St. 38.
Trst, sreda dne 7. februarja 1912. Ljubljana
Leto I.
Posamezna št. 4 vin.
NEODVISEN
»Jutro" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu ulica S. Franeesco c Assisi, št. 20, kamor naj se naslovije vse denarne pošiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu »Malič* v Ljubljani. — Po pošti sprejemano stane ,Jutro“ mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi : i mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primeren popust. Maii oglasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko.
Mladini".
j?
Deset let bo minulo letos kar je prvikrat javno nasropila v slovenskem dijaškem življenju nova struja — narodni radikalci. Mnogo obetajoča struja z lepimi ideali. Marsikaj je izvršila: zanimanje za manjšinsko delo je vzbudila, začela je z ljudskimi knjižnicami in predavanji, pečala se je z dijaško-vzgojnim in dijaško-socialnim vprašanjem. Strankarsko-politično delovanje je odklanjala. Kadarkoli pa se je v teh vrstah žula beseda o domači naši politiki, je to bila vedno najhujša obsodba nele klerikalne ampak predvsem liberalne slovenske politike. Liberalna stranka ni vredna, da živi, čim preje pogine, tem bolje za Slovenoe— tako in enako so se glasile sodbe o slovenski liberalni stranki. To je bilo v tistih letih, ko še nikdo od gospodov ni mislil na to, da se ga bo kdaj polotila želja po političnem delu v liberalni stranki.
Minila so leta, in prvi narodni radikalci so stopili v javno življenje. Kaj zdaj ? Kam zdaj ? Eni so se stisnili v kotiček, ker jim ni bila nobena politična stranka po godu. Drugi so mislili, da še najbolj odgovarja njih nazorom soc.demokracija in so šli tja, tretji pa so na slovesen način, s kričečo izjavo korporativno vstopili v ono in isto liberalno stranko, ki zanjo včasih niso našli dovolj ostrih besed, vstopili so v njo ravno tisti, ki so svoje čase najbolj vpili proti nji in najholj dokazovali njeno pogubnost. Človek, ki je te gospode poznal, ie takoj spoznal tildi motiv za ta čudni pojav. Liberalna stranka je bila takorekoč brez naraščaja. Tisto, kar je prišlo iz dunajske »Save«, iz graškega »Triglava« in praške »Ilirije«, ni moglo priti v poštev. To so bili ljudje, ki po večini niso bili za nobeno rabo. In narodno-radikalni gospodje so pač mislili, da bodo hrez vsakega odpora prišli do politične veljave v liberalni stranki, da bodo polagoma zavzeli mandate, ki stranka z njimi razpolaga in počasi postavili v politični penzijon voditelje stranke. Računali so tudi s tem, da bo vse narodno-radikalno dijaštvo drvelo za njimi in tako njih prizadevanjem dalo nekako resonanco. No, to se ni uresničilo — narodno-radi-kalno dijaštvo si je nasproti svojim starej-šinam znalo do danes obvarovati samostojnost Sicer se pa na more reči, da bi bila konstelacija zanje neugodna, in gotovo bi se bile njih nade uresničile vsaj po veliki večini, če bi gospodje ne bili tako strahovito nezmožni. Vse to, kar so dosegli, ni prišlo iz njih samih, ampak so prinesle seboj okolnosti.
Da liberalna stranka ni imela takrat skoro nobenega svojega naraščaja, je bilo že omenjeno zgoraj. Potem so prišli gospodje po čudovitem naključju do odločilnega upliva pri »Jutru« ; da bi si bili osnovali svoj list, tega niso bili zmožni. In ko so imeli odprte predale lista, so mislili, da je prišel tenotek za odločilni boj. Povod je dala znana županska afera. Kako se je stvar končala, je znano. »Starini« so — daleko precenjujoč pomen in vpliv mladinov in pa v skrbeh zaradi številnih volitev (v občinski svet, v deželni zbor, v državni zbor) — ponudili »mladinom« roko, dasi so bili zmagovalci. In »mladinov« ni bilo niti trenotek sram sprejeti poravnavo od tistih ljudi, katere so bili pred par tedni tako nečuveno zmerjali. Tisti kompromis med »mladini«
LISTEK.
Nostradamus.
v.
Sedmo poglavje.
Royal de Beaucevepi,
IV.
MAGIČNI KROG.
»Madnme,"- je dejal Nostradamus, ko se je vrnil in sedel zopet Katarini de Medi-eis nasproti, „zdi se mi, da mi vam ni treba povedati, kdo ste. Zato lahko snamete krinko in odgrnete kapuco. Tudi brez moje učenosti bi mi bil razodel vaš žlahtni nastop da mi je čast, govoriti s svetlo kraljico Francije/
Njegov glas je bil prijazen besede spoštljive. Katarina je nehala irepelati. Nekakšno zaupanje je prodiralo vanjo s silo neodoljive milobe. Snela je krinko, kakor ji je bil rekel
»starini« je bil in je velika politična hinavščina. Orožja niso odložili niti »mladini" niti .starini", le za hrbet so ga skrili. „Starini" zato, ker »mladine* dobro poznajo, .mladini" zato, ker upajo na novo naključje, ki naj bi jim slednjič vendarle pripomoglo do koačne zmage nad »starimi« — kajti da iz svoje lastne moči ne bodo »mladini« nikdar nič napravili, je jasno za vsakega, kdor jih le malo pozna
Ali bo prišlo tako naključje ? Za enkrat jim je usoda v »Učiteljski tiskarni« dala »Dan«. To je gotovo nekaj. Seveda je teško reči, kako se bodo stvari razvijale. Eno pa je izven vsakega dvoma : da bi bilo v največjo škodo napredni ideji na Slovenskem, če bi zavladali »mladini«, ki so veliki samo v besedah in instrigah, majhni, silno majhni pa, kar se drugih, boljših zmožnosti tiče.
Boj proti draginji.
Novomesto, 5. svečana.
Menda ga ni mesta v Avstriji, kjer bi se javne oblasti tako prokleto malo brigale za javni blagor meščanov in občanov, kot je to pri nas. Zlasti kar se tiče prvega, glavnega življenskega vprašanja: javna skrb za živež, ki je povsod glavni pogoj in skrb poklicanih javnih oblasti. Na našem trgu nimamo nobene kontrole kaj se prinaša na trg, kako ali po kaki ceni se prodaja. Zato je tudi tako. Prodajajo se nezdrava živila, prodajne cene so polovico previsoke, bodisi da se prodajajo pod naravnost smešno mero, kar se pa seveda redkokdaj zgodi. Povečini pa je naš živilski trg razupit, da je mnogo dražji, nego v Ljubljani ali drugih večjih mestih. Še bolj kot meščani pa trpi bližnja okolica. Večkrat se zgodi, da po celi vasi rie dobiš mleka, ne jajc, ne drugih živil in to niti za dražji denar, nege se dobi v mestu Okoličani trpe na stari bolezni: raje nesti uro hoda in ceneje v mesto, kot pa prodati doma za isto, ali še boljo ceno Doma namreč se pride preje na sled zdravju škod-llivim živilom, nego v mestu. Z razumno kontrolo bi se dalo doseči ravnotežje med potrebami prebivalcev mesta in okolice. O tem predmetu bo treba še posebej govoriti posebno z ozirom na bližajočo se delo pri zgradbi nove železnice, ko se bode dosedanja mizerija v škodo meščanov in okoličanov le še znatno povišala.
Na tem mestu pa nam je izpvegovoriti resno besedo o draginji mesa in odurnosti nekaterih naših mesarjev. Oboji lastuosti sta zasloveli že izven naše kotline kot posebnosti dolenjske metropole. Ne čuditi se, če vas zagotavl arao, da je v Novem mestu meso dražje, nego v Ljubljani, nasprotno pa nakup živine veliko cenejši. In potom kakšne mestoma naravnost surove odurnosti si moraš včasi za drag denar pridobiti košček mesa nikdar takšnega, kot si ga želiš; vzeti moraš to, kar ti mesar vrže pred nos. Če prideš v mesnico in lepo prosiš za ko šček mesa recimo za bolnika, ti vrže kako staro solasto ali žilavo stvar in če ti to ne ugaja, dobiš za nameček besede : Tu imaš, naj žre če hoče, če pa ne, pa naj crkne.
