POLITIČNI TEDNIK ZA SLOVENSKO LJUDSTVO.
Izhaja vsak petek in stane za vse leto 18 K, za pol leta 9 K za četrt leta K 4 50 in na mesec K 1’50. Posamezna številka stane 40 vinarjev. Inserati po dogovoru.
Vse dopise in pošiljatve je frankirati in naslavljati na: LJUDSKI GLAS“, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, I. nadstr., Učiteljska tiskarna.
Razkrinkani klerikalci.
Berite »Domoljub« ali bolje povedano »Oslovsko trobento« in vsak bo prepričan, da ni na svetu stranke, ki bi se bolj vneto borila za koristi našega prevaanega kme-ta, kot je klerikalna, ki sedaj zopet počasi lev;, kakor kače v takozvano »Jugoslovansko kmetsko zvezo«. Polna usta ima ta hinavski list za kmeta, kar cedi se ljubezni in skrbi zanj, a žalibog je še nekaj zaslepljenih ljudi, ki mislijo, da se klerikalni poslanci tudi v Belgradu tako vneto potegujejo za kmetove koristi.
Klerikalci so res tiči in v sleparijah, hinavstvu in varanju ljudstva jih prav gotovo ne doseže prav nobena druga stranka na svetu več.
Doma se prilizujejo kmetskemu ljudstvu, v Belgradu se pa seveda ne zmenijo zanj in vsa njihova politika meri le na to, da bi zopet absolutno zavladali v Sloveniji in dobili naše ljudstvo tako v svoje okrvavljene krempl.f.. Kakor je bilo to pred vojno.
Poštenim potom to ne gre več, to dobro vedo, zato so se zvezali v Belgradu 7. najbolj nazadnjaško in najnasilnejšo stranko, to je s staroradikalci..
Kar smilili so se nam ob sedanji ministrski krizi v Belgradu naši zaslepljeni kmetje, ko smo videli, kako se objemajo in vežejo njihovi klerikalni poslanci z največjim kmetskim sovražnikom, to je s staroradikalci, le da bi dobili zopet moč v roke. Lažnjivci doma govore in ktičijo
o agrarni reformi, v Belgradu so se zvezali s stranko, ki je glasno in jasno izrekla, da ne pusti, da bi izvedla tako potrebna agrarna reforma. Naš mali kmet ima premalo zemlje, različni tuji grofje in baroni jo imajo na tisoče in tisoče oralov, a naši klerikalci v Belgradu ne puste, da bi se ta zemlja razdelila med kmete. Hrvaški škofje so pred par meseci drveli celo do regenta Aleksandra v Belgrad prosit in rotit ga, naj se agrarna reforma ne izvede.
Kaj praviš k temu, ti mali slovenski kmetič, ki si član klerikalne »Jugoslovanske, kmetske zveze«?
Vsi vemo, ako se je doslej gospodarilo po slovenskih kmetskih občinah, kjer so imeli glavno besedo klerikalni gruntarji, a mali kmet je bil brezpraven. »Domoljub« se na ves glas dere za pravice in enakopravnost ubogega ljudstva, v Belgradu so se naši klerikalni poslanci zvezali s staroradikalno stranko, ki noče de-
Vlada, o kateri smo zapisali v našem listu mnogo ostrih m trdih besed, je končno nezmožna dela in življenja, odstopila. Novo minstrstvo se je sestavilo iz 13 liberalcev in 3 socialnih demokratov. Tako smo se torej zvezali z liberalci in prevzeli vlado naše nesrečne Jugoslavije.
Kdor je pazno bral doslej naš list, temu se bo naša zveza z liberalci zdela gotovo več k >t čudna, zato smatramo za I
mokratičnega volilnega reda in hoče, da vladajo po kmetskih občinah le bogataši. Ta zveza je tudi povsem naravna, saj klerikalci vedo, da se bodo z demokratičnim občinskim volilnim redom podrli njihovi najvažnejši stebri po deželi?
Kaj praviš k temu, ubogi slovenski bajtar, ki si doslej volil te klerikalne sleparje?
Klerkalci so se zvezali dalje s stranko, ki hoče sedaj rešiti valuto tako, da bi se dobilo za 5, 8 ali celo težko prislu-ženih kron en sam novi dinar.
Kaj praviš k temu ti, ubogi hlapec ali dekla, ki sta stradala celo svoje življenje, da sta znosila v hranilnico par sto kronic za stara leta in bi za svoje žulje sedaj dobila oo zaslugi naših klerikalcev le par desetakov.
Kaj praviš k vsemu temu ti »Domoljub«, ki se ne sramuješ še dalje tako satansko vleči za nos izkrvavelo slovensko ljudstvo?
našo dolžnost, da izpregovorimo o tem svojim bralcem rar besed.
Ko je odstopila prejšnja vlada, koji je načeljeval staroradikalni nasilnež in nazadnjak St. P r o t i č, sta bili dani le dve možnosti. Po parlamentarnih navadah vseh držav prevzame namreč vlado navadno ena izmed največjih strank v zvezi s še kako drugo manjšo stranko.
Za enkrat sta v sedanjem neizogib-
O vladi.
LISTEK.
ALBIN LAJOVIC:
Pri češkem kmetu.
