Izhaja vsak dan zjutraj razven t ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din l-—, lanskoletne 2’—: mesečna naročnina Din 20'—,za tujino 80’—. UredniStvo * Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-69 tn 30-71 Jugcslcmn Rokoplaov na vrstam* Oglasi po ta riti tn dogovora. Oprava v Ljubljani. GradiSče 4, tel. 30-08. Podružnica f Mariboru, Aleksandrova cesta St. 24, teL 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.i Llubljana 15 62L St. 139 a Ljubljana, sobota, dne 20. junija 1931 Leto IL Nj. Vel. kralj med narodom junaške Like Včeraj je kralj poselil kraje med Otočcem in Ogulinom - »Nosilec miru, reda in ljubezni v državi« - Ogulin navdušeno pozdravlja kralja svojega rodu in jezika Profesor Jorga, predsednik romunske vlade, zapušča parlament po otvoritvi sedanjega zasedanja. ------ m • ------- Spremembe v Itr. vladi Beograd, 19. junija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 19. junija t. 1. so bili postavljeni: dr. Kosta Kumanudi za ministra trgovine in industrije; dr. Stanko Šibenik, za ministra za šume iu rudnike; Dušan Sernec za ministra gradb; dr, Stanko Švrljuga za ministra brez listnice; * dr. Nikola Preeca za ministra brez listnice; Mirko Neudorfer za ministra poljedelstva; dr. Djordje Djurič, poslanik v Londonu, za ministra financ, dr. Marko Kostrenčie, univ. prol. v Zagrebu, za ministra za socijalno politiko iu narodno zdravje. Te izpremebe v resorjih so bile izvršene f popolnem soglasju vseh članov kabineta, diktirala pa jih je potreba še intenzivnejšega in soglasnejšega dela na vseh gospodarskih vprašanjih, ki jim vlada posveča največjo pažnjo. Jurju Demetrovicu, dosedanjemu ministru za trgovino in industrijo, je bila sprejeta ostavka, ker ni soglašal z izpremembo resora. Beograd, 19. junija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 19. t. m. je bil odlikovan g. Juraj Demetrovič, minister na razpoloženju, s Karadjordjevo zvezdo III. stopnje Novi finančni minister Beograd, 19. junija, k. Novi finančni minister dr. Jurij Djurie se je rodil 1. 1880 v Beogradu v znani beograjski rodbini Jovana Dju-riea, lekarnarja in podguvernerja Narodne banke. Osnovno šolo in gimnazijo je končal z odličnim uspehom v Beogradu, potem pa je študiral pravo na pariškem vseučilišču. Študije je končal z doktorsko disentacijo o tezi: »Ekspanzija nemških bank v inozemstvu in njihovi od-nošaji do finančnega stanja Nemčije«. Za to delo je bil Djurič nagrajen z zlato svetinjo pa riškega vseučilišča. Po končanih študijah je bil kmalu postavljen za docenta beograjskega vseučilišča. kesneje pa za profesorja. Na tem položaju ga je dohitela svetovna vojna, ki se je je udeležil kot častnik. Po vojni je bil član re-paracijske komisije v Parizu, leta 1925. pa je bil imenovan za poslanika v Londonu. G. Djurič se zelo aktivno bavi z vprašanji iz finančne stroke in uživa ugled odličnega strokovnjaka v teh stvareh. Nastopna avdijenca našega poslanika v Luksemburgu Bruselj, 19. junija. AA. Iz Luksemburga po ročajo: Velika vojvodinja je sprejela v sve čani nastopni avdijenci jugoslovanskega posla nika za Belgijo in Luxembourg generala Petra Pešiča, ki je izročil vojvodkinji svoja poverilna pisma. Jugoslovansko sožalje povodom katastrofe pri Nantesu Pariz, 19. junija. AA. Jugoslovanski minister za zunanje zadeve dr. Marinkovič je poslal francoskemu ministru za zunanje zadeve brzo-Javko, v kateri izreka sožalje radi nesreče, ki je zadela parnik »Sjrint Philibert«. Modruš, 19. junija. Spodnja južna Lika je karakterizirana z mogočnimi vzporednimi gorami, okrog katerih je treba iti, da se med seboj povežejo človeška naselja. Mimo Velebita in Pleševice je po dolgih cestah skozi redko naseljene kraje hodil včeraj dopoldne Nj. Vel. kralj s svojim spremstvom. Popoldne se je slika izpremenila. Ceste v severnem delu Like režejo gore Velike Kapele in gredo naravnost skozi njene prekrasne gozdove in vodijo do njenih najvišjih vrhuncev. Ta slika nas je spremljala od edinstvenih jezer do tod in nas bo spremljala še dalje. Šestnajst km zapadno od kraja v Plitvi-cah, kjer se je Nj. Vel. kralj s svojim spremstvom odpočil, so Vrhovihe. Ravno na robu visoke planote, kjer teče liška železnica in kjer se cesta na Otočac začne spuščati, so se razvrstile majhne vasice z lepimi lesenimi hišami. Slavolok in zastave so kazali