Pa pustimo podrobnosti. Tako meščani, kot okoličani smo dolgo, dolgo prenašali vso to mizerijo pretirane draginje in neo kusnih odurnosti. Prenašali smo to, ker smo vajeni trpeti in potrpeti do skrajnosti in ker smo bili doslej večinoma sami. Ali sedaj je
Nostradamus. Vendar pa si še ni upala govoriti.
»Vprašanja, ki mi jih hočete staviti so strašna," je povzel Nostradamus. »Treba je ' torej, madame, da mi razložite jasno vse okoliščine, ki se gibljete v njih. Čim bolje vas bom poznal, tem jasnejši, tem zanesljivejši bodo moji odgovori,"
Katarina je zbrala svoje misli. Njeno lice je izgubilo tisti izraz preplašene radovednosti, ki ga je imelo dotlej, in je odsevalo le še neizprosno odločnost.
»Naj bo torej!* je dejala naposled. »Bi-ti hočem odkritosrčna s silami, ki jih zastopate, ker želim, da bi bile tudi one z mano. Toda mati sem! Nostradamus, poslušaj me in umevaj me z razumom svoje proro-ške duše. Prišla sem, da ogovorim s tabo, da. Toda najprej, predvsem hočem poznati srečno ali nesrečno bodočnost svojega sina’ . .
»Vašega sina?* je vprašal Nostradamus z mirnim glasom. »Mislil sem da ima kralj francoski že štiri moške potomce."
Plameut-či pogleg magijčev je prodiral kraljico do najskrivnejših globin njene misli.
mera našega trpljenja zvrhoma polna in sedaj se bliža čas, ko dobi mesto in okolica obilo tujcev ki bodo udeleženi pri zgradbi belokranjske železnice, vsled česar se bode dosedanje mizerija v škodo domačinov poostrila, zlasti ker se tiče draginje. Skrajen čas je. da se zavarujemo vsaj pred nadalj-nim izkoriščevanjem glede res neznosne draginje mesa. Kako? No, vzemimo vzgled po Ljubljani in drugih mestih. Novomeška občina naj preskrbi ali v svoji režiji ali na račun zazebnega obrtnika nekaj cenejšo prodajo mesa na stojnicah. Meso na stojnicah je povsod ceneje, kot v prodaji v mesnicah. Če ne v Novem mestu, se pač od drugod dobi par izučenih mesarjev, ki bi začeli prodajo mesa na stojnicah po takih cenah, da si bode mogel semtertje tudi siromak privoščiti košček pristnega mesa. Sedanjim 4 oziroma 3 novomeškim mesarjem pa se morajo preurediti cene, ki odgovarjajo današnji ceni živine. Tudi jih je treba poučiti, kako se imajo obnašati napram občinstvu, ki se upravičeno pritožuje proti nevljudnosti nekaterih mesarjev.
Ali pretiravamo o tukajšnji draginji mesa? Poglejte! Mesarji kupujejo živino po 74—80 vinarjev (živo vago) a prodajajo meso po K 1‘60 do K 1.80, teletino pa tudi po 3 krone klg. Vzemimo na vsak kg 30 vin. stroškov in da stane boljša klavna živina kg po 80 vin., ali ne vidimo, da delajo mesarji z več kot 60 odstotki čistega dobička. Da bi bilo meso prav lahko vsaj 40 odstotkov ceneje, kakor je, razvidimo tudi iz dejstva, da je neki mesar za okrožno sodišče dajal	do	novega leta kg mesa	po	74
vin., še le	od	1. januarja dalje po 1	K.
Ali je denar okrožnega sodišča bolji, kakor denar meščanstva in ali siromaki ložje plačajo meso kakor c kr. erar ? Te dni, je neki inesar kupil kravo gtežko 450 kg za ‘248 K torej	kg	komaj po 56 vin., a	prodajal je meso	po	K 1.60 in še dražje.	Ali	je
to nakupna cena v količkaj dostojnem sorazmerju s prodajno ceno ? Kaj pa trgovec, kateremu blago leži mesece in leta mrtvo brez obresti v prodajalni in mora biti vesel, če se ga polagoma iznebi po 10 odstotkov dobička dostikrat tudi brez vsakega dobička. Mesarju pa gre »živo blago" sproti izpod rok in nima polovico toliko stroškov pred-no blago razpeča. Mi privoščimo vsakomur primeren zaslužek, ali na tak način izkoriščati, da ne rečemo, odirati se ne pustimo več! Najmanj pa kar moremo od naših mesarjev zahtevati, je to, da se ti_ vsega dobrega siti gospodje nauče dostojneje olike napram občinstvu, da so si v svesti, da so le od denarja kupovalcov mesa postali debelo rejeni mesarji. Vprašajte naše žene in gospodinje koliko morajo pretrpeti, ker se služkinje že boje stopiti v mesnico, ker morajo vedno tako »grenko" slišati. So v tem oziru tudi izjeme, pa jih ne navajamo imenoma, vsak najbolje sam ve, kdo grajo zasluži, in kdo ne.
Končno apeliramo na pristojne oblasti, da pokrenejo primerne korake proti tej neznosni draginji, ki jo povzročajo trije ali štirje za celo mesto in okolico in ki nas je razupila tudi na zunaj, da se v Novem mestu živi dražje, nego v večjih mestih. Svetujemo tudi, da se v kratkem skliče tozadeven javen shod, na katerem naj ljudstvo spregovori resno besedo proti izkoriščanju že itak občutne splošne draginje.
—	r.
»Rekla sem: bodočnost svojega sina “ je ponovila Katarina z nekako vzhičenostjo. »Gorim od hrepenenja, spoznati njegovo usodo. Magijec, čarodej ali demon, karkoli si, prorokuj še to uro tu pred mano bodočnost mojega ljubljenega Henrik . . .“
Nostradamus je potegnil iz svojega jopiča list papirja in pisalo, ki ga je pomolil kraljici.
.Madame," je dejal, .izvolite zapisati v kratkih in jasnih izrazih vprašanje, ki ga hočete zastaviti usodi."
Katarina je vzela pisalo in zapisala z vročično roko besede:
»Ugani srečno ali nesrečno bodočnost mojega ljubljenega sina Henrika."
Nostradamus je vzel nato pergamen in si ga mirno ogledal, dočim ga je motrila Katariea z nestrpnostjo, ki je postajala od minute do minute hujša.
»Gospa in kraljica," je povzel nato Nostradamus, »kar ste napisali, je navidezni zvok, materialna beseda. Ta stavek, ki razodeva navadnim očem samo nepokoj dobre matere, vsebuje vendarle še drug zmisel, ki je pravi in ki ga bom poskušal razmotati tu pred vami. Kajti, poslušajte in vedite, da
DNEVNE VESTI.
Kranjski deželni zbor. V današnji seji kranjskega deželnega zbora pride na dnevni red med drugim tudi predlog deželnega odbora glede zopetnih sprememb ljubljanskega občinskega volilnega reda.
Ljubljanska policija podržavljena. »Slovenec« poroča iz Dunaja, da bo vlada stavila kranjskemu deželnemu zboru predlog glede podržavljenja ljubljanske policije.