Zgoraj sem omenU, da je šla agrarna stranka roko v toki s socialisti. S tem pa nikakor še ni rečeno, da soglaša ž njimi tudi, kar se tiče agrarne reforme. Na Češkem je, kot je marsikomu znano, ogro-ntno zemlje last mrtve roke. Na bivšem češkem je bilo okroglo 700.000 gospodarjev, ki so imeli do 5 ha posestva, kar dela toliko kot eno osminko vse zemlje, medtem ko je imelo okroglo 1500 veleposestnikov 2/s celotne ploskve. Več . kot 11% zemlje je fidejkomisne, t. j. take, da se ne sme niti prodati, niti nad gotovo mero zadolžiti. Tako je seveda še danes; da ne more iti tako dalje je tudi jasno.
Na bivšem Moravskem ni bilo nič boljše. Približno 400.000 posestnikov je posedovalo zemlje od ^-5 ha, kar daje 7 odstotkov vseh samostojnih kmetij s komaj eno šestino vse zemlje. Veleposestni-
kov pa je le desetinko % vseh samostojnih kmetij, torej nekako 3000 a posedujejo ničmanj kot vse moravske zemlje, — natančno 34.4%.
Še žalostnejše pa je razmerje med malimi kmeti in veleposestniki, kar se tiče razdelitve zemlje, na bivšem Šlezkem. Malih kmetov %-5 ha šteje Štezka izmed vseh samostojnih gospodarstev 78.8%, veleposestnikov nad 100 ha pa komaj 0.1%; prvi posedujejo 13.4% drugi pa 42.9% vse zemlje, ki meri 505.980 ha. Ena osmina šlezije ali natanko 64.300 ha je last bivšega slavnega avstrijskega vojskovodja in še slavnejšega »milchpančerja« nadvojvode Fridrika.
Največji ber.’či na češkem so knezi Schvvarzenbergi, ki imajo samo 252.400 ha posestva, za njimi pridejo imena slabega spomina, grof Černin 61.400 ha, kmalu Jo primahajo Habsburgova z 57.800 ha in za njimi cela vrsta, dokler ni lista polna.
Na Moravskem prednjači knez Liech-tenstrein, čigar posestva merijo 135.700 ha Habsburgove! so koj na tretjem mestu, a majo samo 19.200 ha moravske zemlje.
V Šleziji stoji na prvem mestu, kakor sem že malo preje omenil Fridrih
Habsburg, ki poseduje nič manj kot eno osmino cele dežele.
Tudi cerkev in cerkveni redovi so v teh treh deželah, kar se tiče posestev, slno veliki reveži. Na Češkem imajo vs* skupaj samo 150.300 ha posestev, od Česar odpade na praško škofijo 23.100 ha. Na Moravskem/ki je za polovico manjša, merijo cerkvena in redovna posestva malenkost 101.350 ha, olomuški škof ima samo 48.000 ha zemlje. Ena desetina Šlezije, ali 53.000 ha je v rokah cerkve, vra-tislavska škofija nima več kot 34.700 ha posestva.
Tudi v rokah posameznih občin Je precej veleposestev, vendar nima nobena občina nad 7000 ha zemlje. Občinska veleposestva so za posamezne občne, posebno mestne, velikanskega pomena, ker krije tako veleposestvo skoro večino občinskih stroškov in daje zaslužka nebroj malim družinam in občinskim revežem. Najbogatejše na občinski zemlji je mesto Pisek z 6900 ha, Brno ima 5300 ha, Plzen 4000 ha. Češke Budjevice 2700 ha itd.
Dosedaj sem govoril le o splošni razdelitvi zemlje. Sedaj pa hočem še na krat-
nem parlamentu najmočnejši liberalna in staroradikalna stranka
O liberalcih smo že pogosto povedali svoje mnenje. Je to stranka kapitalistov, z vsemi slabimi lastnostmi tega razreda.
So pa v njej še toliko navihani ljudje, da dobro vedo, da bi pri prihodnjih volitvah ne rešili mti enega svojih mandatov, če bi kar očitno nastopali proti koristim in potrebam ljudstva, zato se delajo še v marsičem še precej moderne in popustijo tudi v marsikateri drugi stvari, ker dobro vedo, da je to edino le v korist njihovi stranki.
Popolnoma drugačni ljudje so pa srbski staroradikalei, katerim načeljujeta Protič in znani Pašič. To je stranka največjih nasilnežev, ki se hočejo z največjim terorizmo.m obdržati na krmilu. Stranka sestoji v Srbiji večji del iz zanikrnih uradnikov in to so njihov steber. Ker vedo, da jih med ljudstvom živ krst ne mara, zato so odločno proti splošni volilni pravici.
Njihova opora so dalje veleposestniki, zato so radikalci proti agrarni reformi.
Z rešitvijo valute hočejo Slovence In Hrvate popolnoma oropati ter zamenjati nove dinarje najmanj v razmeri 1 dinar za 5kron, ali pa še več. To so poglavitne točke staroradikaimega »programa«, Ca ne omenjamo naravnost culukafrskega načina, po katerem so oni doslej »upravljali« ubogo Srbijo in katerega bi ti ljudje radi sedaj zanesli tudi k nam.
To sta torej stranki, med katerima Je bilo treba voliti socialistom.
Liberalci imajo v državnem zboru 114 poslancev, kar je seveda premalo, da bi mogli zavladati sami. Potrebovali so torej nujne pomoči.