že od daleč, kje pridemo na rob Kapele, da se potem spustimo v dolino Švice. Vsi prebivalci so se zbrali okoli slavoloka. Od slavoloka pa do občinske hiše so siromašni kmetje posuli Nj. Vel. kralju pot s cvetjem. Pozdravni govori, ki so jih izrekli načelnik in njegovi tovariši, so pokazali vladarju vso radost, ki je napolnila srca ljudstva, da ga lahko vidi, v njih je bila tista nota sreče, ki jo je razodel sleherni pozdrav na tem veličastnem kraljevem potovanju. N j. Vel. kralj se je ljubeznivo razgovarjal s kme-ti, nato pa z avtomobilom krenil po dolnji poti skozi Otočac. Vsi kraji v dolini, kjer se križajo prometne trgovske ceste na vse strani, so bili okrašeni z zastavami, cvetjem in zelenjem. Otočac je opravičil svoj dobri stari sloves. Včeraj je imel za to nov razlog: bilo je prvič v njegovi zgodovini, da je stopila vladarjeva noga na njegove ulice. Ponosni meščani so storili vse, da pokažejo svojemu vladarju, kako visoko cenijo to odlikovanje. Pot, po kateri je imel iti Nj. Vel. kralj, je držala skozi ves Otočac v vsej njegovi dolžini. In teh nekaj kilometrov so bili pravcata via triumplialis. Nedaleč od banske posvetovalnice so se zbrali zastopniki oblasti, društev in korporacij, predvsem Sokoli in med njimi v prvi vrsti čete kmetskih Sokolov iz okolice, ki so vsi izkazali svojemu vladarju dolžno čast. Okoli njih pa se je bilo zbralo prebivalstvo iz vasi in mesta iu šolski otroci. Vojaška godba je zasvirala državno himno in tako napovedala zbranemu ljudstvu, ki ga je bilo gotovo 8 do 10 tisoč, da se je ob vhodu v mesto pojavil Nj. Vel. kralj. Slika splošnega navdušenja je postajala od trenutka do trenutka veličastnejša. Vse do kraja daleč od sreskega načelstva, kjer drži pot na sever na Brinje, Modruš in Ogulin. Ko je Nj. Vel. kralj potoval dalje po dolini, v kateri je tudi Švica, so ga opozorili na velike slapove, ki se tam nahajajo in ki samo čakajo, da bi jih izrabili za elektrifikacijo vse okolice in še daleč na okoli. Vladar je z živim zanimanjem poslušal, ko so mu razlagali ta problem. Na pol pota do Žute Lokve stoji Mali Brlog v senci starih jablan v prekrasni dolini — živ kontrast nasproti Krasu na vzhodu in severu. Na kraju, kjer križa cesto potok in je hlad najprijetnejši, je bil postavljen slavolok in okoli njega se je zbralo ljudstvo iz Malega Brloga in okolice. Tudi tu so kakor v Otočacu pozdravili Nj. Vel. kralja dobrovoljci. Nj. Vel. kralj je bil vesel, da vidi svoje stare bojevnike in da v njih besedah čuti utrip srca tamkajšnjega prebivalstva. Isti utrip, isti občutki povsod, kjer se je vladar pokazali Žute Lokve, 19. junija. Cesta gre čez vrh hriba. Na levo zavije čez Vrtnik na morje, na desno drži v staro Frankopansko Brinje. Tu je najmanjša naselbina v teh kra-jili, in vendar se je zbrala šolska deca, iz nekaj deset hiš, kar jih premore, in ljudstvo je kakor po čudežu naraslo. Tako z Velebita in z Vctnika, kakor tudi s primorske strani se je zbralo prebivalstvo. Prišlo je, da saj enkrat vidi obra; tistega, ki pomeni državo, ki je simbol edinstva in svobode naroda in države. Nj. Vel. kralj je ljubeznivo stiskal roko siromašnim ljudem, ki so se bili zbrali, da ga pozdravijo, nato pa je krenil na desno proti staremu Brinju. Naj je zob časa na jugu Like še toliko oglodai stare spomenike tega nekdanjega središča hrvatskih velikašev v Briuju, vendar še vedno stoji najlepši arhitektonski spomenik — Fraukopanska kula. Z njenih oken se vije dolga državna zastava, gotska kapelica dvora, ki so ji stoletja prizanesla, pa je okrašena s cvetjem, ki lepša njene že itak žlahtne obrise. Izpod starega Frankopanskega grada zavije cesta v mesto samo. Pred občinsko hišo so tu sprejeli Nj. Vel. kralja vsi zastopniki oblastev in društva ter mnogoštevilno ljudstvo. Slavolok v tem starem kraju pred vhodom v Frankopano-vo mesto je odgovarjal tradiciji. Burno navdušenje množice je Nj. Vel. kralju pokazalo, da se narod zaveda, da je prišel tisti, ki je večji od velikanov preteklosti, da je prišel oni, ki je uresničil sanje vseh tistih ponosnih ljudi, ki so tu sanjali o veličini svojega naroda. Potomec Karadjordja se je pri delu pokazal večjega od velikašev najstarejših rodov, on je kralj združitelj iu osvoboditelj. Jezerane, 19. junija. S sedla, na katerem je Brinje, se spušča cesta dolgo in strmo v Jezeraue, odkoder