Telefon št. 119.
Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1*25 Din.
DELAVSKA
POLITIKA
POLITIČEN DNEVNIK
Izhaja vsak delavnik ob ll. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20’— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1*— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2'25 Din. Pri večjem številu objav popust.
St. 35.
V Ljubljani, petek 12. februarja 1926.
Leto I.
Okrožne konference.
Radičeve muke in Pašičeve stiske.
V nedeljo, 14. t. m., dopoldne, se bodo vršile v Ptuju, Celju, Kamniku. Mariboru in Prevaljah že naznanjene okrožne konference. V ostalih krajih se bodo te konference vršile na željo zaupnikov v nedeljo 21. t. m.
Višem isodrugom toplo »priporo čarno, da »se udeleže teh (konferenc v polnem številu. Nujno »potrebno je, da strnemo vse moči, da konsolidiramo organizacijsko in idejno naše gibanje. »Sedanje mnogo obetajoče prolbujenje in dviganje »delavske razredne zavesti in sile je treba utemeljiti. Naše organizacije morajo postati »zavestni in nepremagljivi kadri, 'ki bodo mogli še nadalje vo-
diti uspešno borbo za delavske pravice. Delavska eksistenca je ogrožena, brezposelnost ise »širi, .plače se krčijo, socijalno politične da jatve so v nevarnosti. Le številno močne in »izvežbane organizacije bodo mogle uspešno voditi težko borbo za delavsko življenje in pravice. Poleg močnih organizacij pa nam je treba tudi »tiska — tega najučinkovitejšega orožja v javnih borbah. Zato bo treba na teh konferencah tudi prip re -.viti vse potrebno za razširjenje na-išega lista. To iso najnujnejše naloge nedeljskih konferenc. Zato na »delo. da bo uspeh popolen!
Kriza.
Po razgovoru med Pašičem in Radičem izgloda, da hočejo »za kratek čals potlačiti vsako govorjenje in tarnanje o vladni krizi.
Kljub temu pa vprašanje kriz ni odstavljeno z .dnevnega reda in vladne krize ne bo odstranil niti dogovor, ki sta ga sklenila Pašic in Radič.
Država bo preživljala opasne in upropaščajoče krize dotlej, dokler se ne bo v temelju izpremenil »državni in gospodarski sistem.
V tej »državi vlada pravzaprav ■beograjska oligarhija, ki jo podpirajo državni eksploaterji iz vseh pokrajin. Ta oligarhija izrablja svojo moč (izključno v »svojo korist, ne oziraje se na interes in potrebe celote in zahteve posameznih pokrajin.
Za »biv.šo Šibijo neugodno rešeno vprašanje reparacij povzroča, da morajo vse pokrajine, »ki so v sestavu današnje države prekomerno prispevati k upo»s»tavitvi isibijaruske-ga gospodarstva. Da, še več. Srbska buržuazija »smatra, da so vse pokrajine podarjene Srbiji zato, da jih buržuazija skubi in striže, ne oziraje se na to, če bo pri »tem zadela gospodarska katastrofa te pokrajine.
Kar je dobila Srbija »še vedpo premalo na reparacijah, na vojni odškodnini, to morajo nadoknaditi ostale pokrajine v državi.
Tak mentalitet zastopajo in zagovarjajo radikali. Odtod tudi njihov porast in le na tem programu sloni moč radikalne Stranke.
Kako pa so se napram temu programu opredelile meščanske, stranke, kii predstavljajo meščanski razred (v prečanskih pokrajinah? Dokler «o radičevci nesmiselno in v izvejo brezmejno lastno, škodo bojkotirali beJlg,rajis»ki parlament, so vse prečanske meščanske stranke brez izjeme n-mei .jate svojo politično taktiko le v eno smer: kako dobiti »kotička v vladi »poleg radikalov.
Ko pa so sedeli enkrat 'samostojni demokrati, drugič zopet klerikalci in muslimani v radikalni vladi, »se pravec radikalne politike ni »niti za las izpremenil, le tema strankama »so »natopili odgovornost za sicer »srbsko, »ne za državno politiko.
Prečaniske meščanske »stranke, ki pa so-bil e v opoziciji, iso smatrale, da morajo olajšati radikalom delo in u gladi ti mezavirano razvijanje bjihovih pretenzij »s tem, .da upropa-fijo .prečansko .stranko, ki je bila *'.'enotno v vladi, ipa pripomorejo ra-likalom do absolutnega vpliva in absolutne moči.
Prečaniske meščanske stranke so bile radikalnim vladam za priprego,
.vladala pa je radikalna »stranka po svojem receptu in isvojem kopitu. Kako smešno! Prilbičevič je pre-»stavtljal učitelje, preganjal po Zagrebu Radiča, »se pretepal »za varljivo nacionalistično misel, konsolidiral državo, radikali »pa Iso — do-»siledmi gori oanačemeanu programu pljačikali prečaniske pokrajine.
In, kako izgloda danes?
»Sedaj tvorijo vladno 'koalicijo radikali in radičevci. »Samostojni demdkratje polagajo vso važnost na to, da upropastijo Radiča. Ne pa da upropastijo radikalni režim. In današnji režim je — radikalski, ne radičevski.
Kdor Ibo mimo presojal, bo moral »priznati: »sporazuma med srbskim dn prečamisikim imterešom ni in ga dotlej, ne bo, dokler bodo mo-
gli radikali obvladati parlament, 'ofcler »bodo radikali to zmogli in dokler ne bo v vrstah radikalov prišlo do razcepa, v državni »politični strukturi ipa do povsem novih tvorb, dotlej bodo radikali priznavali in dajali posameznim »strankam le večjih ali manjših koncesij, ki bodo pa tem manjše in neznafnejlše. čim več (bo »strank, ki ise bodo ponujale v vlado.
Take orijentacije še niso našle meščanske prečans»ke »stranke. Dajo »se pitati z nacijonalizmom, domovinsko »ljubeznijo in požrtvovalnostjo, tepejo »se za »smešnimi fantomi, radikalni režim pa brezmejno izkorišča v svojo korist vse pokrajine.
Zato bi pričakovali, da bodo »predvsem takozvane državotvorne stranke podpirale Radiča v vladi, da upropastijo državi kvarni radi-kalsko-Btrankanski režim. Mesto tega pa iščejo vse stranke le priliko, kako Ibi našle kotička v radikalni »milosti. In, »ko je Korošec podčrtal istovetnost z radičevimi političnimi smernicami, je našel kot »slepa kura zrno v pesku.
ŠPANSKEGA DIKTATORJA POZDRAVLJAJO Z BOMBO.
London, 12. febr. Na vlaku, s katerim se je vozil minuli teden španski diktator general Primo de Rivera je v bližini Barcelone razpočila bomba.
NEMŠKI učenjaki se ne udeleže KONGRESA ETIKOV V RIMU.
Berlin, 12. febr. V Rimu se ima vršiti kongres za nravno vzgojo. Povabljeni znanstveniki iz Nemčije so z ozirom na Mussolinijev nastop odpovedali svojo udeležbo na kongresu. Enako opuste obisk v Italijo tudi razni umetniki, ki so nameravali potovati letos v Italijo.
Belgrad, 12. febr. Pašič je zahteval, da se mora Radič v parlamentu opravičiti, da mora preklicati svoje izjave po shodih sploh, da se mora samemu sebi izneveriti. To je pa Radiču težko. Zato je na seji skupščine podal izjavo, ki ni nobenega pomirila. Nasprotno. Med tem ko je do-sedaj napadal najraje tuje države, si je topot izposodil papeškega nuncija. Pa to se bo že uredilo. Cdavno je, da je Radič v svojem govoru demantiral vse po vrsti, to pa na tako ponižen in klečeplazen način, da mu nihče ne verjame. S to Rdaičevo izjavo ni spor med radikali in radičevci še poravnan. Le Pašič skuša na ta način trenutno odgoditi krizo. Sedanja vlada ne bo dolgo trajala.