Če bi te ne dobili, bi prevzeli vlado staroradikalci s podporo naših in hrvaških klerikalcev in uboga Jugoslavija, zlasti pa še izžeto slovensko ljudstvo bi bilo na milost in nemilost izročeno barbarskim staroradikainim zaveznikom.
Kaj je bila torej dolžnost socialistov?
Preprečiti to največje zlo in največjo nesrečo, ki bi zadela naše ljudsvo. Bili so dol/jni našemu, že tolikrat prevaranemu in izkoriščanemu ljudstvu, da stopijo takoj v vlado in s tem obvarujejo naše ljudstvo največje nesreče, ki bi jo v sedanjih težkih dneh še mogla zadeti, to je staro-radikalno-klerikalne vlade.
Prepričani smo, da bo naše ljudstvo hvaležno našim uvidevnim možem ter
ko omeniti, prodno preidem na vprašanja o agrarni reformi, kako je razdeljena zemlja na posamezne kulture, to je, koliko je polja, gozdov, travnikov, močvirij in puščav.
Davku podvržene zemlje ima bivša Češka 5,000.000 ha, od tega je 50% njiv, 10% travnikov, 1Vž% vrtov, 5 odstotkov pašnikov in 29 odstotkov gozdov, ostalo so jezera, močvirja, ribniki in vinogradi. Moravska plačuje davek od 2,151.000 ha zemlje, od te je 56% njiv, 7% travnikov, D/2% vrtov, 6% pašnikov in 28 odstotkov gozda. Šlezija ima rodne zemlje 498.872 ha, od tega 51% njiv, 7% travnikov, l1/^ odstotkov vrtov in 35 odstotkov gozdov in 6vž% pašnikov.
Iz podanega razvidimo, da ima Moravska sorazmerno največ njiv, a Šlezija sorazmerno največ gozda t. j. 35%, ali nad eno tretjino rodne zemlje, kar gotovo ni zdrav pojav. Češka ima pa nasprotno sorazmerno največ travnikov.
Kakor je zanimiva predidoča razdelitev posameznih kultur, vendar je zanimivejše vedeti, kako so te posamezne kulture razdeljene na vele- in mala posestva. Sledeča razpredelnica pokaže to prav poučno.	! Ti 'V®
odobravalo ta njihov korak, ki je bil storjen v ogromno korist našega ljudstva. Socialisti dobro vemo, da v novi vladi ne bomo dosegli nebes, a preprečili smo z vstopom v vlado vsaj nove prevare in na-silstva, ki bi nas sicer zadela, če bi se polastili vlade staroradikalno-klerikalni goljufi ljudstva.
Umevno je seveda, da nismo drveli v vlado kar /. zavezanimi očmi. Sklenili smo z liberalci pogodbo, da bo moral biti novi volilni red najdemokratičnejši ter dati ljudstvu prav vse pravice, ter da sc morajo izvršiti čimpreje volitve. Najpreje se bo demokratično volilo občinske za-stope, nato pa državni zbor.
Dalje smo zahtevali, da se čim preje izvede agrarna reforma, ki bo dala našemu kmetu zemlje.
To so najvažnejše točke in mirnega srca prepuščamo sedaj sodbo našemu vstopu v vlado. Pakt z liberalci seveda ni večen, ampak potreben le v sedanji kritični dobi in dokler bo to v korist ljudstva.
Pred očmi so nam bila edinole koristi ljudstva in ker smo pošteni lahko sedaj temu našemu ubogemu ljudstvu mirno pogledamo v oči.
Klerikalci tega ne morejo.
Dopisi. <5^*3
Iz Semiča.
Prvi dopis iz Semiča v »Ljudskem glasu« je silno razburil tukajšnje liberalce-demokrate. Iskali so dopisnika po vseh koncih in krajih, končno so vrgli sum na nekega sokolskega »odpadnika«. Da je ta nedolžen, to ve vsakdo. Povem jim, da pravega dopisnika pa le ne bodo izvohali. To je bil vrisk in pisk; govorili so, da bodo odgovorili v njihovem časopisju, da »Sokol« ni političen itd. To lahko pripovedujejo, če jim bo le kdo verjel. Jaz pa vem, da če je kdo član »Sokola«, da ostane avtomatično član J. D. S. Mogoče se bodo drznili trditi, da tudi ta ni politična. Sicer pa tako ne pustijo, da bi se njih pristaši kaj naučili, ker se bojijo, da bi jim potem pokazali hrbet. Pravila društva niso znana ni enemu. Odkar pa s. Maly pridno debatira z njimi, pa trdijo, da se popolnoma strinjajo z J. S. D. S., samo do volitev, hočejo še počakati, toda, »ne boš Jaka«, tudi na te limanice nas ne boste
Deželn:	Posestvo:	Celotno	Obseg	gozdov	ObRCg poljedelske zemlje	
		v ha	ha	% celotne mere	ha	°/o celotne mere
Češka	nad 200 ha	1,787.250	1,085,914	j 29.7	701.336	13.8
	pod 200 ha	3,280.151	421.713		2,864.4.78	66.5
Mo-	nad 200 ha	707.884	481.619	J 27.8	226.265	10.3
ravska	pod 200 ha	1,473.341	133.845		1,339.496	61.9
Šlezlja	nad 200 ha	203.060	140.998		62.068	12.2
	pod 200 ha	302.914	36.292		266.622	54.4
Iz te razpredelnice se poučimo, da so izpremenili veleposestniki polagoma svoja posestva v gozdna posestva, sedem desetin njihove zemlje je poraščeno z gozdovi, medtem so imajo mali kmetje komaj malo več kot eno desetino svoje zemlje v gozdovih; pri njivah pa je ravno nasprotno, kmetje imajo devet desetin vse zemlje v njivah, veleposestniki pa komaj tri desetine. To nezdravo razmerje samo govori cele knjige o nezadovoljnosti med kmečkim ljudstvom in o vzrokih gorja med delavstvom. Za razumevanje načel agrarne reforme, kakoršno hočejo češki kmetje na eni in. češki socialisti na dnigi strani, pa je bilo potrebno, da sem o tej i stvari tako natančno razpravljal.