se nato vzpne na vrh Kapele po dolgih serpentinah. Jezerane so tako imele edinstveno srečo, da so mogle opazovati Nj. Vel. kralja in njegovo spremstvo tako ob prihodu kakor tudi ob odhodu. Ko so zagledali prah na cesti, ki je najavljal prihod Nj. Vel. kralja, so vsi ljudje, ki so bili na polju, zapustili delo. Seljaki so tod siromašni, toda kdor jim je zdaj pogledal v oči, je vedel, da ne mislijo na nič drugega, kakor na veselje ob prihodu Nj. Vel. kralja. Cas je hitel in Nj. Vel. kralj s svojim spremstvom je moral nadaljevati pot, ki se 5 km daleč po serpentinah vije po obronkih Kapele vse do gozdov na vrhovih, kjer se cesta spušča na Ogulin. Za serpentinami tik na desni leži Lugarnica. Tu so se iz krajev vse naokoli zbrali ljudje, da se poklonijo svojemu vladarju, Besni nagubani obrazi siromašnih ljudi so sijali od sreče. V prijetnem hladu gozdov, ki je posebno dobro del po vročem in soparnem dnevu, je Nj. Vel. kralj s svojim spremstvom pri- spel v Modruš. Ponosni dobrovoljci in številno občinstvo so obkrožili mestnega načelnika, ki je v vznesenih besedah pozdravil Nj. Vel. kralja. Ob silnem navdušenju zbranega ljudstva je nato vladar nadaljeval pot proti Josip-Dolu. Josipdol, 19. junija. V Josipdolu je pozdravil Nj. Vel. kralja občinski načelnik iz Plaška Dane Grba, dobrovoljec in invalid. Učenka prvega razreda je izročila Nj. Vel. kralju šopek cvetja ter izjavila v imenu svojih sošolk, da je presrečna, da se more zahvaliti za visoko pozornost, da jih je počastil Nj. Vel. kralj s svojim obiskom. Deca je klicala: Naj Bog poživi Vaše Veličanstvo! Nato je pozdravil Nj. Vel. kralja dekan in župnik Zdravko Glad s kratkim govorom, naglašujoč srečo, da mu je dana prilika pozdraviti Nj. Vel. kralja, ki je s svojim delom omogočil nastop miru in reda ter ljubezni v državi. Svoj govor je končal z vzklikom Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu. Nato je Nj. Vel. kralj nadaljeval svoje potovanje. V kraju Oštarije je videl Nj. Vel. kralj zbrano mnogo ljudstva. Izven programa je zaukazal zaustaviti avtomobil, Nj. Vel. kralja je pozdravil načelnik Po-ljevac. Ob 7-45 je dospel Nj. Vel. kralj v Ogulin, ki je bil slavnostno okrašen. Že dve uri pred prihodom Nj. Vel. kralja so se zbrale v Ogulinu velike množice, ki so prišle pozdravit Nj. Vel. kralja pri povratku iz Like. V mestu so bili postavljeni trije slavoloki. Ko se je zaustavil Nj. Vel. kralj pred slavolokm v sredini mesta, je nastalo frenetično ploskanje in vzklikanje z vseh strani. K Nj. Vel. Ifialju je pristopil občinski odbornik Žagar st., ki je pozdravil kralja med sviranjem državne himne s tem-le govorom: Zvesto in vdano prebivalstvo Ogulina in okolice je srečno in navdušeno, da more pozdraviti prihod Vašega Veličanstva, svojega ljubljenega kralja v tem lepem gorskem kraju. Prisrčno se veseli tega srečnega časa, ko vidi po mnogih stoletjih odvisnosti in preganjanja kralja svojega rodu na teh tleh in ko more pozdraviti v svobodi kralja, ki govori njegov materinski jezik. Ljubljeni kralj, prisrčno se zahvaljujemo Vašemu Veličanstvu za obisk tega lepega kraja naše edinstvene domovine ter kličemo: Živel kralj, živel ves kraljevski dom! Ob 8’05 zvečer je Nj. Vel. kralj s spremstvom stopil v dvorski vlak in se odpeljal. Razvoj avstrijske vladne krize Po raznih ponesrečenih poskusih jena včeraj dr. Seiplu, pa Dunaj, 19. junija, d. Ker se je misija dr. Enderja ponesrečila, je zvezni predsednik Miklas danes dopoldne sprejel svo-ječasnega finančnega ministra dr. GUrtler-ja iz Gradca. Kesneje je prišel dr. Gtirt-ler v klub krščansko-socijalne stranke, kjer so mu predlagali za finančnega ministra dr. Ivienbocka. Dr. Giirtler je izjavil, da se ne more spuščati v nobeno razmerje z dr. Kienbockom, ker ima ta »zgodovinske« odnošaje z bankami. S tem je bila tudi misija dr. Giirtlerja končana. Nato je prišel k zveznemu predsedniku Miklasu zopet prejšnji minister za socijalno skrbstvo dr. Resch. Pravijo, da je hotel dr. Itesch sestaviti manjšinski kabinet s krščanskimi socijalci in s kmečko zvezo. Pa tudi ta kombinacija je bila kmalu zaključena. Po eni uri popoldne je prišlo presenetljivo poročilo, da jo bila svojecasne-mu zveznemu kancelarju in zunanjemu ministru dr. Ignaciju Seipelu poverjena sestava vlade. Dr. Seipel je to nalogo sprejel in je imel popoldne posvetovanja z