Belgrad, 12. februarja. Proračunska »debata je včeraj izostala, ker »so bile a dnevnem redu imtenpe-lacije. Plenarna »seja se je pričela ob »poildvanajstih im je kot glavno točko obravnavala interpelacijo muslimanskega parlamentarnega kluba glede razdelitve ortkunskih pašnikov v Bosni in Hercegovini med siromašne kmete. Po tej interpelaciji se je razvila živahna debata o agrarni reformi. Minister Pavle Radič je zagovarjal agrarno politiko vllade in posebno omenjal, kako skrbi za dobrovoljce. Odgovarjal mu je muBlimanisIki poslanec Ka-»petanovič.
»Seja se je nadaljevala papoiktoe ob sedemnajstih. (Državni podtajnik dr. Aindrič je nastopal napram poslancem »dr. Palečku, Kujumdžiču in
Puizorcu, ki so kritizirali delo vlade. Radič je bil neprestano razburjen. Ko je »govoril dr. Paleček, mu je Radič zaklical: »Vi Iste eksponent svoje »mizerije!«, katere neresnosti se je »smejala vsa zbornica. Dr. Pa-Ječelk mu je odgovoril ostro, a dostojno. Nato je ugotovil, »da se proti 'hišnim posestnikom »postopa straže, nego proti veleposestnikom. Končno je zahteval, naj se zakon o agrarni reformi razširi tudi na ogromne gozdne komplekse in naj se stvori zakon v reviziji Segregacij-
Za njim je povsem ikonfuzno govoril Radič, ki je najprej napadal dr. Palečka, nato pa očitali vladi, v kateri sedi sam, »da mirna »programa«. Takoj nato ise je okrenil in govoril, da jo današnja vlada selja-ška in da vodi kmetsko »politiko. Obenem je razložil skupščini, zalkaj je potovali v Dalmacijo.
Po njegovem govoru im ko je bila interpolacijska debata zaključena, je Mulstafa »beg Kapetanovič predlagal nastopno resolucijo.
»Narodna »Skupščina zahteva od Vlade, »da v najkrajšem čaisu izdela zakon o izločitvi občinskih pašnikov in da do tega časa razdeli državna zemljišča »med siromašne ljudi. Obenem naj se »dosedanja razdelitev pašnikov »podvrže ponovnemu' pregledu. Vladna večina je to Teisolu-eijo odklonila. Nato je bila seja zaključena. Priho»dmija seja se »bo vršila v soboto in ibo »zopet nadaljevala proračunsko debato.
Neizogibna vladna kriza v Franciji.
Pariz, 12. febr. Socijalistično radikalni poslanec Montigny napoveduje v „Petit Bleu“, da utegne Brian-dova vlada že v osmih dneh odstopiti. Vzrok krize je proračunska debata. Socijalisti ostanejo v debati ne oziraje se na druge stranke, ki so ne-edine, intransignentni. Stavili bodo v svrho dosege ravnotežja v proračunu
svoj poseben predlog, ki ga predlože senatu. Opozicijonalne stranke vobče kakor tudi socijalisti ne žele padca Brianda, pač pa so za pomirjevalno politiko, ker bi sicer ob padcu Brianda v sedanjem položaju nastala težka kriza v parlamentarnem delovanju zbornice.
Mala antanta in Madžarska.
Belgrad, 12. febr. Po konferenci v Bukarešti je zunanji minister dr. Ninčič podal naistopne izjave: Madžarski narod naj počne v svoji državi kar »se mu ljubi. Naj proglasi republiko ali monarhijo, to nas ne briga, ker »se ne vmešavamo v notranje zadeve Madžarske. Toda po obstoječih »narodnih pogodbah ji je zabramjemo klicati na prestol Habs-burgovce.«
Dalje je izjavil dr. Ninčič, da sedanja ponarejevalma afera na
Mazurskem ni prva. Že 1. 1922 iso Madžari ponarejali naše dinarske bankovce. Ko je jugoslovanska vlada zahtevala njih izročitev, jih madžarske oblasti niso hotele izročiti. Zato je minister dr. Ninčič mnenja, da madžarske oblasti tudi v 'zadnji pon urejevalni aferi, ali ine bodo mogli, ali ne »bodo hoteli nastopiti zoper zločince, ker so pač »kompromitirani najvišji »državni funkcionarji.
SPLOŠNA STAVKA V ALZA-CIJI-LORENI.
Pariz, 12. febr. Akcijski odbor alizaškodotarinških železničarjev je sklenil v sredo »ponoči splošno stavko. Kdaj stopijo železničarji v stavko, »še mi sklenjeno.
ČEHOSLOVAŠKA IN PRIZNANJE RUSIJE.
Praga, 12. febr. Češkoslovaška se že dalje časa pogaja z Rusijo glede priznanja sovjetske vlade. Te dni so pa pričele krožiti vesti, da so pogajanja prekinjena. Resnica pa je, da j e Češkoslovaška de iure priznala Rusijo že minuli petek ter gre sedaj le za formalne dogovore, ki jih smatra češkoslovaška za važne. Rusija zahteva namreč priznanje brez pridržkov, dočim zahteva Češkoslovaška
nekatere pridržke za politične in gospodarske odnošaje med obema državama.
MUSSOLINIJEVA POLITIČNA IGRA.
Berlin, 12. febr. V letu 1923 je bilo v Nemčiji silno razburjenje proti zasedbi Porenja po Fracozih. Nemški nacijonalisti so takrat priprav-zasedbi Porenja po Francozih. Nemčiji in Mussolini je bil tisti, kakor poroča „Tag“, ki je poslal parlamentarca k zvezi nemških nacijonalistov in jim v slučaju revolucije obljubil tudi pomoč proti Francjii s tem, da bi jim oskrbel orožje. Mussolini je mislil takrat najbrže na zvezo z Anglijo, Italijo, Španijo in Nemčijo proti Franciji, kateri se je pa v zadnjem času izneveril, ker išče zaslombe v Angliji in Ameriki.
Mussolini — demagog.
Mussolini je v rimski zbornici govorili, ker se je pojavil v Nemčiji bojkot proti Italiji zaradi preganjanja tirolskih Nemcev, ki jih je ukupirala Italija po vojmi. Iz lastnih izkušenj vemo, da Mussolini ne spoštuje narodnih manjšin, zaradi tega se ne čudimo, če je samozevestnim Nemcem zavrela kri, ko je Mussolini grozil z bojkotom, represalijami in vojno, ‘da ostraši Nemčijo in Avstrijo pred nadaljevanjem bojkotnega gibanja.
Politika Mussolinijeva je terorizem, zgrajeni na šovinizmu, torej na jako trhlih nogah. Že doma vodi boj ves čas svojega vladanja v tem znamenju proti vsakršnemu svobodnemu pokretu. išedaj pa je reagiral na izjave barbarskega ministrskega predsednika Halda, ki je grajal Mussolinijevo ravnanje z Nemci v italijanski Tirolski, zaradi česar ga je v svojem govoru v torek posvaril tudi nemški kancelar dr. Stresemamn, ki je v lepem govoru izavračal neokusne izpade Mussolinija.
Nastop Mussolinija je značilen ne le po svoji kakovosti vojnega hujskača, marveč tudi z vidikov politične morale zakrknjenih buržujev in z vidika na notranjo in zunanjo politiko Italije.
V Italiji narod z Mussolinijevo politiko ni zadovoljen. Ne le opozicijo-nalne stranke, marveč tudi v fašistov-skih vrstah ima mož mnogo nasprotnikov, ki povzročajo v fašizmu nedisciplino im demoralizacijo. To ve in čuti Mussolini in nedvomno .ie imel njegov nastop, namen iznova podžgati naeijonalni šovinizem ter s tem utrditi fašiStovski režim.