Neznosne razmere. Kakor bi ne bili ljudje, pravo tako prezira široke in zelo važne sloje vsakovrstnega uslužbenstva vsa javnost, bodisi družabno, bodisi stanovsko ali kakorkoli. In vendar moramo priznati, da bi ravno naše časopisje ne smelo prezirati onih stanov, ki so vsled položaja našega naroda, ki nima dovolj energije v sebi, da bi si pridobil visoko šolstvo, to kar so namreč redarji, finančni stražniki, orožniki i. t. d. Ako bi namreč bilo šol na izbero potem bi bili vsi ti uslužbenci po večini uradniki, ker odrekati jim inteligent-nos* bilo neumestno, saj se v svojem poznejšem življenju dodobra izobrazijo in so mogoče dostojnejši in solidnejši ljudje od svojih kolegov druge narodnosti. Gotovo pa so v jezikovnem oziru bogatejši včasih kar za dva, tri jezike od svojih kolegov. In vendar ni pravega razumevanja za njih položaj ne v naših, niti v vodilnih krogih drugih narodov. Odkod to in zakaj. S tem vprašanjem se nam je baviti, ter ga razrešiti popolnoma. Ako namreč ni bilo do-sedaj zanimanja, pač pa prezir za te sloje, je s prihodom »Jutra« v Trst, kjer je cela množica teh ljudi, postalo drugače. »Jutro« bo namreč, dosledno svojim ljudskim, demokratičnim načelom, vedno na strani onih, ki so teptani, predvsem pa na strani proletarijata in tudi če je ta cesarsko kraljevi proletarijat. Službe vseh navadenih kategorij c. kr. uslužbenstva so enako naporne, enako odgovorne, enako težke in enako nevarne. Saj so po večini za to, da branijo kar se da braniti edino le s silo. Red, davki, rop, tatvina, nasilstva, demonstracije, upori in druge kulturne zahteve in potrebe, vse te so izročene ljudem, ki pri tem za skromno plačo in šikane »garajo« kakor živali, so vsak čas 's svojim življenjem na razpolago, za vsak najmanjši prestopek, bodisi da je bil zagrežen po krivdi ubogega uslužbenca ali pa ne, so ponavadi suspendirani, prestavljam ali pa, kar se čestokrat pripeti, tudi odpuščeni. Ako pa ubogi uslužbenec pri demonstracijah, pretepih, na lovu za kontrabandarji, tatovi, roparji, nasilniki in begunci dobe kake poškodbe, so podvrženi edinole c. kr. zdravniškim spričevalom, ki so včasih taka kakor predpotopnih padarjev. Več takih slučajev nam je dobro znanih. Uslužbenec, ki ni imel več ozdravljivih udov, je moral z ranami, ki so bile gnojne, ker izvoščeka ni mogel najeti, hoditi peš k zdravniku, a že medtem časom ga je čakal na domu špi-jon, ki bi ga moral ovaditi zaradi izostanka z doma, češ da pohaja. Toda to še ni vse. Hujši slučaji se ponavadi »zatušajo« da jih ne izve nobena duša, ker si uboga žrtev ne more poiskati nikjer pravice. Ako pa se ne da ustrahovati, ga k večjemu upokoje in mu dodajo io let službe in temu odgovarjajoče zvišano pokojnino, čeprav bi, ako bi bil zavarovan kot navaden fakin pri »Zavarovalnici zoper nezgode* dobil večjo
najde tudi (najbolj vsakdanje vprašanje svoj magični odgovor in da ima tudi najnavad-nejša beseda svojo metatezo . . .“
Katarina ga je poslušala z željno gorečnostjo razsvetljenih, ki jih je osvo ila vera. Besede, ki so padale z magijčevih ustnic, so se začrtavale z neizbrisniui črkami v njeno dušo. Nostradamus je nadaljeval:
»To vprašanje, madame, (kakor ga je bila zapisala ona po francoski) šteje petinštirideset črk. Zapisati hočem te črke, razvrstiti jih v krogu. Zaznamujem jih povrsti s številkami od 1 do 45. Tako je zdaj sleherna črka v tem magičnem krogu navezana na svoje število, kakor je sleherno število navezano na svojo skrivnost . . .“
Nostradamus je pokazal Katarini figuro, ki jo je bil narisal med tem razlaganjem.
Katarina je vstrepetala. Čutila je, da jo prijemlje tista groza, ki govore o njej po-etje starodavnosti. Čutila je poleg sebe bližino skrivnosti . . . Nostradamov obraz je bil poln jasnosti. Položil je svojo čudno figuro pred njo. Obenem pa je porinil pred Katarino drug pergamen. rekoč;
»Pišite, madame. Te črke, ki blodim
POLITIČEN DNEVNIK
in drugače dostojno formulirano odškodnino. Vsi taki slučaji so res vredni da pridejo v javnost, ter jih bomo tudi priobčevali. S tem naj se nas nikar ne smatra za policijsko glasilo. Ako se namreč potegujemo za č 1 o-v k a redarja, ki je še človek našega rodu, ali pa za koga drugega, smo s tem storili le svojo dolžnost, ker ti sloji nimajo nikogar. ki bi jih branil. Seveda s tem ni rečeno, da bomo zagovarjali surovosti in ne-srečonosne nastope kakih surovežev v raznih uniformah pač pa bomo skušali vplivati za zboljšanje njih stanu, da s tem okrepimo naš narodni živelj v Trstu.
Volitve v kranjsko trgovsko in obrtno zbornico. Čimbolj se bližajo volitve v kranj-trgovsko in obrtno zbornico, tembolj nervozni postajajo klerikalci. Zadnje dneve napenjajo vse sile, da bi dosegli pri volitvah vsaj delen uspeh, kajti na zmago niti približno ne mislijo. Naprednjake čaka sijajna zmaga, samo če zvrše vsi volilci svojo dolžnost in upamo, da se bo to tudi zgodilo. Volitve v to korporacijo so velikanske važnosti. To najbolj jasno dokazujejo klerikalci ki hočejo dobiti zbornico na vsak način v svoje vrste. Klerikalcem beganje volilcev in razne sleparske klobasarije, o katerih neprestano pišejo, a sami ne vedo kaj hočejo, ne bodo nič pomagale. Trgovci in obrtniki dobro vedo, kje imajo zaslombo in kdo bo čuval in podpiral njih interese. Jasno je, da bi trgovska in obrtna zbornica v slučaju, če pride v klerikalne roke, postala navadna politična butega, kjer bi klcrikalci sklepali samo predloge, s katerimi bi skušali uničiti ali vsaj oškodovati napredne trgovce. Zbornica je dosedaj vršila svojo nalogo nepristransko in je zastopala splošne trgovske in obrtne interese. To mora ostati tudi vnaprej. Komur je torej kaj ležeče na tem, da deluje zbornica redno, naj voli napredne kandidate, katerih imena nam pričajo, da so pravi in resni možje, ki se zavedajo velikanskih dolžnosti, katere jih čakajo v trgovski in obrtni zbornici.
Zbližanje Avstrije iu Rusije. V zadnjem čssu se mnogo razpravlja po časopisih o nameravanem zbližanm Avstrije in Rusije. Reprezentant te politike je baje avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki je že večkrat podal za to incijativo in se neumorno trudi, da bi dosegel svoj namen. Avstrija in Rusija, kakor je znano, ne živita v preveč prijateljskih odnošajih. Prikrita napetost med obema državama datira že izza krimske vojne iz 1. 1865., ko je Avstrija na sijajen način manifestirala svojo „hvalež-nost“ napram Rusiji kot plačilo zato, da je je Rusija 1. 1848. ukrotila uporne Madžare. Od tega časa se ruski vladarji kolikor mogoče izogibljajo dunajskega dvora. Saj je sedanji ruski car Nikolaj II. na svojem potovanju v Italijo, potoval raje skozi Nemčijo in Francijo, mesto da bi si izbral najkrajšo pot skozi Avstrijo. Avstrijski visoki krogi so bili takrat silno razburjeni in vlada sama je prišla do prepričanja, da mora prejkoslej popraviti svojo nekdanjo napako in se približati Rusiji. Toda to je bilo dosedaj nemogoče in bo tudi toliko časa nemogoče, dokler bo dajal avstrijski zunanji politiki smer grof Aehrenthal, ki je strupen sovražnik Rus je. Rusija se sicer zato zelo malo zmeni, kajti Avstrija v zunanji politiki posebno pa na Balkanu tako ne more ničesar ukreniti brez njenega privoljenja. Zgodovina nas uči, da je imela Avstrija veljavo in ugled v Evropi le toliko časa, dokler je stala na njeni strani tudi Rusija. Sadovi sedanje Rusiji sovražne avstrijske politike so očividni! Avstrija je danes v Evropi takore-koč osamljena. Od nikoder nima prave zaslombe. Nemški prijatelj iz Rajha najbolje pozna ta sitni položaj Avstrije in zna situacijo tudi dobro izkoriščati. Od zbližanja Avstrije z Rusijo bi imela Avstrija velikanski dobiček in poskočil bi tudi njen upliv in ugled v Evropi. Ideja, katero baje forsira
po njih s pogledom, ne da bi iskal v njih kakega zmisla, se nodo združile same od sebe v nove besede, ki bodo tvorile v celoti odgovor vašemu vprašanju. In ta odgovor madame, bo obsegal natanko petinštirideset črk, ki bodo natanko iste, kakor ste jih rabili v svojem vprašanju. Ah, glejte! Ze vidim, kako se tvori beseda ... ne beseda, nego cel kos stavka . . . pišite . . . toda jeklo menihovo . .