(Dalje prihodnjič.)
dobili gg. demokratje! Mi ne poznamo na-pram Vam nikakoršnega strankarskega kompromisa, dokler boste imeli taktiko agrarno-meščanske-kapitalistične stranke. Ako pa se zares strinjate z mami, pa povejte jasno in prestopite k nam, kjer je zares edino pravo mesto za Vas kot za učitelje in trgovske uslužbence. Vem, da ste pouka potrebni, zato srno Vam na razpolago, da ne boste potem več trdili, da je internacionala največja nesreča za nas. Dokler bode kapitalizem internacionalen bomo tudi mi. Poslušaj svet! Pri semiškem Sokolu je tudi naraščaj, ki pri telovadbi in med telovadbo cigarete kadi, preklinja ter dela razne nesramne opazke itd. Ali je to vzgoja za mladino? In poslušajte, tl telovadci se sedaj pripravljajo za izlet, ki ga nameravajo prirediti 7. septembra. Tedaj bodo nastopili, ter hodili po lestvi na drog; da utegnejo več vaj izvajati, postavijo lestve od vseh štirih strani droga. Semičarji se že naprej veselimo užitka ki nam ga bodo nudili ob tej priliki. Pa brez zamere, gg. demokratje, se še bomo videli, boj še ni končan, naša armada raste z vsakim dnem le vprašanje gosp. Ulčakarja koliko naročnikov ima že v Semiču »Ljudski glas« morda Vam izda — pa še jih bo imel, ker se ljudje jako zanimajo zanj.
Iz Makolj.
nam pišejo: 18. t. m. se je vršil tu sestanek, na katerem je poročal sodrug Martin Papež. Med njegovim govorom so prišli nekateri klerikalci in narodni socialisti. Prvi so govorili o potrebah duhovnikov, kateri še premalo zaslužijo, drugi pa o narodnem programu, na podlagi katerega bi naši vojni dobičkarji še kaj zaslužili. S. Papež jim je nato v enournem govoru tako odgovoril, da so odšli z dolgim nosom v splošno veselje vseh navzočih. Vbodoče bi prosili gospode klerikalce in narodne socialiste, da puste naše ljudi na miru s svojimi programi, ki niso vredni, da bi jih poslušali in ljudje so tudi že dovolj zavedni, da znajo ločiti ljuliko od pšenice.
V Slovenjem Gradcu
je prevzel prejšnji hotel Sandwirt Andrej Oset. Hotel se imenuje odslej »Hotel Beograd«, kjer je dobra restavracija in kavarna. V hiši je tudi mesnica in veletrgovina z vinom. Ima v »Ljudskem glasu« menda tudi oglas, zato bi se ta notica lahko priobčila v tem skrajšanem besedilu.
Iz Žetal
nam pišejo: 17. t. m. smo imeli pri romarski cerkvi Mariji Tolažnici bež jo pot. Bilo je vse lepo" v redu, le gosp. kaplanu Kranjcu ni ugajalo, da mu je kdo tupatam zaplesal. Odkrito povemo, da smo se g. kaplana Kranjca komaj iznebili iz Žetal, a ta mrcina še vedno tu nekaj išče in vznemirja ljudi. Njegovega župnika opozarjamo, naj gleda svojemu kaplanu nekoliko bolj na prste. Posebno se Žetalanci povprašujejo, odkod ima on dve posestvi, zlasti, ker dobro vemo, da je imel še pred vojno prazen žep. Ker ima gospod, ki je znan vojni dobičkar prve vrste, kar dve posestvi, mnogo potrebnih družin pa je brez zemlje, ga nrav toplo priporočamo našemu poverjeništvu za agrarno reformo in pa davčni oblasti, ko se bo šlo za vojne dobičkarje.
HHH Po svetu. ZHS
O Rumunskcm
pohlepu po naši zemlji smo že opetovano poročali. Hočejo imeti kar ves Banat, čeprav je ta nesporno srbski. Bati se je zato prav resnih nasprotij med nami in Ru-muni.
Propali Habsburgove!,
ki so se hoteli zopet vgnezditi najpreje na Ogrskem, nato pa tudi drugod po svojih
nekdanjih deželah, so doživeli zopet polom, upamo, da sedaj za vedno. Nadvojvoda Jožef, ki je hotel v kalnem ribarit) na Ogrskem in se tudi proglasil za diktatorja, je moral sedaj odstopiti in ž njim vlada kapitalističnih nazadnjakov. Ogrska ie sicer vrgla boljševike, a še manj mara za diktaturo kapitalistov iti grofov. Kakor kaže bodo zavladali socialisti.