Poleg tega pa smatra Mussolini, da kričanje v Italiji dela reklamo za državo v inozemstvu. Italija sama na sebi ni država posebne bodočnosti. Za-raditega se rada naslanja na močne kapitalistične države, zlasti Anglijo, ki potrebuje svojega žandarja v Sredozemskem morju, da ji pomaga čuvati po obmorskih državicah angleške interese. Italija uvideva ta položaj, 'ker se Evropa odvrača od Anglije, izato pa meni, da jo bo ščitila Anglija tembolj v svojem laistnem interesu. Govorili so o tajnih odnošajih med Anglijo in Italijo že tudi v angleški spodnji zbornici, kjer je sicer BaldvLn tajil kakršenkoli dogovor, vendar pa iz Mussolinijevega nastopa kakor tudi iz konstelacije evropskih in ameriških velevlasti razvidimo, da Mussolini upa, da ga reši pred bližnjo politično katastrofo v pozi angleške oprode.
Nastop Mussolinija je torej diplo-matično-demagoški. S svojo neobzirno surovostjo v obliki groženj vpliva na boljše razpoloženje v svoji šovinistični okolici na eni strani, na drugi strani pa ponuja svojo oboroženo silo Angliji, češ, z vsem evropskim svetom sem se skregal samo iz ljubezni do tebe, ljuba Anglija.
Torej sluga sem jaz in moj faši-stovski narod.
Sistema, realne politične zdrave vzgoje pa v Mussolinijevem političnem
konceptu ni, zaraditega tudi ne more roditi trajnih sadov niti v trajnejšo korist sedanjega italijanskega režima.
Vohunstvo in provokater-stvo med delavstvom.
V” današnji kapitalistični človeški družbi se dramijo povsod tlačeni sloji, t. j. delovno ljudstvo. Vse tiste, ki budijo in dramijo delovno ljudstvo, pa smatrajo privilegirani sloji za svoje sovražnike. Iz solidarnosti izkoriščevalcev, kapitalističnih oderuhov pa izvira strupeni boj proti izkoriščani delavski masi. Privilegirani sloji in njih privrženci, ki verjamejo, da ima človek pravico izkoriščati drugega človeka, niso izjema v tem oziru. Zatiranje delavskih strokovnih organizacij, razbijanje stavk z nasilnimi sredstvi, blatenje in obrekovanje delavskih borcev v sprednjih vrstah socija-listične stranke, t. j. delavske politične organizacije, razdiranje vsake prave delavske organizacije, je najboljši dokaz, da so v Evropi in Ameriki delavcem sovražne sile v boju edine, da le odvzamejo delavcem pridobitve, ki so jih priborili v desetletnih bojih.
Oznanjevalcem resnice ni postlano z rožicami. Vsak, ki se bojuje za pravice delovnega ljudstva, mora pretrpeti vsakovrstne šikane in izpostavljen je vsem zaščitnikom in malikom kapitalizma za tarčo njihovih podlih obrekovanj in laži. V Evropi plačuje vlada vohune in drugo sodrgo, ki razdira delavske organizacije, trosi med organizirane delavce neslogo, obrekuje prave delavske borce. Naloga teh plačanih agentov in provokater jev je razredčiti vrste pravih delavskih organizacij in spravljati odkritosrčne borce delavstva v zapor.
V Ameriki je drugače. Tam vlada ne plačuje take vrste ogleduhov in provokatorjev. Tu obstojajo razne kapitalistične organizacije, ki skrbe, da vohuni in provokaterji med delavstvom ne izginejo. V Ameriki imajo privatne detektivske agencije, ki zaposlujejo vohune in provokaterje. Tem vohunom in provokaterjean dajo natančna navodila, kako morajo nastopati, da uničijo delavske organizacije, zanetijo med uje razdor, in z lažmi in podlim obrekovanjem oblatijo značaje borcev v prvih vrstah politično, strokovno in gospodarsko organiziranega delavstva. Ti vohuni in provokaterji včasih svetujejo delavcem, da naj se poslužijo naisilnih sredstev v dosego svojih ciljev. Prave borce, ki svare svoje tovariše pred takimi sredstvi, ki ne morejo voditi drugam kot do katastrofe za delavske organizacije, pa obrekujejo, da so »žolti« strahotepci, hlapci bur-žuazije in kapitalizma. Ako delavstvo posluša te najete »odrešenike«, je delavska organizacija kma/lu uničena. O takih vohunih in provokaterjih nihče ne ve, kdo so in od kje prihajajo, ampak vsi imajo eno skupno lastnost. Delavstvu se lažejo, da so bili v nekem oddaljenem kraju »delavski vodje«, ali da so bili v stoterih bitkah za pravice delavstva.
Ponekod delajo delavski vohuni v tovarnah, rudnikih, transportnih podjetjih ali pri plavžih itd. Ob času stavke se te vrste vohuni oblačijo tudi v najradikalnejši plašč in svetujejo delavcem, naj se poslužijo sile. Ti vohuni se obnašajo tako, kakor da hočejo v minuti potopiti vse kapitaliste z buržuazijo vred v žlici vode. Ako so delavci neprevidni in jim nasedejo na njih besede, tedaj ti vohuni kasneje pri obravnavah nastopijo kot državne priče proti delavcem.
Naloga takih agentov je tudi, da z radikalnimi frazami zavedejo delavsko organizacijo na napačno pot, da so njeni člani izročeni preganjanju in trpljenju. To skušajo doseči z najbolj ogabnimi frazami in demagogijami, ki se takoj spoznajo za neizvedljive, kakor hitro se prerešetajo in pregledajo v luči razsodnosti. Napad na organizacijo, ki je ljudskim izkoriščevalcem na potu, se izvrši vedno z dveh strani. Provokaterji in vohuni skušajo zavesti člane delavske organizacije da nasedejo njihovim frazam, naloga nazadnjakov je pa, da takoj o tem opo-zore obilasti. Pri tem delu pa provokaterji in vohuni obrekujejo na najgrši način one, ki so v vodstvu organizacije, nazadnjaške sile jim pa pri tem obrekovanju zvesto pomagajo.
Delavec, ki ne pozna sestava današnje človeške družbe in podlosti človeške duše in misli, da so vsi ljudje tako pošteni, kot je on, nasede hitro ogabnim frazam takih vohunov in pro-vokaterjev. Zato bodimo pozorni, ker slične razmere se obetajo tudi nam.
Položaj delavcev na deželi.
Volitve v Delavsko zbornico so pokazale, da je enotno, smotreno delavsko gibanje nujno potrebno. Za delavske glasove so se pulile vse obstoječe stranke .strančice in klike. Vsi dnevniki, tedniki in celo 'klerikalni mesečniki so se izpisali o pomenu volitev v Delavsko zbornico. Stranka, ki. nima nikakšnega stika z delavci (n. pr. razredna 'kmečka stranka, ki izdaja svoj
tednik pod imenom »Kmečki Hat«) je
postavila pod delavsko firmo kandidatno listo. Stranka, ki je po svojem •bistvu, programu in delu, meščanska, stranka srednjih vrst, ki je v glavnem nacijonalna, to je naša SDS, se je zvezala z narodno-socijalističuo stranko, samo da je posegla čim živahnejše v borbo za Delavsko zbornico. Klerikalci pa so napeli vse moči, uporabili ves aparat, vpregli vse svoje časopise, organizacije in agitatorje, ker hoteli so zmagati in zagospodariti v Delavski zbornici.
Tri meščanske, nedelavske stranke so tedaj z vso energijo posegle v boj za institucijo, ki pripada samo in izključno le idelavcem... Izid je tudi to pokazal, ker delavski instinkt se je bil vzbudil in delavci so se izjavili na način, ki je vso javnost osupnil, ida pripada Delavska zbornica delavcem in nikomur drugemu.
Zgodilo se je, in rezultat je tu v ponos delavski zavesti in delavskemu čutu.