Pisalo je drhtelo v Katarinini roki. Kljub temu se ji je posrečilo napisati;
Toda jeklo menihovo . . .
,Že se pojavljajo druge besede, ki mi skačejo v oči,* je nadaljeval Nostradamus s čudnim, nekako oddaljenim glasom. „Brez zveze so še . . . toda kdo ve . . . pišite, madame, pišite . . . njegovo življenje zadene ob . . . počasen . . . prazen . . .“
Z razpaljeno dušo in ledenečimi žilami je pisala Katarina narekovane besede:
— Njegovo življenje zadene ob . . . počasen . . . prazen . . .
.Herod!'1 je narekaval Nostradamus za-dihaje se.
— Herod ... je pisala Kafarina de Medicis.
Z naglim pogledom se je ozrla na No-stradama in ga videla sklonjenega nad ma- 1
prestolonaslednik je zelo pametna in le želeti je, da postane kolikor mogoče hitro tudi faktum. To bi bilo velikega pomena poseb no za nas Slovane, kajti protislovanski režim bi moral v tem slučaju pasti, vsled česar bi po dolgem času prosto vzdihnili lahko enkrat tudi mi.
f Dr. Ljudevit Jenko. Kakor smo že včeraj poročali, je v pondeljek opoldne umrl v Ljubljani v visoki starosti 71 let mož, ki se o njem ni dosti govorilo, ker se ni silil v ospredje, ki pa ima svoje zasluge kot delavec za rusko-slovensko vzajemnost. Ustanovil je „Ruskij kružok“ v katerem je poučeval ruščino skoro do zadnjega časa, predsednik njegov pa je bil od začetka pa do zdaj. Po poklicu zdravnik ie bil kot tak velepriljubljen in je bil posebno na glasu kot izvrsten okulist. Na sploh je bil pokojnik čovekoljub v najlepšem pomenu besede, računajoč se po izreku, naj ne ve levica, kar je dela desnica. Vsi, ki so blagega „batjuško“ poznali, ga bodo ohranili v trajnem dobrem spominu. Rodbini pokojnikovi naše globoko sožalje!
Sirenski glasovi. Prejeli smo : V četrtkovi »Edinosti« z dne 1. t. m. pretakajo magnati svoje solze iz N. D. O., ter kličejo nazaj izgubljene ovčice. Dasi se je izbral na zadnjem ohčnem zboru »izvrsten odbor«, ki bode baje »branil« interese slov. delavstva, in dasi prihajajo vsaki dan novi člani,
—	po njih trditvi namreč — čutijo vendar potrebo da milo prosijo vse one, kateri so se »iz osebnih vzrokov« odstranili, naj se isti zopet povrnejo. Kakor je iz tega razvidno, kličejo toraj nazaj one, katerim je bilo pretesno v tej organizaciji, one, kateri so izprevideli, da je N. D. O. v marsikaterem obziru delavska le po imenu, a ne pa v dejanju. Bil sem delj časa član tega društva, imel sem dovolj prilike opazovati ljudi in razmere, ki vladajo v N. D. O., posebno pa nebatere osebe in njih ne preveč delavske tendence. V dokaz temu naj služi dejstvo, da gospodarijo v tem »delavskem« društvu taki gospodje, kateri so dosledno zaničevali in prezirali vsakega, kateri je mislil drugače nego oni, to je — mislil delavsko ! ! Da, gospoda! Terorizirali ste one, kareri so zastopali pravo delavsko stališča, ki so delavstvo podučevali, da se mora boriti proti vsem svojim gospodarskim nasprotnikom, pa bilo tudi lastnega naroda ! Proti onim kateri so hoteli zopet povzdig niti N. D. O, na prejšnjo stopinjo, napraviti iz nje delavsko organijo v pravem pomenu besede, — ne pa samo filjalko političnega društva »Edinosti«, ste hujskali ter jim niste niti pustili svobode misli in svobode govora! Ni toraj čisto nič čudnega, da je marsikateri član odstopil in obrnil hrbet tem gospodom, kateri so na tak način dajali duška svoji »narodni navdušenosti«, in da seje marsikateri delavec prepričal, da ni čisto nič delavsko če se delavstvo prepričava, da se delavsko vprašanje rešuje skupno z — bur-žoazijo!! Zavedni delavci se Vam zato ne udajo in ne pojdejo na Vaše limanice toliko časa, dokler ne izpremenite vaše taktike in ne postanete delavski v pravem pomenu besede!	Bivši	član N. D. O.
Škandal pri boletnem uradu v Kandi ,i
Nič novega ni, danes govoriti o škandalu ki se je dogodil pri uradu deželnega užit ninskega zakupa za novomeški okraj s sedežem v Kandiji. O tem škandalu se je že zdavno Ijavno razpravljalo, 6e tudi le bolj kot prikrito st far. Da je to zašlo končno tudi v širšo javnost, je predvsem zasluga načelnika tega urada, bivšega župana Zurca. Njemu se namreč prisoja, da je deloma v zahvalo, da je vodja tega urada v svoji službi protežiral klerikalce, nasprotno pa preziral podrejeno mu osobje naprednega mišljenja, deloma pa, da samega sebe opere, celo nečedno zadevo pustil spraviti v podrobnih podatkih v „Slovenca“. Tudi
gično figuro. Njegov obraz je bil spačen, in znoj mu je curljal po čelu.
„Še ena beseda! Še ena!“ je zamrmral zdajci. ,Ena še . . . Oh, madame, majhna besedica, ali velikega pomena! Tri neznatne črke, ki pa pomenijo slavo, moč, veličanstvo taka je beseda, ki jo čitam! Pišite madame, pišite! . . .Kralj . . .“
Vzklik besnega veselja se je izvil Katarininim ustnicam, in s krepko, despotsko roko je zapisala:
»Kralj!
Nostradamus ie zdaj vzel pergamen, na katerega je bila kraljica pisala narekovane besede, ter jih naglo prebral.