V Ameriki
grozi nova vojna. Razmere med Zedinjenimi državami in Mehiko so vedno bolj napete in oborožujejo se na obeh straneh. Kuha se med tema dvema državama že dolgo let, ker hočejo kapitalisti Zedinjenih držav izrabljati Mehiko kot svojo kolonijo im jo oropati do golega. Zopet nov dokaz, da je vzrok vseh vojne-nasitni kapitalizem.
Končna oblika
mirovne pogodbe še vedno ni bila izročena zastopnikom Nemške Avstrije. Hitijo res ne ti gospodje.
Prekmurje
nam je mirovna konferenca končno vendarle prisodila in naše čete so ga tudi že zasedle. Politično upravo, ki brez dvoma pristoja nam, so nam pa iztrgali Hrvatje, upamo, da ne za dolgo, saj si Prekmurci gotovo ne žele, da bi se še tam razpasla koruptno hrvat. - židovsko gospodarstvo.
Državni konkurz
bo razglašen po podpisu mirovne pogodbe nad Avstrijo.	t
Vojska med Poljaki in Čehi?
Vojska in narod sta pozvala poljsko vlado, naj predloži češkoslovaški republiki ultimat, češ, da se je mogoče s Čehi pogajati le z orožjem v roki.
S Iz naše države, z
Z ozirom na notico v v Slovencu" „Odgovor je res potreben" ugotavljamo na podlagi informacij, da je sodišče na podlagi izvlečkov iz knjig Vojne zveze dognalo, da so obdolžitve proti sodrugu Kristanu brez podlage.
Klerikalci se perejo. Poslanci »Jugoslovanskega kluba« v Belgradu so izdali proglas, v katerem hočejo opravičiti svojo umazano igro v Belgradu in zakriti sramotno zvezo s staroradikalci. Zopet imajo polno lepih besed, a verjel jim menda ne bo nihče več.
Klerikalna hinavščina. Klerikalci so jo s svojo politiko prav pošteno polomili. Da bi preslepili ljudstvo, vpijejo sedaj, kaj bi se moralo vse narediti. Čudno, da se na vse te lepe stvari niso spomnili tedaj, ko so bili v vladi. Dolge mesece sta sedela y ministrstvu kar dva njihova člana, a pršilo se ni niti eno, o čemur sedaj besedičijo. Tudi socialisti smo bili prvotno zastopani v prejšnji vladi, a ko smo videli, gospodje nočejo delati v korist Ijud-
n7ir-l^Tl0i-1Zilt?r>i,i’ klerikalei so se pa brez ,, .. a ll.ucJske potrebe še dalje greli na
V fnklh| "??rlIstrskih sedežih. Isto storimo v tej vladi ce gospodje ne bodo hoteli izvrševati ljudske volje.
Italijani so jo odkurili iz Ljubljane, ra vi jo, da se bodo umaknili iz zasedene Notranjske prav do Divače. Da bi bilo le res.
Vladna izjava. V soboto se je zopet sestal državni zbor, kateremu se je predstavila nova vlada. Ob tej priliki je imel v™Strski Predsednik Lj. D a v i d o v i č Rovor, v katerem je razložil poslan-i , kako politiko bo zasledovala vlada p^J^ra, YPrašanja misli najpreje rešiti.
koče živeti z vsemi so-nhi;,,hV- tlr!avaini v miru in prijateljstvu.
’ dx se bo Parlamentu čimpreje nrpv!0fi ,načrt volilnega zakona. Čim-preje se bo ustvaril moderni volilni red
in izvršile občinske volitve. Treba bo uveljaviti kmalu tudi ustavo in pa rešiti tako pereče valutno vprašanje in obdavčiti vojne dobičkarje. Pospešila se bo dalje rešitev agrarnega vprašanja, uredile sedanje nermosne razmere pri prometu. Vlada dalje obljublja celo vrsto postav, ki bi bile v veliko korist delavstva in izraža končno trdno voljo odpraviti sedanji nered v upravi. Da bi bila le tudi dovolj močna izvršiti vse te lepe stvari, ki jih obljublja.
Dr. Trui/ibič pride v Belgrad. Riječ SHS javlja, da pride minister zunanjih poslov dr. Trumbič te dni v Belgrad.
Postni promet z Italijo je zopet VP°' stavljen.
Demobilizacija. Vojni minister je izdal naredbo, ki jasno tolmači, kako se ima izvršiti demobilizacija. Demobiliziral se bo tretji poziv in dva razreda drugega poziva.
Prodaja duhana. Minister za finance je izdal najstrožje odredbe o prodaji duhana in monopoliziranih predmetov. V tej naredbi je privatnim osebam najstrožje prepovedano prodajati monopolizirane predmete. Vsak slučaj prodajanja se bo strogo kaznoval.
Invalidni domovi. Minister za socijalno politiko je v Vojvodini določil več veleposestev, ki se bodo uredila kot invalidni domovi z obrtnimi šolami za invalide.
Proti nalezljivim boleznim. Da se razširjanje nalezljivih bolezni kar možno prepreči, se ustanovi po vseh mestih in večjih krajih naše kraljevine veliko število bolnic. Bolnice bo nadziral sanitetni oddelek, delovali pa bodo v njih okrajni zdravniki in okrožni fiziki. Stroške bodo nosili_ okrožni odseki in država.
Dr. Šušteršič. Češki listi poročajo, da je bil dr. Šušteršič v St. Galenu pri Karlu in Žiti na daljšem posvetovanju. Posvetoval se je kot »zastopnik Hrvatov«. Kaj sta govorila?	,
Toča je pretekli teden močno pobila na Gorenjskem. Uničen je velik del jesenskega pridelka.