vsemi strankami. Posvetuje se še sedaj že dve uri s socijalnimi demokrati, ne ve pa se, s kakšnim uspehom. Dr. Seipel je dobil od zveznega predsednika vsa pooblastila. Če bi ne bila mogoča velika koncentracija, se bo dr. Seipel lotil sestave popolnoma meščanskega kabineta z meščansko koalicijo in eventuelno s pritegnitvijo domovinskega bloka. • « v- > "■ - ■ je bila sestava nove vlade po ver-je še isti dan vrnil mandat Dunaj, 19. junija, d. V poznih večernih urah se je izvedelo, da se je ponesrečila tudi misija dr. Seipla. Seiplove predloge so najprej socijalni deinokratje popolnoma odklonili, in sicer v glavnem zaradi tega, ker je dr. Seipel hotel postaviti za finančnega ministra dr. Kienbocka, za vojnega ministra pa Vaugoina. Dr. Seipel je nadaljeval nato pogajanja z meščanskimi strankami, pa tudi ta so naletela na težave. Pravijo, da prevzame sedaj dr. Ramek nalogo, da sestavi vlado. Nova uvozna politika Avstrije Beograd, 19 .junija. AA. Po obvestilu zavoda z.a pospeševanje zunanje trgovine je avstrijska vlada dobila pooblastilo, da more potom naredbe v sporazumu z odborom nacionalnega gospodarskega sveta zabraniti ali omejiti uvoz blaga iz držav, s katerimi ne obstoji pogodbeno stanje. Tu so zapopadena vsa žita iu žitni izdelki, goveda, svinje in izdelki ter les za gradnjo in industrijski le8. Pooblastilo stopi v veljavo 1. oz. 15. julija. Smrtna nesreča angleške letalke London, 19. junija. AA. Znana letalka 0’ Brien se je snoči, ko je letela z lahkim letalom blizu - Hatfielda, pri pristanku smrtno ponesrečila. Zgorela je v plamenih, ki so zajeli •ponesrečeno letalo. Kralj in na rod Triumfalni sprejem, ki ga je bil deležen Nj. Vel. kralj pri svojem posetu v kršni Liki, je zopet eden izmed onih dogodkov v novi zgodovini Jugoslavije, ki bodo ohranili za vedno pomen pravih mejnikov v našem novem nacionalnem življenju. Tudi Lika je dokazala na sijajen in neizpodbiten način, da je ves naš narod od enega konca naše obsežne domovine do drugega prežet z enim in istim temeljnim čustvom, ki ka-raktetrizira njegov zdravi in z ničemer oskrunjeni patriotizem. To je brezmejna ljubezen do Nj. Vel. kralja Aleksandra I. ter enako brezmejno zaupanje v Njegovo državniško modrost, s katero je pokazal vsej Jugoslaviji pot novega poleta, pot edino možne naše bodočnosti. Kjerkoli se pojavi naš vzvišeni vladar, povsod bruhne to čustvo z neodoljivo silo na dan. Med Zagrebom, Liko ali katerimkoli drugim krajem ni v tem pogledu ni-kake razlike. Mi Jugoslovani sami smo pri teh triumfih dinastične in nacionalne misli morda preveč prizadeti, da bi mogli o njihovem pomenu popolnoma hladno in objektivno soditi. Zunanji gledalci so v tem pogledu v ugodnejšem položaju. Prav vsled tega hočemo tu posneti članek, ki ga je objavila jPrager Presse« pod naslovom ^Kralj Aleksander zopet v Zagrebu<. List naglaša najprej, da to pot kralj Aleksander ni omejil svojega obiska samo na Zagret), niti samo na njegovo okolico, temveč da je poselil hrvatske pokrajine daleč na okrog. Povsod mu je prirejalo prebivalstvo navdušene, sprejeme, pri katerih je bilo vse ljudstvo, vsi sloji prebivalstva, vse: staro in mlado. Nj. Vel. kralj je imel za vsakogar prijazno besedo, povsod se je pogovarjal z ljudstvom. Kot dokaz, kako intimni in prisrčni eo odnošaji med kmeti in njihovim vladarjem, služi dejstvo, da so preprosti seljaki Nj Vel. odkrito potožili, da so cene njihovih proizvodov nizke in da je to edina krivica, ki se jim godi. Kralj jim je prav tako prisrčno zatrdil, da je njegova in njegove vlade glavna skrb, da se kmetu pomore. >Pravi pomen obiskov kralja Aleksandra — nadaljuje list — pa se more pravilno dojeti le v primeri s poseli, ki so jih tam napravili v prejšnjih časih cesarji in kralji tuje krvi. Narodna zavest je bila pri tem ljudstvu od nekdaj močno razvita, a kljub lemu je moralo ^sprejemati in pozdravljati zastopnike tuje in zavojevalne avstrijske vladavine. Razlaga za sedanje praznično navdušenje je ravno v tem, da se more ljud-tttvo pogovarjati s svojim kraljem v svojem lastnem jeziku in da vidi v njegovih očeh svojo lastno jugoslovansko dušo. In ko g.re jugoslovanski kralj celo tudi k malim ljudem ter se zanima za njihove prilike, tedaj vzbudi to med ljudstvom čustvo ne-odoljivega navdušenja in ganotja. Kraljeva pot med ljudstvom je merila na tisoče