—	„Toda menihovo jeklo . . . njegovo življenje zadene ob . . . počasen . . . prazen . . . Herod . . . kralj.*
.Samo ena beseda mi je nejasna,* je dejal. „IIerod! Zakaj Herod? Tega ne vem. Razen te besede pa se razodeva usoda vašega sina Henrika v stavku, ki ste ga napisali madame, v vprašalni obliki, kakor se razodeva solnce v svoji svetlobi na nebu brez oblakov. Poslušajte, madame, odgovor Skrivnosti, jasni in točni odgovor, ki je zapopa-den ves v vašem vprašanju . . .*
nam se je o tej zadevi že pred mesecom poročalo pa ker smo računali, da bodo poklicani faktorji zadevo brez javnosti spraviti s sveta, nismo hoteli biti prvi, ki bi vrgli kamen na glavnega povzročitelja tega škandala Namesto nas je to krščansko delo opravil katoliški „Slovenec“. Kaj je na tem škandalu ? Vodja omenjenega urada je obdolžen več prav nečednih dejanj, ki jih je že delj časa uganjal, deloma po gostilnah, kjer je imel službeno opraviti, deloma doma v hiši, kjer se nahaja urad in njegovo stanovanje. Po gostilnah so na čuden način zmanjkale svinjske gnjati, ocvirki, buteljke i. t. d. Doma v hiši odkar je vodja tam stanoval, je začelo zmanjkovati drv v shrambah v hiši stanujočim drugim strankam. Svečarjem in trgovcem so na čuden način izginjale sveče in druge drobnarije. Pri omenjenem vodji pa je bilo opaziti več teh stvari, ne da bi kdo vedel, jeli jih je vodja nakupil, ali pa ... . Vse to in še druge stvari so prišle že lani na dan. Da poročamo kaj novega o tem, to si nikakor ne domišljujemo. Eno pa pribijemo: za vse to sta že zdavno vedela načelnik urada g. Zurc in njegov oziroma občinski tajnik Slane. Slane je hotel stvar že takrat ovaditi. Toda Zurc je začel med njim in drugim, ki so tudi vedeli o tem škandalu, posredovati in stvar je ostala pokrita. Ali kmalo se je zopet začelo od konca. Zmanjkovalo je zopet drv v hiši. Nekega jutra so prizadete stranke čakale tata — in so ga vjele. Občinski tajnik Slane je napravil ovadbo in jo odposlal. Obdolženi vodja pa ga je prosil naj se ga usmili, češ, da mu rad vso storjeno škodo povrne. Slane je na to privolil. Vodja mu je ponujal 150 K a Slane je zahteval več, končno sta se zjedi-nila na 180 K pogojno, da Slane o stvari molči. Slane ie seveda molčal, ali njegova Že pred to nečedno kupčijo na državno pravdništvo odposlana ovadba je med tem že — govorila Vodja je bil že parkrat zaslišan, tudi druge stranke kot priče. In zdaj pride na vrsto tudi tajnik Slane, baje, ker se smatra sprejeti znesek 180 K kot nekake vrste izsiljevanja, sploh kot kaznjivo dejanje. Zaslišan pa bode tudi načelnik Zurc, ker je za ta škandal že preje vedel, ga potlačil in povzročil med tajnikom in vodjo molčečo poravnavo. O stvari, ki je v teku preiskave, je težko govoriti. Toliko pa lahko rečemo; Prvi krivec tega škandala je naše deželno gospodarstvo, ki plačuje te vrste svojih uradnikov naravnost sramotno. Kaj hoče n. pr. oženjeni dacar z 60—70 kronami na mesec, ali vodja s 120 K. Druga krivda pa zadene načelnika urada oziroma zakupa. Ako bi bil Zurc takoj ko je za tatvino zvedel, povzročil odstranitev vodje prihranil bi bil njemu, drugim prizadetim posledice, deželnemu gospodarstvu pa razkritje tega javnega škandala.
Za volilni imenik v Kandiji je c. kralj, davčni urad v Novem mestu računal Ie 380 kron. Kako je potem prišel na 1200 K, to prepuščamo tistemu, ki straši in bega občane, da bodo tisti, ki so rekurz podpisali, plačati 1200 K samo za volivni imenik.
Društvo slov. trgovskih sotrudnikov v Ljubljani priredi kakor že naznanjeno dne IO. t. m. v mali dvorani »Narod. Doma« svoj zaključni venček. Iz prijaznosti oskrbuje godbo popolni salonski orkester Sokola I. Ker je salonski orkester Sokola I. žel na vseh svojih nastopih priznanje in zahvalo, zato je želeti povoljne udeležbe, ker se tudi odbor trudi, da bode obiskovalce zadovoljil Vstopnina K r—. Začetek ob 8 in pol zv.
Snežni vihar na Dolenjsksm. Iz Novega mesta se nam poroča: Kakor že v soboto poročano, smo istega dne doživeli nekaj, kar se stari ljudje še ne spominjajo. Tak nagel vremenski preobrat! Dopoldne še naravnost soparno, popoldne grom, potem sneženi vihar izpočetka tako silen, da so ljudje po vaseh že mislili, da jim hiše odnese. Pa tudi vihar je šel kmalo naprej, začelo je na vse pretege snežiti, tekom ure je bilo na 10 cm. snega. Zvečer pa to bliskanje in gromenje prav kakor ob hudi nevihti po leti. Nevihta z gromom je pojenjala še le proti 8. uri po noči. Danes v nedeljo imamo 20—30 cm. debelo novega snega, včeraj ob tem času pa ga ni bilo že nič, ker ga je južni veter v par urah popolnoma iztujil. Pa naš vremenski pro-rok, Gorjanci, obetajo zopet, da s tem čudnim vremenom še nismo pri kraju. Nadejati se je novega snežnega medeža in sploh slabega vremena. Nemara bomo v kratkem slišali tudi staro majko zemljo otresati z glavo, ali z nagrbančastim hrbtom. — Po Gorjancih so veliki snežni zameti. — Iz Žužemberka, kjer je bil v soboto sejem, novomeški sejmarji vsled 'prevelikega snega niso mogli z vozom nazaj. — V Novem mestu se je javno perišče na Krki prekucnilo v vodo. Ta škandal novomeških očetov se ponavlja že leta in leta in je provzročil že mnogo strahu, ker če pridejo perice tja se je že zgodilo, da so počepale v vodo perilo pa je £lo doli po Krki. In tega za javno varnost nevarnega škandala naše oblasti kar nič ne vidijo.
Poljub na cesti in njega posledice. Te dni se vrši na Dunaju zanimiva obravnava o dogodku, ki se je pretečeno poletje pripe-
til nekemu uradniku. Uradnik, ki je takrat
živel ločen od svoje žene, je odšel nekega dne s svojo 10-letno hčerko na izprehod. Ko je prišel žo v bližino stanovanja svoje soproge, kamor je hotel spraviti za par trenutkov svojo hčerko, je desetletnega otroka na obe lici iskreno poljubil. To sta zapazili dve osebi, ki sta takoj poklicali stražnika. Ko je stražnik vprašal uradnika, če je otrok njegov, je ta odgovoril, da to lahko dokaže v svojem v bližini se nahajajočem stanovanju, na cesti pa na taka vprašanja noče odgovarjati. Na licu mesta se je zbrala v trenotku velikanska množica ljudi. Uradnik je vložil proti obema, ki sta ga ovadila stražniku, tožbo radi razgaljenja časti, ker sta izrazila s tem sum, da je izvršil prekr-šitev nravnosti. Obravnavo je sodišče sedaj preložilo, da zasliši neko pričo. Vsa afera vzbuja na Dunaju veliko zanimanje in čaka občinstvo zelo nestrpno na izid obravnave.
Surov soprog. Alojzij Erhart iz Gradca oženil se je leta 1909. z vdovo Antonijo Wachsner. Zakon je bil radi pijančevanja in brutalnosti moža zelo nesrečen. Žena je hotela radi tega že parkrat uiti, toda mož jo je znal vedno pregovoriti. 27. in 28. oktobra 1911. je Erhart ukradel svojemu sosedu več orodja in vrh tega še eno gos. Ker ga je žena zato parkrat pošteno oštela, je postal mož še bolj nasilen in je ženo neprestano pretepal. Konečno so prišli orožniki, ki so Erharta radi tatvine aretirali, žena pa je odšla v službo v Feldkirehen. Ko je mož prestal kazen, je odšel k ženi in jo pretepal takoj prvi dan. Nekega večera ponoči jo je celo sunil trikrat z bodalom v rebra in jo nevarno ranil. Zato svojo uljudnost je bil Erhart obsojen pred graškim deželnim sodiščem na 16 mesecev težke ječe.
Samomor vojaka. V pondeljek si je pognal v Gradcu infanterist 1. stotnije 7. pešpolka, Franc Klaren s puško krogljo v glavo. Obležal je na mestu mrtev. Vzrok samomora je neznan
Nesrača. Pred par dnevi je padel Franc Kaloh, delavec v eraričnem skladišču za s -no v Mariboru tako nesrečno z lestvice, da je obležal nezavesten na tleh. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico.
Boj med vojaki in kmečkimi fanti. Med vojaki, ki so prišli te dni v Šikole pri Pragerskem na strelne vaje in kmečkimi fanti je prišlo do hudega prepira, ki se je razvil v pravcati boj. Tekom boja je neki vojak ustrelil in fanta Antona Horvata tako nesrečno zadel, da je za bolečinami umrl še istega dne. Vojaki so nato izstrelili še par strelov. Razgrajali so potem še celo noe. Eden je hodil po vasi z nasajenim bajonetom, drugi s kolom, tretji ie pa Šikolčanom grozil, da jih bo že naučil nemški. Krivce še dosedaj niso izsledili.