Krona in dinar. Finančno ministrstvo je odredilo, da sc morajo po celem kraljestvu plačevati od 1. septembra naprej dolžne pravne pristojbine, koleki in ekvivalenti v dinanih. Dolžniki naj torej brž poravnajo take dolgove v kronah, sicer bodo morali plačati najmanj trikrat več.
Državno posojilo za naše kraljestvo
se najame v Švici.
Prosveta,
Svoboda. V nedeljo se je vršil v Ljubljani zvezni občni zbor naše izobraževalne organizacije »Svoboda«. Prispeli so delegati iz vse Slovenije in potek zborovanja je jasno pokazal kako veliko smisel ima socijalističen proletarijat za izobrazbo. Sprejelo se je več važnih sklepov in sklenilo se je razprostreti našo izobraževalno organizacijo po vsej Sloveniji. Novi odbor, ki so ga delegatje izvolili jamči za pridno delo in uspehe.
Učni tečaj za babice se prične s prvim oktobrom. Več v zadnjem »Uradnem listu.«
Gospodarske vesti.
Velik letni sejm se vrši dne 1. septembra v Pliberku. Ker ga že dve leti ni bilo, bode udeležba gotovo zelo velika, posebno še, ker je mesto Pliberk postalo središče slovenske Podjune.
Urad za pospeševanje obrti je prejel večjo množino mavca, katerega bo razdelil med obrtnike. Reflektanti na mavec naj priglasijo svoje potrebščine nemudoma na omenjeni urad, Dunajska cesta št. 22, najkasneje pa do 25. avgusta tl. Na poznejše priglase se urad ne bo mogel več ozirati.
Trgovska pogajanja z Nemško Avstrijo se vrše sedaj v Belgradu in so zato došli posebni odposlanci avstrijske vlade v Belgrad.
Jugoslavija preživlja sosednje države. Znano je, da dobivajo Nemci največ živil iz naše države. Nedavno so dobili tudi Romuni iz Jugoslavije več sto vagonov koruze. Te dni pa je prišla v Belgrad deputacija ogrske vlade iz Szegedina ter prosila za razna živila.
Več premoga! V ministrstvu se je sestavila posebna komisija za preskrbo s potrebnim premogom. Dnevno bo treba pridelati 900 vagonov več premoga kot sedaj.
Bogastvo bivših knez Auerspergovih gozdov. Neki strokovnjak je pregledal samo gozdove med Kočevsko Reko, Gotenico, Glažuto in Ribnico ter izjavil, da je v tem delu toliko po pol metra presežnih dreves, ki bi se lahko takoj posekala brez škode za gozd in za prihodnjost, da bi se dobilo za les čez 100 milijonov kron. Ven z agrarno reformo in ven s takimi knezi.
Uvoz sladkorja. Kakor doznavamo, je drsedaj ministrstvo za prehrano dovolilo uvoz 501 vagonov sladkorja.
Ogledovanje in obdarovanje konj se bo vršilo na Kranjskem koncem avgusta in začetkom septembra v Mengšu, Lescah, Kranju, nu Selu, v Trebnjem in v St. Jerneju. Več glej v »Kmetovalcu«.
S fiz naše stranke. S
Strankin zbor je vsled raznih težkoč preložen na mesec november. Naše organizacije naj ta čas dobro izrabijo, da pridobe čim največ članov za svoje organizacije in se tudi diuga:? doj'o u' avijo nanj. Ta sVankin zbor bo izredno važen, ker si bomo na njem začrtali smer za bodoče in na katerem bo treba tudi jasno povedati v koliko soglaša socijalna demokracija z boljševiki in v koliko ne.
N&S Za ženske. ZS5
Indijska žena, katere mož se bori v Franciji, se za časa moževe odsotnosti posti in pokori, da s tem obvaruje moža’ nesreče. Zgodaj zjutraj vstaja in se koplje v mrzli vodi še pred izhodom solnca, potem gre v mokri obleki v tempelj, kjer izlije pred boginjo posodo mleka. Med vojsko skoro mrje v veri, da njena pokora ščiti moža pred sovražno kroglo.
Sol je prva pomoč, če bruha kdo kri. Raztopi žličico kuhinjske soli v čaši vode in dajaj bolniku po žlici; na pljuča mu deni ruto, namočeno v slano vodo. Par žlic slane vode dostikrat tudi pomaga za omotico. Bledični, jetični ali škrofulozni ljudje naj se kopljejo v slani vodi. Obkladki vroče soli pomagajo proti trganju, protinu in zasedninam.
Usnjate stole osnaži takole; Pomoči košček flanele v beljak in drgni ž njim po madežastih mestih usnja. Potem naredi gosto kašo iz zmlete krede (Schiimm-kreide) in bencina, ter deni to na madeže. Ko se v par urah kreda posuši, to odstrani s krtačo in madeži so izginili.
Prazne grahove stroke zelene posuši na ploči v peči ali na štedilniku, toliko da bodo rumeni. Potem jih spravi na suh kraj in jih pridevlji juhi, ki dobi vsled tega prijeten okus in lepo rumeno barvo.