Pisma pa, ki jih prejemamo po ve-litvah, so žalosten dokument sedanjih časov. Možje, ki so delovali z vso vnemo, da bodi Delavska zbornica v rokah zastopnikov delavstva, občutijo na sebi že posledice; delodajalci odpuščajo polagoma vse one, 'ki so se udejstvovali v tem boju. Prednjači v tem podeželska lesna industrija. Položaj delavstva je vsak dan hujši. Delodajlci po žagah in v gozdovih so na napačni poti, če mislijo, da bo za nje boljše, če njih delavstvo ne bo smelo biti zavedno. Razumemo moža, ki ga je vojna in povojna konjunktura napravila za velikega trgovca in podjetnika, če govori; »Kdor je moj kruh, poslušaj moje besede.« Mož ne ve, kaj govori. To pesem so peli ob porajanju delavske samozavesti povsod, po celem svetu, no, odvaditi so se je morali.
Položaj delavstva na deželi, kjer je» osamljeno, po večini neorganizirano, izpostavljeno brez obrambe, je težak. Delavska zbornica bo imela obilo posla, da bo vsaj malo zaščitila preganjane in izkoriščane.
Glavna naloga pripada pa gibanju. Delavci, vkup v organizacije, ne le radi samega sebe, marveč radi sotrpinov, radi sodrugov, ki se bodo mogli braniti pred mogočniki in objestneži le tedaj, če bodo videli strnjene vaše vrste. »Delavska Politika« je tu. Njen nameu je vda služi kot glasnik teh stremljenj.
Položaj delavcev na deželi se bo zboljšal le tedaj, če bomo v mestih in industrijskih centrih storili vse, da bo očitno in vsakemu jasno, da strnjenih delavskih vrst ne razbije nobena sila več.
Dolžni zrno radi svojih sotrpinov delovati z vso vnemo za skupno delo v delavskih organizacijah.
Pravijo...
Pri nas imamo policijo za javno ibezbedo. Da preganja tatove, lopo ve in druge nepridiprave.
Očividno pa je isedaj težišče bez-bede v inozemstvu. Danes bereš, da je Cilka Lazič, ,glavar (beizbede v Nemčliji, jutri jo potegne malo- v Budimpešto, tretji dan postavijo po-ticajca Bedekoviča na Duinaj in vse skupaj nadzira v inozemstvu Branko Lazarevič.
Vise pa ob dvojnih dijetah in 'šlalbih ter nezadostnih uspehih.
Kačaike pa prepuste žandarjem finainearjem, za izpremembo in vajo tudi vojakom.
In, ko 'zaide tak kačalk med kočevske medvede in volkove, izropa vilak, pa odnese za prve potrebe in •žel je izadosti denarjev, takrat vodi preiskavo 'za 'kačakom ljubljanski p ostmi rnun at el j.
Ravnatelj, ki je že najibrže videl naslikane roparje, ki napadejo poštni voz, 'ki pa tudi ve, da spada bezbeda v policijski reso rt.
Naj ise pošta pogodi is privatnim detektivom, ki ima še policajskega psa na razpolago.
Charles Dickens:
35 Božična pesem
v prozi.
Duh stoji med grobovi in kaže na enega izmed njih. Scrooge stopa trepetaje proti njemu. Prikazen je natanko, kot je bila, a on se boji, da vidi v njeni mrki postavi novo zmisel.
„Preden se približam kamenu, proti kateremu kažeš," pravi Scrooge, „mi odgovori na eno vprašanje! Ali so to sence stvari, ki bodo, ali le sence stvari, ki bi mogle biti?"
Vedno še kaže duh na grob, ob katerem stoji.
„Pota ljudi vsebujejo kal smotra, h kateremu vodijo, če potovalci vztrajajo," modruje Scrooge. »Toda če krene potnik drugam, bo konec poti drugod. Reci, da je tako s tem, kar mi kažeš!"
Duh se ne gane.
Scrooge leze trepetaje proti njemu; sledeč prstu čita na kamnu zanemarjenega groba svoje ime: Ebenezer Scrooge.
»Ali sem jaz mož, ki je ležal na postelji?" zastoče z grozo na kolenih.
Prst pokaže od groba nanj in spet na grob.
»Ne, duh! Oj, ne, ne!"
Prst se še vedno ne gane.
»Duh!" zaječi on in se trdo prime njegovega plašča, »čuj me! Jaz nisem človek, ki sem bil.
Nočem biti človek, ki sem bil pred temi sestanki. Zakaj mi kažeš to, če ni več nobenega upanja!"
Prvič se mu prične roka tresti.
»Dobri duh," ihti Scrooge dalje in se zgrudi pred njim: »Tvoje srce prosi zame in sočustvuje z menoj. Zagotovi me, da mi je še mogoče spremeniti sence, ki si mi jih pokazal, z drugačnim življenjem!"
Dobra roka treneče.
»Spoštoval bom Božič v svojem srcu in ga ohranim v njem vse leto. Živel bom v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Duhovi vseh treh naj živilo v meni! Nočem zakleniti srca naukom, ki jih učijo. Oj, reci, da lahko izbrišem napis na tem kamenu!"
V svoji grozi zgrabi roko prikazni, ki se hoče oprostiti, a on, ves silen v svoji zahtevi, jo obdrži. Duh, še silnejši, ga sune proč.
S povzdignjenimi rokami prosi poslednijkrat, da bi se zasukala njegova usoda in vidi, kako se prikazen izpreminja. Skrči se in prelevi v — posteljno stranico.
Peta kitica.
(Konec.)
Da! in posteljna stranica je stranica njegove postelje. Postelja je njegova, soba je njegova. In kar je najboljše in najsrečnejše: čas pred njim je negov, da se poboljša!
»Hočem živeti v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti!" ponavlja Scrooge, ko leze iz postelje. »Duhovi vseh treh naj v meni delujejo! O Jakob Marley! Nebo in Božič bodita zahvaljena za to! Pravim na kolenih, stari Jakob, na kolenih!"
Tako je vznemirjen in ves žareč v svojih dobrih sklepih, da se zlomljen glas le s težavo odziva njegovemu klicu. Pri borbi z duhom je krčevito ihtel in njegov obraz je še rosen od solz.	hi
»Niso odtrgani," zavpije Scrooge in zgrabi enega svojih posteljnih zastorov, »niso odtrga^ z obroči in vsem. Zastori so tu, jaz sem w sence stvari, ki bi bile, se morejo razgnati-se, vem, da se bodo!"
Njegove roke imajo ves ta čas opravi iz obleko; obračajo jo narobe, oblačijo Jj> '•'".ek, trgajo, motajo in pačijo v najbolj čuda e oblike.
»Ne vem, kaj naj storim!" vzklikne Scrooge, se smeje in joka v isti sapi naprav ljaje z nogavicami iz sebe pravega pravcatega Laokoonta." »Lahek sem kot pero, srečen kot angel, vesel kot učenec! Moti se mi kot pijancu. Vesel Božič vsakomur! Srečno Novo leto vsemu svetu! Hola, hoj, hej!"
Skaklja v stanico in stoji tu ves zasopel.
»Tu je ponev, v kateri je bila ovsena kaša!" zakriči Scrooge in plane krog peči.
(Dalje prih.)
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri.
Petek, 12.: Zaprto.
Sobota, 13.: »Ani Cristie«. Premijera.
Izv.
Opera.
Začetek ob pol 29. uri.
Petek, 12.: »Večni mornar«. Premijera.
Izv.
Sobota, 13.: »Don Juan«. D.
Premijera Wagnerjeve opere »Večni mornar« je veleči velikih.tehničnih predpriprav, ki so za to veliko in v odersko tehničnem pogledu izredno težko delo, prestavljeno na sredo, dne 17. tega meseca. Delavnice do današnjega dne še niso mogile vsega izvršiti Premijera se vrši kot izven predstava in bodo vstopnice od sobote dalje v predprodaji pri dnevni blagajni v operi.
V petek, dne 12. t. m. se poje po
daljšem presledku za abonente reda D Mozartova klasična opera »Don Juan« Naslovno vlogo poje g. Balaban, najtežavnejšo vlogo Reporella pa poje naš Betetto. Glavne ženske vloge so v rokah ge. Čaletove, Lovšetove in Thalerjeve. Ostale vloge pojo:	Kovač
Rumpelj, Zupan. Dirigent Niko Štritof režiser prof. Šest.