Več usmiljenja z živalmi! Iz novomeške okolice smo prejeli : Naše ljudstvo slovi kot od sile pobožno; koliko je na tem resnice, bolje da ne preiskujemo. Če bi se merila vnanja pobožnost z ravnanjem z ubogo ži-valijo, bi vsaka dozdevna pobožnost našega dobrega ljudstva ne bila vredna niti piško-vega oreha. Tako niti divjaki ne trpinčijo živali, kakor vidim to pri nas. Po uprežni živali se neusmiljeno bije ako ne gre drugače, tudi s kolmi. Vsaj živiena nima duše, pravijo. Seveda take neusmiljene duše nitna, kot jo imajo ti nad vse pobožni katoličani. Po zanemarjenih cestah in potih se živina nalaga čez mejo možnosti in če vboga žival ne more naprej, hajdi z bičem in kolom po njej, je vseeno koder pade. Smo pač v Sibiriji! Pa tudi meščani imajo malo srca, malo srca o varstvu živali. Polno društev za krokanje do zjutraj, teh imajo dovolj, a ne enega, ki bi vsaj malo mislili in vsaj zdaj po zimi mislilo tudi na živali, predvsem naše zimske tiče. Gospodje iz Ljubljane dajte malo predramite naše zastopnike, ustanovite podružnico za varstvo živali. Vsem pa, ki imajo čut in srce veljaj klic : Več usmiljenja z živalmi!
Najnovejše italijansko junaštvo.
Italijanska mornarica hoče postati menda na vsak način slavna. Ker nima drugega dela, kakor da se podi po Sredozemskem Rdečem in Egejskem morju, hlepi pa vseeno po junaških činih, je v zadnjem pričela naskakovati neoborožene trgovske ladje evropskih držav in jih par tudi že zaplenila. Italijanski časopisi pač morajo nekaj poročati o »delovanju" njih ponosne mornarice in zato jim admiral »Aubry« od časa do časa vedno poskrbi kaj »štola«, da pomiri svoje bojaželjne bratce v Italiji.
Konflikt med Italijo in Francijo radi konfiskacije parnika »Manouba« se je komaj šele poravnal in že je italijanska mornarica zopet zagrešila nov atentat, ki zna postati za Italijo še usodepoln. V Hodeidi ob Rdečem morju se nahaja sedaj neka francoska železniška družba, ki gradi železnico ob Rdečem morju. Italijanska vlada je tej družbi pred kratkim ukazala, naj preneha s svojim delom v Hodeidi in v vseh postajah ob R.dečem morju, sicer bo ita.
i;jansko brodovje prisiljeno bombardirati obrežje Rdečega morja. Ker se Francozi niso hoteti kloniti, italijanski zahtevi, je italijansko brodovje pričelo bombardirati vse naprave železniške družbe »Hodeida« in provzročilo Francozom velikansko škodo. Ves plavajoči materijal in vse stavbe v daljavi od 30 km. so razrušene do tal. Francija ima nad 12 milijonov škode. Vrh tega je bilo ubitih 40 oseb, 30 francoskih inženirjev pa odvedenih v vjetništvo. Italijanski junaki so celo prepovedali žurnalistom pred bombardmajem vkrcanje na neki francoski parnik. Šele potem, ko že ni bilo v Hodeidi nobenega parnika več, so dobili ukaz, naj takoj zapuste Hodeido, ako nočejo priti v vojno vjetništvo. Bombardma na Hodeido je pričel opoldne in je trajal več ur. Granate so uničile vse barake, skladišča in vse železniške naprave. Vsled obstreljevanja je nastal še požar, ki je uničevalno delo se spopolnil.
Italijani so torej zopet skazali junaštvo m njih časopisi imajo zopet gradiva za par tednov. Toda radovedni smo, kaj porečejo k temu gospodje v Rimu in v Parizu. 1 o vsem Francoskem vlada radi novega atentata italijanske mornarice na francosko posest velikansko ogorčenje. Časopisje piše nenavadno ostro in poživlja vlado, naj nemudoma ukrene vse potrebne korake in poduči Italijane, kje tahko izkazujejo svoje junaštvo in kje ne. Faktum je, da je Italija sedaj v silno neprijetnem položaju, ker se ne bo mogla tako poceni izmuzati iz konflikta s Francijo kakor poprej. S svojim pustolovskim postopanjem si je sed^j nakopala sovraštvo vse francoske javnosti, ki je stala poprej na strani Italije.
Saj bi neki ugledni francoski vojni poročevalec radi svojih Italijanom prijaznih poročil kmalu zgubil celo življenje.
Kaj hočejo pravzaprav Italijani s tem svojim barbarskim postopanjem, to bo menda vsakemu takoj jasno. Italija je vsled nesrečne tripolitanske vojne tako financijalno kakor vojaško že zelo potrta in zato je sedaj njen edini namen, oškodovati trgovske interese evropskih velesil in jih tako dovesti do tega, da Turčijo prisilijo, pa prizna brezpogojno aneksijo Tripolitanije in Cire-najke od strani Italije. Seveda je to sedaj popolnoma nemogoče. Italija tako na suhem kakor na morju še ni dosegla nobenih pravih vspehov in zato tudi ne more staviti teh zahtev. — Velevlastim je to dobro znano in zato forsirajo take posredovalne predloge, da bi bil konec vojne časten za obe vojskujoči se države.
Toda vsi posredovalni poskusi velesil so se dosedaj še popolnoma ponesrečili, ker italijanske buče še niso doživele dovolj blamaž, kakor je razvidno. Toda Italija se silno moli, če misli, da ji bo Tripo-litanija tudi kar pečena padla v usta, kakor sta ji padla Beneška in Lombardija. Leto 1859 in 1866 je namreč že zdavnaj minulo.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 6. febr. »N. Fr. Presse« piše, da je obisk ruskega velikega kneza Andreja Vladimiroviča znak zbližanja Rusije ie Avstrije. List pripominja, da je, da je dočim traja laško turška vojna, ki ogrožava svetovni trgovski promet in mir, ter žuga tudi razrušiti prijateljske vezi med Italijo in Francijo, dočim se na Balkanu pripravljajo dalekosežni dogodki kakor tudi v Aziji, to-lažljivo, a ves svet, da si Avstrija in Rusija ne stojita nasproti kot dve sovražni državi. Nato pravi »N. Fr. Presse«, da bo mogoče Rusija v kratkem prisiljena stopiti z orožjem v roki v Mongolijo in Mandžurijo, vsled česar mora vzdržati mir na Balkanu. Veliko lažje bo sporazumno z Avstrijo in Rusijo, kot pa ako bi ti dve državi bili v tem vprašanju vsaka na svojem stališču. Ta članek je zbudil v vseb političnih krogih senzacijo.
Dunaj, 6. febr. Iz Eggenburga se poroča, da kupujejo italijanski kupci velike množine konj v okolici Waldwiertel-na. Konji se cmerijo in tehtajo, oni ki so godni in sposobni za vojno, so zelo dobro plačani. V okolici Horu in Kamptal so bile nakupljene tudi velike množine konj za laško vojsko. Tudi tam so bile cene visoke.
Dunaj, 6. febr. Danes je došel sem veliki ruski knez Andrej Vladimirovič, ter se nastanil v hotelu „Bristol“ kot gost cesarja Frana Josipa.
Dunaj, 6. febr. Po semkaj došlih poročilih, obišče bolgarski car Ferdinand grškega kralja Jurija tekom letošnje spomladi. To vest se stavi v zvezo s konfederacijo balkanskih držav pioti Turčiji, ter je tu sprejeta zelo hladno.
Dunaj, 6. febr. „Fremdenblatttf poroča iz Budapešte, da so pogajanja glede dalmatinske železnice še toliko napredovala, da bo mogoče že tekom tega tedna podpisati pogodbo med banko Union in med budim, peštansko trgovsko banko.