Dame in tobak. V vseh državah v Evropi kadita skoraj dve petini vseh žensk. Na Francoskem in Angleškem so bile poslane na upravo železnic prošnje, da bi na vlakih napravili oddelke za ženske kadilke. Takih žensk, ki kadijo, ]e največ na Ruskem. Kneginja Voroncova je kadila močne cigare, ki so stale po 20 kron, kneginja Millinova je kadila cigare po 15 kron, Kumsova in Urusova sta bili znani po vsi Ruski kot strastni kadilki. Na
Španskem vidiš na večer po ulicah kadeče boljše gospe in navadne ženske. Sama kraljica Kristina jako rada kadi cigarete. Izmed dam višjih krogov sta kadili najraje Štefanija grofica Lonayeva ter njena sestra princesa Koburška. Obe sta se naučili kaditi v Belgiji, kjer vse princese kadi-Revne pa nimajo niti za kruh.
Haremi v Carigradu. Dva tisoč mladih Armenk, ki so jih za svetovne vojske držali v turških haremih, je našlo sedaj zavetje pri ameriškem rdečem križu. Te deklice so živele po haremih tako dolgo, da niso hotele verjeti, da so sedaj svobodne. Skrite so bile v več mestnih okrajih in je bilo težko in naporno najti vse. Nekatere deklice še danes nimajo Šestnajst let. Našli so jih v tako slabem zdravstvenem stanju, da jih ne bodo lehko pustili v njih domovino.
SSSSZ Drobiž. SSESS!
Zadnje cene v Petrogradu. »Russkaja Žizn« je zvedela od beguncev za naslednje cene v Petrogradu proti koncu meseca junija. Meso 85 rubljev, maslo 220 rubljev, ržena moka 60 rubljev, 25 cigaret 20—25 rubljev, steklenica limonade it rublje, blin (posebno rusko*pecivo) iz bele moke 10 rubljev, jabolko 10—20 rubljev, meter drv 300—350 rubljev, obleka, ki Je stala pred vojno 15 rubljev, stane danes 3500 rubljev, striženje las 3 rublje, stan čevlji 600 rubljev podplati pa 150 mbljev.
Kralj Ludo vik, francoski kralj, je nekoč rekel: »Na dvoru je lahko vse dobiti, samo nekaj ne.« »In to je?« je vprašal eden izmed njegovih ministrov.- »Resnica!« je odgovoril kralj. »Dobro se še spominjam, da mi je moj oče večkrat rekel: »Resnica je bolna, jaz pa mislim, da je že davno umrla in da ni imela izpovednika!«
Kitajske navade. Ko Je obiskala neka potujoča Angležinja v okolici Kantona, neko kitajsko pokopališče, je zapazila Kitajca, ki je po pi odpisih njih vere z vso natančnostjo in vernostjo stresal po grobu jedila. Dama je opazovala nekaj trenutkov radovedno to čudno navado, nato pa se je obrnila do kitajskega dečka, ki jo je spremljal na vseli potovanjih, in mu dejala z ironičnim nasmehom: »Ti moraš pač priznati Li, da je ta navada smešna. Ali res mislite, da bodo mrtvi vstali in jedli od tega, ker jim ponudite?« — Obraz dečka je bil popolnoma miren, ko je odgovoril počasi ki tehtno: »Kaj, ali mislite, da bodo Vasi mrtveci \ stali iz groba in vonjali
cvetje, ki jim ga položite na grob.«
Krona sv. Štefana na dražbi. Kot poročajo listi, je pripovedoval nek starinar iz Monakovega, ki je ravno dospel iz Budimpešte, da so mu ondi ponudili na prodaj krono sv. Štefana, ki je iz 1. 1075. in s katero so bili kronani vsi ogrski kralji. Ker je znal, da ta krona nima velike vrednosti, je izjavil, da bi se dražbeniin potom mogla doseči lepa vsota. Nek ljudski poverjenik mu je dejal, da bodo stvar odobrili, če mu zajamči, da bo dobil za krono 100.000 frankov v francoskem ali švicarskem denarju. »Le Journal« pravi: »Odkrito priznano je ta krona zaslužila boljšo usodo.«
Ureditev telefonskih zvez. V ministrstvu za pošto in brzojav so končane priprave za ureditev direktnih telefonskih zvez med Belgradom, Zagrebom, Sarajevom in Ljubljano. Brezžične postaje bodo sprejemale vesti iz vse Evrope in oddajale vesti vsem brezžičnim centralam.
Milijarder Carnegie — umrl. V Ameriki je umrl znani propagator mirovne misli milijarder Andrej Carnegie.
Rumunski prestolonaslednik se odpovedal prestolu. „Journal" javlja: Rumunski prestolonaslednik je poslal svojemu očetu zopet pismo, v katerem se odpoveduje zase in svoje naslednike vsem pravicam do prestola. Odpoved se je načelnikom političnih strank uradno javila.
(dosedaj Sandwirt) v Slovenjigradcu, kjer se nahaja gostilna, kavarna, mesarija, prenočišče, kegljišče, krasen vrt in se dobe vozovi na vse strani. Točil bom vedno najboljša vina in pivo ter kavo. Vsak čas se bodo dobila mrzla in topla jedila.
Imel bom na zalogi vina vseh vrst ter sadjevec na drobno in debelo za razpošiljanje od 56 1 naprej. Za obilen obisk in naročila se priporoča
Mej Osel. omel Beograd Slovenjigrader.