kilometrov in je šla skozi več sto vasi in mest. Kdor je bil predaleč od te poti, njemu so pripovedovali udeleženci pri »prejemih, da so videli kralja. Danes se po vsem Hrvatskem ne govori o ničemer drugem razen o kralju in njegove vrline se povsod proslavljajo. Na teh poselih je kralj povsod pokazal svojo pripravljenost, pomagati ljudstvu. Ljudem je dajal podpore deloma sam ali je odrejal, da se imajo takoj staviti na razpolago podpore iz banovinskih in državnih sredstev. Uslišal je prošnje mnogih kmetov, ki so poslali žrtve požara, ter jim takoj izdatno pomagal z denarjem. V nekem drugem kraju, kjer morajo hoditi otroci v šolo mnogo kilometrov daleč, je odredil, da se mora takoj določiti znesek 300 tisoč dinarjev za novo šolo, ki mora bili gotova že v teku tega leta. Kralj Aleksander je šel med ljudstvo v spremstvu članov svoje vlade in visokih državnih uradnikov, da se osebno pouči o potrebah svojega ljudstva. Pri tem je imel priliko čutiti hvaležnost in vdanost, ki ju goji napram njemu ljudstvo, katero je pripravljeno podpirati ga do skrajnosti pri izvrševanju njegovih rešilnih idej.« Taka je torej sodba praškega lista o razmerju med vladarjem in narodom v Jugoslaviji. Posnemljemo jo na tem mestu s posebnim zadoščenjem tudi zalo, ker so slični odmevi o dogodkih v naši očetnjavi poleg drugega tudi blagodejno bodrilo za vse Jugoslovane, da vztrajajo neomajno na novih poteh, ki nam jih je začrtal Nj. Vel. naš kralj. Na drugi strani pa morejo črpati iz njih primeren pouk tudi vse plačane propalice v inozemstvu s svojimi plačevalci vred, ki še vedno mislijo, da bodo s svojim rovarjenjem zadržali jugoslovansko misel »* njenem pohodu. Rezultati ljudskega štetja v Jugoslaviji Jugoslavija šteje 13,929.988 duš — V zadnjih desetih letih je prebivalstvo narastlo za skoro dva milijona oseb ali za 16-23% — 376.000 novih družin v zadnjem desetletju Beograd, 19. junija. 1. Obča državna statistika pri predsedstvu ministrskega sveta urejuje podatke o številčnem stanju prebivalstva v naši državi kakor tudi o številu družin. Rezultati ljudskega štetja, kolikor so do sedaj ugotovljeni, kažejo, da se je število prebivalstva v Jugoslaviji povečalo od leta 1921. do leta 1931. skoro za dva milijona, kar predstavlja važno in po svojem značaju zelo pozitivno znamenje o napredovanju našega naroda. Jugoslavija ima danes 13,929.9S8 prebivalcev. a od tega 6,894.091 moških in 7,035.897 ženskih oseb. Leta 1921 je štela Jugoslavija skupaj 11,984.911 prebivalcev. Na površini 248.6si, ki je star simpatizer fašizma, na podlagi te okrožnice dovolil, da se lahko vrši procesija v Afragoliju, kjer je pred nekaj dnevi prišlo zaradi prepovedi procesije do incidenta. Frančiškani v Afragoliju so, pokoreč se odredbi Vatikana, opustili tradicijonalno procesijo na dan sv. Antona. Fašisti pa so odnesli iz cerkve kip sv. Antona, da bi sami priredili procesijo; toda frančiškani so cerkev zaprli in tako preprečili fašistom njihovo namero. Fašisti so nato v neki zasebni hiši našli kip sv. Antona in potem priredili na svojo roko procesijo, v kateri so nosili takip. Po ukazu nadškofa Asca-lesija bo v Afragoliju v nedeljo cerkev zopet odprta in se bo naknadno vršila procesija. Nevihta uničila 16 hiš Budimpešta, 19. junija, n. V Nogradu je včeraj besnela buda nevihta. Zgorelo je 16 biž. Sefa magistralnega gremija Na včerajšnji seji je bilo izdano zopet več stavbnih in uporabnih dovoljenj Ljubljana, 19. junija. Popoldne se je vršila seja magistratnega gremija, na kateri so bili sprejeti naslednji sklepi: Poročilo obrtnega oddelka Ugodi se prošnji Josipa Vilarja za napravo parne pekarne na dvorišču Grafike poleg Mikličevega hotela. Poročilo ekonomata mestnega načelstva Ugodi se prošnjam: dr. Drobniča za napeljavo radijske antene preko mestnega sveta proti plačilu priznavalnice, Antona Brulca za prepis najemne pogodbe za mestni svet na ime Antona Bacha, Anglo-jugoslovenske petrolejske d. d. za postavitev bencinske črpalke ob Masa-rykovi cesti in na križišču Rimske, Bleiweissove in Tržaške ceste (pogojno), Ivana Breceljnika za zakup mestnega sveta, Dravskega žandar-merijskega polka za postavitev lesene garaže na mostnem svetu v Pokopališki ulici (zasilna bolnica) do preklica proti priznavalnini, Frana Krapša za podaljšanje najemne pogodbe pod sedanjimi pogoji za nadaljnja 3 leta