Nedelja v Narodnem gledališču v Ljubljani. V nedeljo 14. t. m. bodo v ljubljanskem Narodne mgledališču tri predstave in sicer dve v drami in ena v operi. Drama igra popoludne>ob treh Golarjevo veseloigro »Vdovo Rošlin-ko« z go. Juvanovo, g. Cesarjem in g. Kraljem v glavnih vlogah. Zvečer ob osmih bo prva repriza Američana Evgena O’ Neilla drame »Ana Christie« z go. Nablocko, gg. Levarjem in Cesarjem v glavnih vlogah. V operi bodo peli o bl5. uri popoldne Wolffa-Ferra-rija komično opero »Zvedave ženske«_ ki se odlikuje po izredn oljubki vsebini in glasbi in spada med neoporečne uspehe letošnje gledališke sezone. V glavnih vlogah nastopijo ga. Lovšetova, ga Poličeva, gna. Potučkova, ga. Ribičeva, gg. Banovec, Janko, Rumpelj, Šu-belj, Zupan itd. Vse te predstave so ljudske in veljajo za nje izdatno znižane cene. Opero dirigira kapelnik g. Neffat, režira režiser g. Bučar.
Prihodnja premijera v ljubljanski drami bo v ishboto, dne 13. t. m. ob ,8. uri zvečer. Vprizori se prvič na slovenskem odru ameriškega .sodobnega dramatika Evgena O’Neilla drama v treh 'dejanjih »Ana Christie«. Naslov-}!° vlogo igra ga Nablocka, njenega ju rnea, kurjača Mata g. Levar, njenega očeta Chrisa g. Cerar. V ostalih .vlogah nastopijo gg. Rakarjeva, Lipah, Medven, Jerman, Murgelj in Zorko. Režira g. Pavel Golia. Predstava bo izven abonenta.
K sobotni premieri v ljubljanski drami. Vsebina 0’Neillove drame »Ana Christie« je v kratkem ta-le: Chris Chrkstopherson je star mornar. Ima večjo barko za prevažanje premoga in zaposlenih 5 delavcev-mornarjev. Ravnokar se mudi v new-yorškem pristanišču od koder odplove s premogom v Boston. Pije in veseljači. V tem napove njegova hčerka Ana prihod. Že .15 let je ni videl in se je prisrčno veselil iz dna duše, ker je plemenit človek. Misli, ida je živela na farmi, pa se moti. Billa je v mestu v javni hiši. katero so oblasti zaprle in zbor dam tudi. Ana pa je hči strogega severa in še Več. Njena duša ne živi življenja njenega telesa. Visoko nad njim je, v krajih lepote, poštenja, tistega čiove-čanstva, ki dela človeka res človeka. Snide se z očetom in ostane pri njem. V drugem dejanju šo na ladji. Stari Chris reši na širokem morju kurjača Ponesrečene ladje, mladega Mata; ta zaljubi v Ano. Hoče jo, in tudi oče jhoče zase. Razvije se za njo boj na u3 ki ga konča Ana s tem, da pove, j ' ■li‘ bila. Prostitutka, dasi moškega a\še ni marala. — Oče jo poto-r\at zbeži v Bostonu obupan in »lom n.n^9- Toda ljubezen, ki gori v- • m* J9. slika nepretrgoma pred rru	bolj	in bolj očišča.
ki ga tlu,i ljubi. Še mkdai 1 ^Ja, zdaj prvič. In ljubezen vse izpere, v?e telesno dvigne v duhovno, vse Povel«* hi združi srečni par v svojem božanskem naročju.
Kapitalistično patrijotska
morala.
Na kupe se kupičijo po svetu nečedne in grde afere. Za madžarskimi falsifi-katorji je prišel olomuški knezoškof, zaeno s to afero pa grdo in nevredno novinarsko izsiljevanje dunajskega urednika. Tudi naši meščanski listi so polnili svoje kolone s temi poročili, vedno zatrjujoč, da je kaj takega le na Madžarskem mogoče. Klerikalci so previdno zakrivali škofa Zadraveza in mimogrede le omenili težave in smolo olomuškega škofa. Ko je prebiral člo-vek ta poročila, se je nehote vprašal:
Kaj pa pri nas? Kaj smo res tako dabr.i, pošteni, da ne poznamo nobenih takih in sličnih afer? Kaj še! Tudi naša zgodovina beleži take afere. Imeli smo pri nas tudi dosti korupcijskih afer, pri katerih so bile prizadete visoko stoječe osebe, afer, ki iso šle v milijone in ki so se ponavljale leta in leta. Še danes imamo na tapetu brodarski sindikat. Bilo je korupcijskih afer pri nas po vojni! A kako prej, za časa vojne? Kraja krušnih kart je bilo za domovino zaslužno delo. Narodni mučenik je bil tisti, ki mu goljufija, tatvina pri krušnih kartah ni uspela. No, pa tudi tihotapce pozna naša zgodovina. V salonskih vozovih so romale v revno domovino nežigosane 'krone in visok matador je bil tisti, ki je v svojem k o v č egu vlekel v tujino zdravo valuto. Danes so vsi ti že davno prejeli odlikovanja. Za zaslužno delo, za zasluge v domovini dičijo medalje njihova prša. Da, tudi pri nas poznamo falzifikatorje, goljufe, tatove in tihotapce. Čas bo tudi te naše tajnosti in domovinske skrivnosti osvetlil in razčistil.
Dnevne novice.
Iz uprave.
Zadnjič smo zqpet priložili listu čekovne položnice, ida opomnimo one naše čitatelje in naročnike, ki niso še poravnali naročnino ,da naj to nemudoma store potom priložene položnice. Položnice smo poslali na vse naročnike, torej tudi na take, ki so naročnino že poravnali. Te naročnike nismo seveda hoteli s tem opominjati. Nasprotno. Poslali smo tudi njim položnice, da jih shranijo za prihodnjič. Prosimo ponovno one naročnike, ki niso naročnine še poravnali, da jo čimpreje poravnajo. Naročnike, ki so v redu, pa naj nam skušajo pridobiti novih, sebi enakih pridnih naročnikov.	Uprava.
Križem sveta.
Iz ječ v Zedinjenih državah. V letu 1923. so Zedinjene države zaznamovale 109.619 jetnikov. Nad polovico jih je bilo obsojenih na zaporno kazen vsled pijanosti, kaljenja javnega miru in, kršitve prohibicijskega zakona. Ostali so bili obsojeni radi tatvin, ropov, umorov in drugih prestopkov. Po najvi-šjem številu krši teJ jev zakona se odlikujejo zamorci. Na vsakih 100.000 jih je moralo v zapor 797. Na drugem me-stvu so Kitajci in Japonci, Indijanci, s številom 666.9 jetnikov na 100.000. Odstotek tujerodnih kaznjencev je pač zato toliko večji, ker je razmerje odraslih moškega spola pri tujerodcih večje, kakor pri Amerikancih. Zanimive so številke jetnikov, pripadnikov Evropskih narodov, živečih v Ameriki. Največji odstotek kaznjencev imajo Pinci; na 100.000 405.8 oseb; potem Irci, 612.9 na 100.000, Avstrijci 217.7, Grki 296.1, Norvežani 293.2, Švedi 287.6, Poljaki 274.8, Škoti 233.3, Rusi 232.1, Madžari 228, Italijani 201.8, Jugoslovani
178.8, Danci 101.5, Nemci (iiz Nemčije)
79.8, Čehoslovaki 65.9.