Dunaj, 6. febr. .Mittags Zeitung« prinaša sledečo vest iz Petrograda: Iz Tiilisa
se poroča, da so bili sklicani trije turški voji iz Bagdada, Vanje in Erzeruma. V provinci Korasan v Perziji se močno agitira za zvezo s Turčijo, proti politiki perzijske vlade, ki sloni na zvezah z Rusijo in Anglijo. Položaj je postal vsled vmešavanja Turčije zopet resen.
Dunaj, 6. febr. Danes zjutraj je imel mi-nisterski predsednik StUrgkli daljše konferenco z domobranskim ministrom, popoldan pa z vojnim ministrom. Šele po teh konferencah bo poročal grofu Khuenu o položaju. Avstrijskemu ministrstvu je največ ležeče na regulamentu vojaške kazenske provedure, kakor tudi na službenem jeziku. Avstrijsko ministrstvo stoji namreč še vedno na stališču, ki je bilo že obema parlamentoma predloženo, zlasti glede teh dveh spornih točk. Težko, če bo mogel grof Stiirgkh že danes grofu Khuenu poročati. Grof Khuen ostane vsekakor še do petka na Dunaju. V četrtek bo vnovič sprejet v avdijenci pri cesarju.
Dunaj, 6. febr. »Fremdenblat< poroča iz Berlina, da po poročilu neke brzojavke v »National Zeitung« prihaja general Ca-neva v Rim zato, da se posvetuje z vojnim ministrom o koraku, ki ga namerava izvesti glede prodiranja v notrajnost tripoliške dežele. Ganeva, ki je tudi guverner Tripolisa in Cirenajke, ostane samo do do 15 dnij v Rimu. Trinajst Bolgarov je bilo are-tovanih in odvedenih v Skoplje. Danes se je pojavil v okolini Maleša četovodja Čer-nopjejev s svojo četo. Proti njemu je bilo odposlano orožništvo in vojaštvo. V okolici neke graščine v Niši. pri Janiško-Vardar-skem jezeru, sta bila umorjena od bolgarskih čet dva ugledna patrijarhista.
Dunaj, 6. febr. Danes se z možnostjo zatrja, da so postale razmere med Turčijo in Grško spet skrajno napete, ker turška vlada ni dovolila ekumenskemu patriarhu pozdraviti diadoka, ko je šel preko Carigrada v Sofijo. Navadno je Porta vedno dovolila, da je ekumenski patrijarh pozdravil prvake in vladarje ortodoksne vere, ako so le-ti potovali v Carigrad. Tokratna prepoved, naperjena proti bolgarskemu in grš kemu prestolonasledniku je napravila še neugodnejši utis, ker se je v obče mislilo, da je nastopilo med Grško in Turčijo lepše razmerje.
Petrograd, 6. febr. Iz več gubernij cele Rusije se poroča o velikanskih snežnih zametih. Večina železnic je vstavila promet, ker je mnogo vlakov zamedlo. — Državne ceste se prometno neporabne. Mnogo lju-dij je zmrznilo. Tudi mnogo živine je poginilo. Sedaj se je lakoti, ki strahovito razsaja po nekaterih krajih, pridružila še zima.
Berlin, 6. febr. Sinoči je nastal v gledališču v Detmoldu takoj ko je začela predstava požar, ki se je silno hitro širil Občinstvo in igralci so v naglici in zmešnjavi zapustili gledališče. Pokus požarne brambe da bi omejila požar, se ni posrečil. Požar ki je nastal v podstrešju, se je kmalu razširil tudi na oder, ki se je ob 10 zvečer z velikim truščem zrušil; ob uh je ogenj še vedno trajal. Nesreč se še ni inoglo kon-statirati baje pa ne bodo velike.
Pariz, 6. tebr. Včeraj je prišlo med debato o francosko nemški konverenciji do živahne demonstracije v prilog Clemenceau-u. Konser?ativec Jenouvrier je hvalil mirni in rosolutni nastop Clernenceau-a, kot mini-sterskega predsednika tekom incidenta Ca-sablanških deserterjev 1. 1905 ter izjavil, da je Glemenccau, sicer kot njegov politični nasprotnik od njega navadno grajan, storil v tem slučaju, kot Francoz svojo dolžnost, ter se ga mora kot takega tudi pohvaliti. V senatu je to izzvalo viharno ploskanje, trajajoče več sekund.
Carigrad, 6. febr. Enverbej poroča, da so Turki in Arabci pred Derno in Benga-sijem zelo napredovali. Trikrat so napadli oba ta dva utrjena kraja. Italijani so imeli 100 mrtvih, Turki, pa le 30 in 40 ranjenih. O laških ranjencih ni nič znanega. Turki so se polastili živeža, municij in orožja sovražnikovega v velikih množinah.
Solun, 6. febr. Po oficijelnih poizvedbah se je konštatovalo, da so bili umori v cerkvi Bogorodice v Ištipu uprizorjeni po bolgarski četi Milanovi. Orožniki so odkrili v neki kleti v Denizirju, vilajet Skoplje, krvavo obleko, sekire, tri manliherjeve puške, mnogo druzega orožja in trakov ki se jih poslužujejo bolgarske dete.
Solun, 6. febr. Sultan Abdul Hamid je že par dni v postelji, vendar ni nevarnosti. Bolnik potrebuje miru in pokoja, ter se ga mora varovati pred vsakojakimi razburjenji. Njegova hči Aiša, ki je poročena v Carigradu je vprašala po njegovem stanju. Odgovor je bil pomirljiv.
Novi Jork, 6. febr. V državi Meksiko vlada splošna revolucija, 11 provinc je v rokah rebelov. U Jaurezu je bil napravljen red. Vlada iz Washingtona pošilja nove čete na mejo.
Razne vesti.
*	Svetovni rokoborec Ciganjeviš še živi.
Iz Loiza na Poljskem se poroča : Kakor se je sedaj izkazalo, ni pri tukajšnjih medna
rodnih rokoborbah umrl svetovni rokoborec Zbiško Ciganjevič ampak njepov mlajši brat Stan. S. Giganjevič je med bojem s svojim itali anskim nasprotnikom Carthagensom padel tako nesrečno na tla, da so se mu pretresli možgani, nakar je na mestu izdihnil.
* Cerkev razrušena. V neki kapeli pri mestu Troix v bližini Pariza je bila v nedeljo masa. Kar se med mašo odtrga iz so-sednj ;ga hriba velikanska skala in pade direktno na kapelo. Kapela je bila razrušena do tal. Duhovnik in oba ministranta sta obležala na mestu mrtva. Med občinstvom, ki je bilo v kapeli, je nastala velikanska zmešnjava. Na mestu, kjer se je odtrgala skala, so se pokazali vroči vrelci.
* Tovarna zgorela. Največja tovarna za sladkor na Angleškem, v mestu Halifax je zgorela te dni do tal. Škoda znaša nad 5 milijonov frankov. Tudi več delavcev je postalo žrtev strašnega požara. Trije ognje-gasci so bili nevarno ranjeni.
* Leopard med občinstvom. Med cirkuško predstavo v Nottinghamu je skočil neki leopard med navzoča občinstvo, kar je povzročilo neznansko zmešnjavo. Vse je drvelo skozi vrata. V gnječi je bilo ranjenih več otrok in žensk.
* Ljubosumnost. Neki trgovec v Londonu ki je bil šele šest tednov poročen, je postal nenadoma ii ljubosumnosti blazen in je v blaznosti izstrelil na svojo ženo več strelov. Gospa je pobegnila. Kmalu nato so prišli na lice mesta stražniki. Toda trgovec se je medtem v svojem stanovanju zabarikadrali in pričel z vso silo streljati na policiste. Stražnikom se je blaznika posrečilo le s silo ukrotiti. Ker so tudi stražniki streljali, je bil trgovec na večjih krajih nevarno ranjen.
* V trenotnem blaznem napadu je skočil šolski ravnatelj Ludovik Taft iz Lvova iz drugega nadstopja na tla in obležal na mestu mrtev.
* Goreč parnik na visokem morju. Angleški parnik „Consols“, ki je potoval iz Galvestona v Hamburg, je 25 milj od otoka Islanda na odprtem morju zgorel. Kakor se domneva, je ponesrečeno moštvo parnika vzel na krov parnik „Castle Eden*.