za prostor pred kavarno v Zvezdi, Perdanovih dedičev za postavitev črpalke pred Perdanovo hišo. Mestno lovišče se odda v zakup na javni dražbi, Aloma Companyji pa se podaljša najemnina za kioske za nadaljnjih 5 let. ■ Poročilo mestnega gradbenega urada Ivanu Kočniku se dovoli postavitev kioska za trafiko na križišču Dunajske in Vodovodne ceste. Odobri se zgradba novega dotočnega kanala za kopalno vodo kopališča v Koleziji. Zgradba železo-betonskega mostu čez Prošco na Ižanski cesti se oda Jugogradu za 45.425 Din. Nabava cevi za čiščenje kanalov se odda tvrdki Adamič za 10.000 Diij, Stavbna dovoljenja Stavbna dovoljenja prejmejo: Dolinar Jakob za adaptacijo lokala v Rožni ulici, Pinterič Marija za gradnjo hiše v Staničevi ulici, Zorko Franc za adaptacijo parne pekarne ob Celovški cesti, dr. Ažman Josip za gradnjo ograje ob Masarykovi cesti, Sajovic Rajko in Josip za prizidek ročnih delavnic ob Bolgarski ulici, Bujas Martin za adaptacijo kletnih prostorov v Prešernovi ulici 5, »Trgovska akademija« za gradnjo palače ob Bleiwei-sovi in Gregorčičevi ulici, Markič Marjeta za povečavo okna v Cerkveni ulici, Frančiškanski provincijalat za gradnjo balkona v Sp. Šiški, Tiskarna »Merkur« za gradnjo ograje ob Gregorčičevi ulici, Kramar Marija za adaptacijo hiše ob Dolenjski cesti, inž. Nagode Črtomir za gradnjo hiše v Bogišičevi ulici, Brejc Mara za gradnjo hiše v Bogišičevi ulici, Korsika A. za hišno kanalizacijo na Vrtači, Ocvirk Ivan za gradnjo enonadstropne vile ob Štrekljevi ulici, Jager Melhior z*a gradnjo hiše ob gorenj, žel. v Sp. šiški, Klenovšek Vinko za gradnjo hiše ob gorenj, želez, v Sp. šiški, Bizjak Karol za gradnjo hiše ob gorenj, želez, v Sp. šiški, Grobelšek Anton za gradnjo hiše ob gorenj, želez, v Sp. šiški, Trelc Josip za gradnjo hiše ob gorenj, želez, v Sp. šiški, Pirc Ivan za gradnjo pritlične hiše ob Ižanski cesti, Mrzllkar Ivan za gradnjo pritlične hiše v Trnovem na pare. št. 342/19. Uporabna dovoljenja Uporabna dovoljenja za uporabo hiš prejmejo: Pust Ivan za hišo ob Jelovškovl ulici, Primc Jerica za hišo ob Lampetovi ulici, Lisjak Franc za hišo ob Podlimbarskega ulici, Hočevar Maks za hišo ob Levstikovi ulici, Žitnik Franc za hišo v Beljaški ulici, Podlipnik I. za prizidek v Jernejevi uli'!i, Semenič Viktor za hišo in gradnja drvarnic na Privozu, Weiss Jože za niSo ob Gerbičevi uhci, dr. Dolenc Metod za hišo v Gonipovi ulici, dr. Krek Gregor za hišo v Gorupovi ulici. Raznoterosti Odkloni se prošnja inž. Domladiča za prezidavo hleva na Er javčevi cesti v delavnice. Odloži se prošnja Ivana Pestotnika in Ivana Kralja za napravo pražarne za kavo ob Dolenjski cest*. Dovoli se Ivanu Golobu zgradba enonadstropne hiše v Mestnem logu, Mihaelu Trzinarju provizorična lesena stanovanjska hiša na Cesti dveh cesai jev in Matiji Zalarju provizorična zgradba pritlične lesene hiše na Ižanski cesti. Odkloni se prošnja Frana Šušteršiča za zgradbo lesene stanovanjske hiše v Gerbičevi ulici, prošnja dr. Fanžeta Novaka za zgradbo štirinadstropne hiše na svetu Zidarjevih dedičev in prenos gospodarskih poslopij splošne bolnice na Kooeljevo. Občinski svetnik g. Josip Olup je razširil pri svoji trgovini na Starem trgu izložbena okna brez dovoljenja in jih mora zato postaviti v prejšnji stan. Nj. Vel. kraljica v Ljubljani Ljubljančani so jo navdušeno pozdravljali Ljubljana, 19. junija. Popoldne okoli 9. ure se je po Celovški cesti pripeljala v Ljubljano v elegantnem dvornem avtomobilu znamke »Paccard« kraljica Marija, ki je avto sama vodila. Kraljica se je peljala v spremstvu dvorne dame ge. Šverljugove. Občinstvo je hitro spoznalo kraljico in jo je jelo najprisrčneje pozdravljati. Avtomobil je zavil na Dunajsko cesto, odtod pa po Prešernovi ulici in čez Frančiškanski most na Mestni trg, kjer se je ustavil pred Krisperjevo trgovino. V trgovini je kraljico pozdravil šef g. Krisper s poslovodjem g. Voltmanom. O. Voltman je kraljici razkazal zalogo igrač, ki so kraljici zelo ugajale. Kupila je za kraljeviče pajaca, vojni tank, cestni valjar, avtomobil, čolniček in več žog. Med tem ko se je kraljica, mudila v trgovini, se je zbrala pred trgovino velika množica, tako da so morali skrbeti za red stražniki pod vodstvom namestnika poveljnika policije g. Grila. Množica je kraljico, ko je stopila iz trgovine, navdušeno pozdravila z živijo