Debele žene delajo zgodovino. Dejstvo, da je Helena Lupesco, zaradi katere se je rumunski princ Karol odpovedal prestolo-nasledstvu, precej korpulentna in obilna ženska, ki nima sicer v današnjih časih zahtevane „ravne linije", je spravilo angleško pisateljico Lady Drummom Hayjevo na misel, ugotoviti težo vseh onih žensk in žen, ki so igrale v zgodovini večjo vlogo. Ta Iady je ugotovila, da so bile vse slavne zgodovinske žene debele in obilne. O Cle-opatri, ki je bila že 40 let stara, ko je ujela Marca Avrela, je zvedela, da je bila že ta-takrat zelo debela. Bolj natančno pa se more ugotoviti teža poznejših znamenitih žen, ki so igrale svojo vlogo v francoski in italijanski zgodovini. Vse te žene so bile zelo bujne, da celo, mnoge so bile tako „težke“. da so daleč prekašale sedanjo običajno in povprečno žensko težo.
Lastniki psov na Dunaju .so zaprosili dunajski magistrat, naj jim dosoli jemati s seboj pise na vse mestne m cestne železnice. Magistrat se pa obotavlja ugoditi prošnji in to je izzvalo ogorčenje pri lastnikih psov. Zapretili so, da uprizore demonstracijo. Lastnikov je čez 100.009, torej bi bila ta čudna demonstracija precej čedna.
Posestva raznih knezov v Nemčiji obsegajo približno 500.000 hektarjev.
Naivnost. Dr. Janko Drnovšek, ki je za koncipijenta nekje v Brežicah, je napisal v zadnjo »Orjuno« z debelimi črkami odprto pišimo. ‘ V tem pismu zbuja spomine na oktoberske dni, ko je stražil v zaporu ravnatelja Trboveljske premogokopne družbe Huberja in ga rešil gotove smrti. Sedaj pa vidi, ds je takrat napačno ravnal, ker meče družba brez usmiljenja stare, slovenske delavce na cesto. Naivno je to odprto pismo. Poznamo gospoda, in vemo, da je sicer Orjunaš, pa vendar pošten demokrat. Sedaj pa se razburja, ko delajo trbov. eifuti s slovenskim življem kot svinja z mehom. Obenem pa sodeluje pri stranki, ki po svojih najboljših predstavnikih zastopa svoje interese v solidarni zajednici skupaj z .nemškimi čifuti in bankirji. Dr. Janko Drnovšek, drugače vsega spoštovanja vreden gospod, ima v zimskih večerih gotovo 'dovelj časa. Pa naj v svoj pouk in svoje razvedrilo sestavi pregled vseh delniških družb, v katerih sede naduti in »državi nasprotni« Nemci z najodličnejšimi predstavniki naprednega in n aci j o n a 1 i s tiču eg a pokreta. Le bo pritegnil v to statistiko še klerikalno gospodo, tedaj bo lahko spoznal, da se za oslovo senco bori kot nacijonalist in zvest demokrat.
Da se postavi. Če pride mesar k sosedu, drži v žepu roko, da ropoče s kroneami in dinarji, to dela, da se postavi in da dobi pri sosedovi mački in sosedovem otroku primeren rešpekt. Ko pa je prišel v Pariz naš minister financ Stojadinovie, je tudi rožljal z jugoslovanskim denarjem. Izmenjal ga je francoske franke, z njimi pa haj med kvartopirce in igralce. No, da se postavi in utrdi jugoslovanski ugled v francoski prestol ici, je zaigral 500.000 frankov. To je bilo pa tudi menda vse, s čemur se je mogla postaviti naša delegacija.
Protektor Berunotovcev je postal — čujte in strmite — »Nar. Dnevnik«. Obžaluje celo, da ta »močna delavska skupina« ni vodila boj s takimi sredstvi kakor druge stranke, ker bi sicer »nedvomno neprimerno bolje odrezala.« In končno pristavlja še : »Zato so pa tudi vsi za socijalno demokratično stranko oddani glasovi reis njeni, do-čim se o drugih strankah ne da reči.« To je pa le pretirano.
Državna borza dela v Ljubljani. V času od 24. do 39. januarja 1926 je bilo v Državni borzi dela razpisanih 52 prostih mest, 82 oseb je iskalo dela, v 37 slučajih je borza posredovala z uspehom in 10 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 30. januarja 1926 je bilo skupaj razpisanih 353 prostih -mest, 568 oseb je iskalo dela, v 313 slučajih je borza posredovala z uspehom in 74 oseb je odpotovalo.
Sejem za kožuhovino v Ljubljani.
Izredni uspeh zadnjega organiziranega sejma v Ljubljani, ki se je vršil dne 26. in 27. januarja t. 1., je napotil Upravo velesejma in Lovsko zadrugo, da priredita prve dneve meseca marca ponovni sejem za kožuhovino, na katerem se bodo prodajale kože vseh vrst divjačine dražbenim potom. Neprodanega Maga je še veliko. Lastniki naj blago nemudoma pošljejo Upravi velesejma v Ljubljani. Zadnji sejem je prepričal vse, da se samo potom take organizacije dosežejo prave cene za kožuhovino. Pogoji za udeležbo so isti kot pri prvi prireditvi. Informacije, pismene in ustmene, daje urad Ljubljanskega velesejma.
Pojasnilo. Zadnjič smo objavili v našem listu notico o vnebovpijočih razmerah v tovarni »Saturnus« v Mostah. Izjavljamo, da sodr. Plešnar ni bil s tem dopisom prav v nobeni ne direktni in ne indirektni zvezi.
Smrtna nesreča vsled municije. Po cesti med Treh in jen m in Nikšičem so Peljali 3 vojaki ročne granate. Spotoma so morali prekladati zaboje, kar je na zagoneten način povzročilo eksplozijo. Dva vojaka sta bila na mestu mrtva, vojak pri konjih je pa v prisotnosti duha porezal jermenje in konje pognal, tako rešil sebe in konje; kajti nekaj sekund nato, so eksplodirali še ostali zaboji, ostal je od voza in zabojev kup trsk. Prevažanje municije bi vojaške oblasti morale pač bolj nadzirati!
V Celju zopet požar. V torek je nenadoma izbruhnil požar v Gajšeko-vem kozolcu. Gasilcem se je posrečilo omejiti ogenj, da ni vpepelil še gospodarskega poslopja. Vsi znaki kažejo, da je bil ogenj podtaknjen.
Žrtev maskerade. V bližini Osijeka se je našemil za predpustno veselico neki gostilničar, se na veselici prijetno zabaval, kar so ga napadli trije moški z nožem, da se je na mestu zgrudil mrtev.
Samomor akademika. Slušatelj tukajšnje univerze Janko Pfeifer se je pred mrtvašnico ustrelil. Smrt je nastopila takoj. Prispeli policijski '.zdravnik dr. Avramovič je mogel konstati-rati samo smrt. Kaj je gnalo v smrt mladega fanta, še ni znano.
Dekliške muhe so včasih usodne. Lepo mlado dekle iz Završja se je igralo z ljubeznijo in hkratu ljubilo tri fante iz različnih vasi. Ker je bilo dekle precej romantično navdahnjeno, je skovalo precej srednjeveški načrt. Vsakemu posameznemu, ne dabi drug za drugega vedel, je naročila, da naj privede tovariše in da jo naj ponoči odpelje. Prišla je prva bojna vrsta, druga, tretja, in čudno so se spogledale. Tedaj se je oglasil oče dekleta, zapretil in tedaj so se vrste sporazumele — začel se je boj in divje streljanje. Končno je obležal eden mrtev.
Svojevrstni roparski napad na Dolenjski vlak. Ta napad je edini te vrste, kar jih sploh more zaznamovati zgodovina naše kriminalistike. Zgodile so se že tatvine v vlakih, tudi ropi že, tako drznega ropa pa še ne. Na Dolenjski progi v smeri Kočevje-Groeup-lje, nekako 4 minute od postaje Pre-dole se je naenkrat pojavil v ambu-lančnem vozu maskiran moški, nastavil revolver na prsi službujočega poštnega uradnika in v zveneči hrvaščini velel:	»Novac!« Uradnik seveda ni
ugodil tako kruti prošnji, nakar ga je ropar podrl na tla, ga zvezal, sam prebrskal vreče z denarjem, pobasal štiri in se umikal proti izhodu, preteč z revolverjem uradniku Kalanu, ter skočil z vlaka. Kalan se je potem s težavo splazil do noža, prerezal vezi in ustavil vlak. Takoj so preiskali okolico. Toda roparja niso mogli zaslediti. V Grosupljem je bila takoj obveščena orožniška postaja. Ropar je odnesel v vrečah 258.410 Din. Kako je prišel v ambulančni voz, je še zagonetka.
