin Jurman