klici. Kraljica je smeje odzdravljala. Avto z visoko damo je počasi zavil v Stritarjevo ulico in se odpeljal nazaj proti Bledu. Občni zbor podružnice CMD v Laškem Občnega zbora podružnice sv. Cirila in Metoda v Laškem, ki se je vršil v sredo 17. junija v hotelu »Savinja« v Laškem, se je udeležilo 20 članov. Načelnik podružnice g. Cetina je otvoril občni zbor ob 21. uri. Tajnik je poročal, da se je vršil v poslovnem letu občni zbor, 2 odborovi seji in 2 sestanka. Čeprav zaradi razcepljenosti društva ne more bogvekaj uspešnega izkazati, je njegovo delovanje povsem pohvalno. Tajnica je poročala, da šteje društvo 62 članov, da se je pri nabirauju darov pridno udejstvovalo in da se je poslalo za razne izkupičke glavni družbi 2100 Din. Svojega premoženja ima podružnica Din 1609‘09. V novi odbor so bili izvoljeni z vzklikom naslednji: Načelnik Ivan Cetina, nadučitelj v pokoju, namestnik Marija dr. Roševa, soproga župana, tajnik Blaž Zupanc, brivski mojster, blagajničarka Josipina Stegenšek, učiteljica, odborniki Juro Kislinger, upravitelj osnovne šole, Milica Strekelj, soproga davčnega kontrolorja, Nina Drobnič, učiteljica, Ernest Maver, prosvetni referent; preglednika računov sta gg. Kubica Mila, učiteljica in Benko Vekoslav, učitelj. — Delegati v glavno skupščino sta gg. Cetina Ivan in dr. Roševa Marija. Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda bo 8. septembra v Laškem. Za geodetski oddelek na univerzi S pozivom slušateljev geodetskega oddelka na tehniški fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani naši javno3t.i radi nevarnosti ukinitve geodte. oddelka se moramo docela solidarizirati iz razloga, ker bi bilo za naše slovensko kruhoborstvo neodpustljivo, onemogočiti naši mladini fakultetno stroko, ki potrebuje sto in sto univerzitetno naobraženih zemljemercev. Tudi vedi in nivoju našega katastra se bi zada! udarec, za katerega ne sme in ne more prevzeli odgovornost fakultetni svet. Fakultetni svet naj zato spopolni oddelek na višino drugih geodetskih oddelkov v tujini, ki so v ponos in čast tamošnjim univerzam. Odbor za društvo jugoslovanskih geodetov (geometrov) v Ljubljani. V ©tvoritev Carfovega razglednega ste pa na Kozjaku-Spiku Šoštanj, den 18. junija. V nedeljo 14. t.m.so ob številni udeležbi domačinov in izletnikov otvorili in blagoslovili razgledni stolp na Paškem Kozjaku (Špiku 1107 m), ki ga je dala postaviti šaleška podružnica S P D v Šoštanju. Stolp je blagoslovil domači gospod župnik, ki je v svojem lepem govoru pozival navzoče, naj češče posečajo to lepo razgledno točko, da od tukaj spoznavajo krasoto slovenske zemlje in jo vzljubijo. Načelnik šaleške podružnice SPD Luce Koritzky je v svojem pozdravnem govoru povdarjal naklonjenost domačega gospoda župnika planinstvu, ki je za stolp podaril ves potreben les, radi česar je odbor podružnice soglasno sklenil, da se v priznanje njegovih zaslug imenuje na Špiku postavljeni stolp Carlov stolp, kar so vsi navzoči z glasnim pritrjevanjem vzeli na znanje. Slovesnosti so se udeležili tudi načelnik SPD v Celju sod. sv. Tiller ter nadzornik podružnic SPD sod. 9v. Dr. Scnjor iz Maribora, ki sla v svojih govorih naglašala, da je šaleška podružnica SPD v Šoštanju v zadnjem času zelo de lavna, ker gradi tudi planinsko kočo na Smrekovcu (1377 m) in s tem odkriva lepoto naše zemlje med Pohorjem in Savinjskimi alpami, kateri predel je bil do sedaj širšemu občinstvu premalo znan, dasi bi radi svoje lahke pristop-nosti, bližine prometnih zvez ter lepega razgle-da z njegovih vrhov bil vreden večje pozornosti. Po nagovorih se je vršil ogled stolpa, ki je 10 m visok ter priprosto, toda trdno zgrajen. Z njega se odkriva očesu na vse strani prost razgled, kar poprej s planote radi drevja na vzhodni slrani ni bilo. Žal so bile to nedeljo daljine zastrte v sive tančice, predznanilke silo vitega neurja, ki se je naslednjega dne razdivjalo po teh krajih. Po slavnocti se je razvila nied domačini in izletniki ona prisrčna, domača in neprisljena zabava, ki je mogoča le na pla u.uah, kjer se človek otrese tesnega življenja v mestu, kjer mu čisti zcalc in solnce okrepita telo in dušo, kjer ga zavest premaganih ovir in na porov navda s pogumom in vero vase, kjer od padejo zdražbe, vse tiste razlike, ki nas v mestih ločijo v stanove in skupine, da spet postanemo ljudje, želeči