Miši-podgane stenice-ščurki
In vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot. proti poljskim mišim K 6*—, za podgane in miši K 6’—; osobito ostra pasta za podgane K 6*—; za ščurke K 6*—; posebno močna tinktura za stenice K 6'—; uničevalec moljev, prašek za uši v obleki in perilu, proti mravljam, proti ušeni pri perutnini K 3*—; prašek proti mrčesom 5 K; proti ušem pri ljudeh 3 K; mazilo za uši pri živini 3 K; tinktura proti mrčesu na sadjii in zelenjadi (uničevalec rastlin) in mravljam K S*— .
Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. JOnker, Zagreb 45., Petrinjska ulica 3.
G. KELLER:
DON CORREA.
Namestu izsiljenega tributa bo tvoji^ deželi prinesel miren vzajemen promet z našo več koristi, ko bi jih' dal kak rop, ki bi nas osramotil. Prosim te, da premisliš vse to, predno zgrabiš za orožje, ker brez boja tega, kar hočeš imeti, ne boš dosegel 1“
Don Correa je že na njenem spremstvu videl, da ima opravka z močnim nasprotnikom, ki ga brez škode ne bi kazalo podcenjevati, sedaj pa si je moral priznati, da je kraljica tudi vedela, kaj je hotela in da bi se dalo ž njo pametno pogoditi. Zato je hitro spremenil svoj prvotni načrt in rekel: „Ker se nam predlagajo določeni in jasni predlogi, ki kažejo pošteno ustrežljivost, je dovolj vzroka, da se o tej reči posvetujemo. Pripravljen sem dovoliti, dokler ni stvar končana, svoboden posvet pod enakimi pogoji in si, kakor bo pač kazalo, pridržujem končno odločitev. Sedaj pa izberi, ali hočeš med tem časom ostati kot gost med nami ali pa hočeš oditi za čas do druzega posveta v svoj tabor!“
Kraljica je rekla, da se odloči za drugo in je z enakim dostojanstvom vstala kakor je prej sedla. Ob enem je vstal admiral, da bi jo po svojih prejšnjih besedah počastil in spremil ven. Ko so se tako pomikali proti vratom, je opazil Don Correa, da je klečeča sužnja ostala mirno na tleh in je smeje opozoril kraljico, da je pozabila svojo živo stolico.
„Nikdar ne sedem dvakrat na isti sedež*, je odgovorila, ne da bi se ozrla. „Naj ostane torej v hiši, kjer sera ga rabila. Podarim ti jo!“
Dasi so bile te besede precej bahate, vendar so mu dale misliti, ko je kraljico z vojaško uljudnostjo spremil do vrat tabora. Ko se je nato zopet vrnil v.šotor, da bi sam pri sebi vso stvar razmislil, se je začudil, ko je opazil, da je v zapuščenem prostoru mlada sužnja še vedno čepela na tleh, oprta na kolena in lahti.
Stopil je bliže in šel okoli lepega kipa, kateremu je bila deklica ali kaj je že bila, prej podobna 'ko kakemu živemu bitju in je z začudenjem pa tudi z zadrego opazoval to prikazen s katero ni vedel kaj početi. Bila je oblečena v belo bombaževino, ki ji je segala od pleč do nog in bila pod pazduhami do kolkov ovita s trakovi enake barve. Videle so se samo svetlo-rjave rame in roke, ki so bile nenavadno popolne in lepe. Črni lasje niso bili kodrasti, kakor pri pravih zamorcih, ampak so podali v mehkih, širokih trakih z glave, na katerih so prepletali nekak kroni podoben košek iz vrbovega šibja. Obraza Don Correa ni mogel videti, ker je bil obrnjen proti zemlji in zasenčen od visečih las.
Dasi je bil nasproti sužnjem in zamorcem ravnodušen in brez srca kakor ves ostali belo-kožni svet, se je nazadnje vendar nekoliko sklonil in usmiljeno rekel: „Kako dolgo še misliš ležati? Vstani!*
Uboga ženska je uganila misel besed in se je vzravnala po koncu; njeni udje pa so bili vsled nenavadne lege skoro otrpeli in sape ji je primanjkovalo; omahovala je pri vstajanju in si ni vedela prav pomagati, tako da ji je moral Don Correa dati roko in jo nekaj časa držati, da bi ne omahnila. Tako je stala pred njim z očmi, povešenimi od sramu, in temna rdečica ji je zvidoma zaplola preko rjavih lic. Sicer pa so bile poteze njenega obraza plemenite, dasi so nekoliko spominjale na črte staroegip-tovskih ženskih obrazov ali pa na obraze že davno izumrlih narodov iz starih časov. Začuden nad plemenito lepoto prikazni jo je prijel za kratko bradico in ji glavo rahlo vzravnal kvišku, tako da jo je morala skloniti nazaj in ga pogledati s svojimi ovalnimi, velikimi očmi. In tedaj je ugledal v teh temnih očeh, kakor tudi na češnjevo rdečih ustnah nemo togo in žalost trpeče narave, ki človeško srce vedno gane, dočim ga njene zmagovite grozote ne morejo premagati.
(Dalje prih.)
= Silno Mio dioltvo =
V liliji
: regisirovana zadruga z omejeno zavezo:
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih 30/,-
liijig, Filianslia ul. 0.
rogislrovana zadruga z omejeno zavezo.
Tiskovine za Hole, žopaostva iu urade. liajmodemejHe plakate in vabila za sbode in ::	veseiite. ::
letno lakljntke.
najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, broSur itd.