Poizkus se mu je ponesrečil. V
stanovanje gospe P. je prišel eleganten mlad moški, ki se je predstavil, da prihaja v imenu pokopališke uprave Sv. Križa in zahteval, da mu takoj izplača 250 Din za grobni okvir Š., če ne bo odvzet. Ker se je gospa pravočasno spomnila, da račun znaša samo 220 dinarjev, je zahtevala nabiralno polo ali pa vsaj verodostojno legitimacijo. Tega se je pa možakar prestrašil in samo odvrnil: »Kakor hočete, bo pa okvir odvzet«, in šel. Gospa se je potem informirala pri pokopališki upravi in tam zvedela, da niso nikogar pošiljali in nikogar nikoli ne pošiljajo v take s vrhe.
Drzna tatvina. Iz stanovanja direktorja \Veinsteina so tatovi odnasli 5 bankovcev po 1000 Din tin 10 bankovcev po 100 Din in ipa vložno knjižico I. hrvatske štedionice na 28.000 Din. Obleko so pa razmetali po tleh.
Tatvina v kavarni Union. Nekdo se je polakomnil v kavarni Union čedne suknje trgovca Drofenika, zmaknil mu jo je, svojo mu pa pustil v nadomestek. Trgovec ima čez 300 Din škode.
Prijazna prenočevalka. Neka ženska se že dalj časa potika v okolici Hrastnika, prosi milodarov, joka in na večer se napoti Ik kakemu kmetu, ga prosi za prenočišče in ga potem okrade. Pred dnevi je obiskala stanovanje neke gospodinje, jo jokaje prašila prenočišča. Gospodinji se je smilila, dala ji je prenočišče in dobro večerjo. Ponoči je pa zmakuila nov nahrbtnik, več parov nogavic, čevlje, ter neopaženo odšla. V bližini ji je pa dal kmet malo preje prenočišče na klopi, ji lepo postlal in ko je zjutraj pogledal v hišo, je bila klop prazna, ženska je ponoči ušla ter odnesla rjuhe in odejo.
Šport.
Olimpijske igre. Stari Grki in Rimljani .so zelo cenili zdravo harmonično razvito človeško telo, kar jim je bilo pravi ideal. Zato so gojili telesne vaje ter se vežbali v takozvanih gimnazijah. Seveda je med tedanjimi in sedanjimi gimnazijami velika razlika. Med tem, ko se v sedanjih polaga ko-likortoliko važnost na vežbanje duha, pri čemer se zelo zanemarja telesna plat, so v grških časih delali nasprotno. Vedeli so, da je mogoč narodov napredek le, če je tudi telo zdravo. Rimljani so to še posebno potrdili z izrekom: zdrava duša v zdravem telesu!
Da pokažejo svojo izvežbanost in poveličijo misel o telesni negi in lepoti, so prirejali Grki takozvane olimpijske igre.
Da ne bi zaostali za starimi Grki, so pričeli prirejati mnogo let pozneje takozvane olimpijade, ki se vrše vsako četrto leto. Dostop na olimpijade imajo vsi narodi, seveda v prvi vrsti oni, ki zmorejo prenesti velike stroške in •ki premorejo obilo atletov, odnosno športnikov. Na olimpijadah hoče vsak narod dokazati, da se ga lahko prišteva v vrsto onih, ki morajo s svojimi športniki dosegati rekorde.
Običajno je že, da se dandanes sodi po športnih uspehih kulturno stopnjo dotičnega naroda- vsled česar izdajajo gotove države velike denarne podpore športnim organizacijam, omo-gočujo jim s tem udeležbo na olimpijadah. Žatibog, da ne moremo v to vrsto prištevati Jugoslavije, ki največ skrbi le za to, da si gotovi mogotci - izkoriščevalci (kopičijo bogastvo, ljudsko zdravje in uveljavljenje naroda pri olimp. igrah za zdravstvo in telesno nego jim je pa poslednja briga.
Zadnji dve olimpijadi sta se vršili v letu 1924 in 1925 in sicer prva v Parizu, druga v Frankfurtu. Francoski parlament je takrat votiral velike evote za zgradibo prostora in vsega potrebnega. Tudi frankfurtska občina je priskočila na pomoč.
Prihodnja delavska olimpijada se bo vršila na Dunaju, druga bo leta 1928 v Amsterdamu. Prostor bo obsegal 42 ha velilko planoto. Prostor bo imel nogometno igrišče, lepa tekališča za lahkoatletska tekmovanja ter dirkališče. To je 500 m dolgo in 8 m široko. Prostora ibo za 40.000 gledalcev, pod tribunami 'in ostalimi napravami za publiko bodo sobe in kabine za tekmovalce. Nadalje bo rezerviranih prostorov za 700 novinarjev in 40 telefonskih kajut. Pred tem kompleksom se bosta zgradili dve poslopji, eno za težkoat-letske nastope, drugo za sabljaška tek-tenis-prostorov, plavalni ibasin, igrišče movanja. Nadalje se ibo zgradilo več za criquet, prostor za 4000 avtomobilov, vežbališče, kavarno in restavraci-
jo, celo naselbino hišic za stanovanje tekmovalcev itd. Seveda bo stalo to veliko denarja. Kdaj bomo mogli tudi pri nas prirediti kaj sličnega1?!
Visoke nogom. zmage v Pragi. Sparta je zmagala nad Liben-om 10 :1, Slavi ja nad Nuselskym 11: 4.
Nogometne prireditve prih. nedeljo. Ker se niso mogle vsled slabega vremena odigrati v jeseni prvenstvene tekme, se bodo odigrale v nedeljo in deloma še 21. t. m. Nadalje se bo igralo dne 21. in 28. februarja tudi za zimski pokal. Podsavez je določil tekme sledeče: V nedeljo dne 14. t. m. se odigrajo prv. tekme Akad. SK Primorje : ŽSK Hermes, SK Ilirija rez.: ŽSK Hermes rez. in tekma za zimski pokal med našim SK Svobodo in SK Jadranom. V nedeljo dne 21. t. m. se odigra I. kolo tekem za zimski pokal ter prv. tekma med SK Jadran in ŽSK Hermes, dne 28. febr. pa II. kolo tekem za zimski pokal. Finale za ta pokal se odigra na dan Sv. Jožefa 19. marca.
Celje.
To je posnemanja vredno. Vsi, ki so komaj pričakovali, da dobimo in da imamo socijalistični delavski dnevnik, ki piše pametno in vzgojevalno, smo »Delavsko Politiko« z navdušenjem pozdravili. Da je socijalistično čtivo in želja po dnevniku že globoko v krvi slehernega proletarca, ne moremo več dvomiti. Pride v našo pisarno stavbinski delavec s. Ivan Žaler pa pravi: sedaj imamo spet dnevnik, to me veseli. Sedaj, ko sem ravno brezposeln, ga vtegnem citati. V roko vzame denarnico, pa jo preišče in pravi: ravno toliko še imam, pa bom rajši stradal, samo da imam spet v rokah orožje, ki se bori za delavske pravice. Tudi moja žena z velikim zanimanjem čita. Vsi tisti, ki pravite, da ste socijalisti in se izgovarjate na slabe čase in da še hočete čakati, da bote videli, kako list piše, posnemajte tega sodruga in sodelujte za list, da bo večji, da bo še boljši. Vsi za enega, eden za vse!
Trbovlje.