Za kratek čas.
Pri odvetniku:
Kmet: Neki pes mi je napravil 6'K škode.
Odvetnik: Bomo tožili, povejte naslov.
Kmet: Pes je vaš, torej morate plačati vi.
Odvetnik: Tu imate 6 K. Moj račun za nasvet znaša pa 15 K, prosim plačajte.
Mali oglasi.
OHrln CA f n lr ni velika meblovana »11 ne-V/U.U.CI atJ L o. KUJ meblovana »oba. Kje, pore
podr. „Jutra“ v Ljubljani.
TT*x„ na periferiji Ljubljane je prodati za 24.000 JU-loct g. denarja je treba samo par tisoč, drago v obrokih. — Vsled n estnega parcelacijskega načrta ima ta hiša lepo bodočnost in je zelo pripravna za gostilno ali kako drugo obrt. — Poizve ie v pisarni „Universal“> Ljubljana, Sodna ulica 4.
Tnc3cn»a+nn akviziterje, ki bi ob obera razpeSa-J.Uot/1 oiLilt? vaij BA.dresar“ iprejuit pisarna „U-
■prejui« pisarna „1 niveraal“ v Ljubljani, Sodna ulica 4.
Ženitna ponudba.
penzijo, se želi seznaniti z inteligentno gospodično s premoženjem. Ponudbe s sliko, katera se vrne, pod šifro „ Bodočnost" na upravniatvo „Jutra“ v Trstu.
Mlod očan trgovski sluga, išče službe v kaki iulaU trgovini na deželi. Gre tudi za kočijaža na dežel> ali pa v mesto. — Ponudbe pod šifro „Sluga“ na npravništvo „ Jutra “ Ljubljana:
Spreten žagar
lenjskem. Naslov pove uprava „Jutra“ v Trstu.
IŠČAm P°starno žensko k dvema otrokoma 1 sa 1 o za čez dan. Ponudbe na upravo , Jutra" v Ljubljani.
Kupi
csa dobro cello. — Ponudbe upravništvn „Jutra“ v Ljubljani.	,
^TkVAimA CiO nižjesolca na stanovanje, even-^JjJIUJUlU tualno tudi hrano. NatanSnejSe
pri upravništvu „Jutra“ v Ljubljani.
OH H n od dostojnemu gospodu lepo opremljena ot? soba b električno razsvetljavo v sredini Trsta pri slovtnski družini, Naslov pri u-pravi „Juira“ v Trstu.
Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Pint. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu.
%
Senzaeijonali[a prodaja najnooejše spomladanske konfekeije !
Jlaonokar dospela sveža, riaj modernejša konfekeija za dame ii[ to dolgi paletoti (ra-glani) in kostun\i od
cK 14.— naprej
modre iq baroane jopiee za deklice od J{b naprej j* »	»	w	)>	otroke „ jj 2	„
Jing lesko skladišče oblek
&. J3ernatooid,
Ljubljana, Mestni trg. štev. 5
„JUTRO“ se prodaja v Ljubljani
po 4 vinarje
v naslednjih tobakarnah:
Južni kolodvor, na peronu.
Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pichler, Kongresni trg. češark, Šelenburgova ulica.
Dolenec, Prešernova ulica.
Fuchs, Marije Terezije cesta.
Mrzlikar, Sodna ulica.
Šubic, Miklošičeva cesta.
Župančič, Kolodvorska ulica.
Pirnat. Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na želez, prel, pri Nar. domu. Košir, Hilšjerjeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta.
Ušeničmk, Židovska ulica.
Kleinstein, Jurčičev trg.
Križaj, Sp. Šiška.
Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč, Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica.
Likar, Glince,
Strkovič, Dunajska cesta. Klančnik, Tržaška cesta. Tulach, Dolenjska cesta.
/ Telegram! Kavarna »Central**
dunajska damska elitna kapela
DRAGA BUDEK
pavEiokap do&la.
KONCERT^
VSTOPNINA PROST O.
'K
POHIŠTVO SLOGOV j
r:
Lastna delalnica : Cene zmerne. : POSTREŽBA: :: SOLIDNA.
PETER 3ERS3
Trst
Yia S. Giovanni št 5.
PODRUŽNICA
LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE
Trst, Piaizzsa della Borsa lO Centrala t Ljubljani — I»odliPi»žt>ica v Gorici, Celovcu, Sarajevu Splitu in Celju.
Delniika glavnica K. 8,000 000.	Rezervni	zaklad	K	800.000.
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako povoljnimi pogoji
devize in vse vrste denarja.---------------------Vloge	na	knjižice
obrestuje za sedaj s čistimi ^1]s°|0 Prodaja srečke na majhne mesečne obroke«
x>oo<xxxxx>c>oo<xxxxxxxxxxxxx>oo<xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx><xxxx
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. - Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka m IKO gHH
H. SUTTNEK, Ljubljana
Mestni trg. - FILIALKA Sv. Petra cesta. - Telefon št. 273
xxoooooooooooo<xxxxxxxxx xxxxxxxxx>o<xxx>c<xxxxx>ocxxxxxxxxxxxx>oooooo<
Naprodaj
so v Poli in v okolioi v lepi legi zemljišča primerna za poljedelstvo sadne in zeljiščne vrte in za vinograde zelo pripravna. Pri najmanjšem nakupu 1000 m3 je cena 1 m2 K 1*50. Zelo ugodni plačilni pogoji. Natančnejša pojasnila se dobijo v pisarni gospoda Konrada Karola Exner, Trst Piazza Caserma št. i, ali pa pri gosp. Karl Čermak v Poli Via Dignano štev. 3.
sssssssmss
•»'■o
i
t
I
M
	
‘4
K*
^^3 VVDROVA I
mmmm f
MOAMaa S I
JUYDR0Ultflf
ta dobra itfna kava.
n trn šk/ra vmnlzfs ^
ofrroSka moka, obiaH in drugi
izdelki edino .svoja vt&Js.	|
časopbDomači Prijale!}/- -Srhtevojte cenik. 1
&©©©©©©©©©©©®©©©S@©©©©©©©©©©©©0#$J
‘ Mestna hranilnica ljubljanska
v Ljumjani — Prešernova ulica štev. 3
Majire 6 j sl slovenska hranilnica.
ON
»-H
4-J
D
C
<V
O
C
o
JA
v
s
o
u,
P-.
C
o
s*
>
o
c
o
LO
"V—i
CD
M
tc
3
.S £
o
»
o
<
pr
O
s
p
£
o'
zr
-t
p
3
M •
sr ►-* • xr
o
crej
Rezervni zaklad i milijon 300 tisoč kron.
Sprejema vloge vsak delavnik. — Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. — Obrestuje po
4%°|o brez odbitka.
Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo.— Poslovanje nadzoruje
<©. kr. deželska vlada.
Izključena je vsaka spekulacija in izguba vloženega denarja.
Posoja na zemljišča in poslopja proti 5% obrestim in najmanj */**/• amortizacije. — Za varčevanje ima vpeljane
domače h^anilitike.
imi Posoja tudi na menioe in vrednostne papirje. IBM
?©©©(
m
©
®©®e©©®e®oose®®ee®g»
Svoji k svojim!
Največja edina slovenska tvrdka
Križmančič & Breščak
ulica Nuova 87 — TRST — ulica Bffuova 87
priporoča slavnemu občinstvu
svojo ogromno asal o go	blaga
Najzmemeje cone. Točna pootvežba. — Prevramo ae delo po naročbl,
Stvari, ki ne ugajajo se zamenjajo takoj. - Angleško volneno blago za ženske obleke, alpagas in različne štofe za bluze in vsakovrstne tkanine volnene v naj večjem izboru. Perkali, zetlrji, panama, satin, oksford in najrazlifineje bombažasto blago. Vsakovrstno telesno, namizno in postelno peiilo. Blago za moške obleke : volneno in bombažasto. - Odeje bombažne
ln volnene, pogrinjala za postelje, zavese, preproge, volua in žima.
  Vsaka drobnarija za šivilje In krojače.  ...............................
Svoji k svojim!