Občni zbor. Podružnica trboveljske »Svobode« sklicuje za nedeljo, dne 21. februarja 1926 ob 4. uri popoldne v dvorani Delavskega doma v Trbovljah 8. redni občni zbor z dnevnim redom: L Poročilo predsednika, 2. Poročilo tajnika, 3. Poročilo blagajnika, 4. Poročilo kontrole, 5. Poročilo odsekov, 6. Volitev odbora, 7. Raznoterosti. — Vse članstvo se opozarja na § 19 društvenih pravil, ki pravi: »Glasovalno pravico na občnem zboru imajo le oni člani, ki so poravnali članarino do zadnjega meseca pred občnim zborom.« — Članske izkaznice je potreba prinesti s seboj! — Udeležba dolžnost!
Za Zagorje
in okolico ifiče uprava našega lista spretne raznašalce oz. kolporterje. Oglasiti se je pismeno na upravo „Delav-ske Politike* v Ljubljani. 23
Za Hrastnik in okolico
iščemo raznašalca za Delavsko Politiko. — Oglasi naj se v Konzumnem društvu rudarjev v Hrastniku. 70
Gospodična
išče malo mesečno sobo v bližini Tržaške ceste. Vpraša se v upravi „Del. Politike".
Vsem trboveljskim sodrugom in sodružicam! Tukajšnja »Svoboda« je ustanovila v sredo, dne 3. t. m. ob 5. uri pop. na Vodenski šoli lastno dramatično šolo za dobo 4 in pol mesecev, koja se bo zaključila 15. janija 1928. Na tej šoli podučuje gosp. gledališki višji režiser Josip Šest iz Ljubljane. Vaje se vrše vsak torek v tednu in sicer ob 5. uri popoldan. Dosedaj se je priglasilo 57 gojencev. Ker je ta šola neobhodno potrebna za Trbovlje, prosimo in vabimo vse one, ki imajo veselje in smisel za dramatiko, da po možnosti obiskujejo to šolo. Vstop je dovoljen članom in nečlanom »Svobode«. Podrobne informacije se dobe v tajništvu »Svobode«. — Vabimo ponovno tudi hrastniško in zagorsko delavstvo.
Pogreb. V soboto G. t. m. je premi-minul naš dragi sodrug Frane Cvirn, ki je bolehal skoro tri leta. Pogreba se je udeležilo v pondeljek 8. t. m. mnogo občinstva, predvsem članstvo »Svobode«. Pevski odsek »Svobode« pa je zapel žalostinki pred hišo žalosti in pri odprtem grobu. Pokojnik nam ostane neizbrisno v spominu.
Kakor vsako leto, tako se bo tuidi letos vršil na pustno nedeljo in na pustni dan zvečer velika maškarada v dvorani Del. doma. Svira delavska godba na pihala. Kdor se hoče zadnje dni v letošnjem pustnem času dobro zabavati, ta naj ne zamudi prilike.
Mežica.
Hrastnik.
Plesni odsek »Svobode« v Hrastniku priredi na pustno nedeljo, 14. februarja 1926, v dvorani Konzumnega društva, zaključni plesni venček. Začetek ob 6. uri zvečer. Igra priljubljen Šramel. Ker je čisti dobiček namenjen društveni knjižnici, pričakujemo obilne udeležbe. — Plesni odsek.
Šoštanj.
Predavanja. Združene delavske organizacije v Šoštanju priredijo ciklus poučnih predavanj in sicer: Dne 20. februarja ob 19. uri »Pomen in razvoj Francoske revolucije«; dne 26. febr. ob 16. uri: »Socijaluo zavarovanje«; dne 6. marca ob 16. uri: »Razvoj in pomen ruske revolucije«. Predavanja se bodo vršila v dvorani hotela »Jugoslavija« v Šoštanju. Predavali bodo tudi so-drugi od drugod. Vabimo vse naše delavstvo, da agitira med svojimi soto-variši, da bo udeležba na predavanjih obilna.
Občni zbor rudarjev Jugoslavije, podružnica Mežica, naznanja vsem delavcem Mežiške doline, da se bo vršil 14. febr. t. 1. ob 10. uri dopoldne v dvorani nad ; Konzumnim društvom za Slovenijo v Mežici redni občni izbor Zveze s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva, 2. poročilo blagajnika in preglednikov, 3. volitev novega odbora, 4. organizacija. Kdor še ni član strokovne organizacije, pa želi biti, se lahko isti dan vpiše. Istega dne popoldne se bo vršil tudi občni zbor ZRJ na Holmcu (Hamberg) 2 istim dnevnim redom, kakor v Mežici. K obilni udeležbi vabi — Odbor,.
Zabukovca.
Zadnji čas napada neki dopisnikar v lažnjivem »Slovencu« in še bolj laz-njivem »Napreju« naše delavne sodru-ge, da so baje izsiljevali volilne kuverte za volitve v Delavsko zbornico. Resnici na ljubo pa bodi povedano, da je ravno nasprotno res. Naš zaupnik Ju-dec je kot načelnih II. rud. skupine delavcem volilne kuverte le delil, ni jih pa pobiral. Ostali sodrugi so pa le vršili svojo dolžnost, pa vse drugače, kakor to navaja pisec. Vsakemu se je mirno obrazložilo, da bodo zavedni delavci glasovali za delavsko listo, katero so postavile združene strokovne organizacije. To je vse. Kdor je le znal pisati, je lastnoročno vse uredil in izročil glasovnice zaupnikom. To pa ni gotovo ugajalo nekemu pazniškemu namestniku ter političnemu strelnemu mojstru in članu SiLS, pa nekemu tukajšnjemu zahrbtnežu, ki je pa k sreč? zadnji čas izgubil vsako zaupanje pri delavcih, kar so mu ta dan tudi jasno (pokazali s tem, da so mu molili namesto kuvert — figo. Čeravno je ta junak cel teden vsak dan celih osem ur grozil in tožil, da bodo volitve razveljavljene ter šuntal, naj zahtevajo kuverte nazaj — je bilo vse le bob ob steno. Delavstvo pozna svoje nasprotnike in ve, kako mora voliti. Terorja tudi zato ni treba. Delavska zbornica mora biti in ostati delavska. Sodrust. vam pa pravimo: Sami se bomo rešili, pa ne s farbanjem ljudstva, marveč z resnim delom, kakor ste ga začeli. Neki junak pa naj pomni, da ako se bo še dolgo držal avstrijsko habsburških vojaških metod, pa delavce ovajal in k raportu prijavljal in za vsako malenkost po sodniji letal, bo njegove slave kmalu konec. Prihodnjič še kaj več.
■ Zveza gospodarskih zadrug v Jugoslaviji |
I
l
l
l
I
l
r. z. z o. z.	I
je revizijska zveza delavskih zadrug ■
v Jugoslaviji-
Sedež: Ljubljana VII. Žibertoua ul. j
v Zadružnem domu.	s	>
KRUH
iz Prve delavske pekarne v Ljubljani je
najboljši.
Zahtevajte ga v vsaki prodaalni!
v
Ysak zaveden delavec in vsaka izobrazbe željna^ delavka bi morala bili naročena na družinski mesečnik
a.
POD LIPO
ki izhaja že tretje leto. — Y letu 1926 prinese zanimivo povest Griška in njegova žrtev, iz življenja ruskih delavcev, ki jo je spisal slovenski delavec, dolga leta vojni ujetnik v ruskih delavsk* centrih, lepo črtico „33ela duša“ znamenile delavske pisale«'^ Ade J*e§ri, mične povesti, novele in črtice delavskih Pis3J^,ip^ £ovro Kuharja, Čulkovskega, K- Kocjančiča, 1. Yuka, JYW‘= čiča in drugih. — Y 1.1926 bo izhajal „f>od lipo“ v nov«
Naročnina na leto ?)in 36-—. — Jfaroča se p"
v £5ubl)ani’
M
Aleksandrova cesta štev. 3.
«7
Glavni bi odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — izdaja konzorcij ..Delavske Politike" (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. Dsk	na-'-	L1	Ua
tiskarno odgovoren Mihael Rožanec.