biti drug drugemu bratje in sestre, vsi enako hrepeneči po solncu in lepoti. Obmejni promet na severu v mesecu maju Maribor, 19. junija. V mesecu maju je na severni slovenski meji prišlo v Jugoslavijo 13.753 oseb, in sicer 3583 Jugoslovanov, 5175 Avstrijcev, 2844 Cehoslova-tkov, 1110 Nemcev in 1541 podanikov drugih držav. Preko Maribora je prišlo 11.177 oseb, od teh 2809 Jugoslovanov, 4044 Avstrijcev, 3053 Cehoslovakov, 854 Nemcev in 417 drugih. Cez Št. Ilj je prispelo 1361 oseb, čez Cmurek 134, čez Dravograd 187 in čez Hodoš 14. Odšlo je v tem času iz Jugoslavije 13.368 oseb, in sicer 5082 Jugoslovnov, 4681 Avstrijcev, 1803 Cehoslovakov, 1280 Nemcev in 517 podanikov drugih držav. Prišlo in odšlo je skupno tedaj 27.116 oseb, od teh 8665 Jugoslovanov, 5147 Cehoslovakov, 9856 Avstrijcev, 2390 Nemcev in 1058 drugih. V tranzitnem prometu je potovalo preko našega ozemlja v tem času 5158 oseb, in sicer na progi Maribor—Rakek 1623 oseb, Rakek—Maribor 1248, Prevalje—Maribor 226, Maribor— Prevalje 357, Labud—Prevalje 954 in Prevalje— Labud 753 oseb. Razvitje naše trobojnice na Kozjaku Marenberg, 18. junija. Kakor je »Jugoslovane med vestmi že poročul, je sklenilo obmejno prebivalstvo, da da duška svoji narodni pripadnosti ter da manifestira na dostojen način na naši severni meji s tem, da postavi na prelazu Radi državno trobojnico. Prelaz Radi je v vsem Kozjakovem pogorju med Dravogradom in Mariborom edino zvezan 9 cesto z Avstrijo. Letos je bila tukaj tudi na novo otvorjena carinska cesta. Na meji v neposredni bližini, kjer se bo razobesila državna trobojnica se bo že letos začela graditi nova carinarnica. Na ta način se bo promet na tej cesti, ki vozi iz Marenberga preko prelaza Radi v Ivnik, zelo povečal, obenem pa se bo povečal tudi dotok naših, kakor tudi tujih državljanov Hotel Jekler na Bledu zopei otfvorjen 14G7 Za cenjeni obisk se priporoča na prelazu, kakor tudi v vsem Kozjakovem pogorju. Gotovo je, da bo ta otvoritev v gospodarskem oziru vsej dolini mnogo koristila, ravno nasprotno pa zna biti v nacijonalnem oziru. Radi tega je velike važnosti za prebivalstvo, ki prebiva na Kozjaku, kakor tudi za izletnike, da se ravno tukaj razvije naša državna trobojnica. Že večkrat so se glede postavitve naše trobojnice na Radiu čule želje, kakor od priproslega kmečkega prebivalstva, tako tudi od naših na- rodnih društev. Letos pa se bo ta želja uresničila. V ponedeljek 16. t. m. se je sestavil pripravljalni odbor, katerega naloga je, da čiinprej preskrbi vsa sredstva za nabavo zastave. Svojo pomoč bodo nudila tudi vsa narodna društva v bližini. Prepričani smo, da bodo vsi in vsakdo tej lepi in hvalevredni zamisli v pomoč. Tak« stremljenje je treba podpirati. Katere vrednote dosegajo kmetski fantje s tekmami koscev Gospod urednikf Tiste vedno enake veselice so že precej iz mode, dasi se še često vršijo v naših vaseh. Ob takih prilikah se marsikaj zgodi in potem čujemo neprestane tožbe nad našo kmetsko mladino. Takih mnenj pa ne morem z gotovostjo potrditi. Jasno je le eno: če grozi naši kmetski mladini propast, potem je naša dolžnost, da jo odvrnemo od stvari, ki jo utegnejo upropastiti ter se posvetimo tudi vzgoji kmetske mladine, ki je že prestopila poslednjič šolski prag. Vem. da je treba na vsak način odstraniti vse, kar vodi našo kmetsko mladino na stran pota: k surovosti in nedostojnosti in celo krvavim pobojem. Vendar pa je potrebno, da tisto bolno in nezdravo odstranimo ter nadomestimo z zdravim in dobrim. Samo začnimo že vendar! Iz svoje izkušnje in opazovanja naj navedem dejstvo, da je naša kmetska mladina zelo odprte glave ter tudi dovzetna za društveno in organizacijsko udejstvovanje; nič težko ni ustanoviti kateregakoli društva in mu pridobiti članov in članic. Težava je le v tem: najti primerno in odgovarjajočo kulturnostno zaposlitev, ki bi odgovarjala stremljenju današnje kmetske mladine ter bi bila v resnici izraz in plod tistih talentnih duševnih in srčnih sil naše kmetske mladine, sil, ki jih je treba dvigniti in sprostiti. Saj mi vendar ne more nihče oporekati, da je naša kmetska mladina v vsakem društvu in organizaciji samo nedelaven udeleženec. To pa je premalo in tudi ne zadovolji našega kmetskega fanta in dekleta. Več jima je treba dati. Nujno je, da našo kmetsko mladino združimo v res samosvojo, iz sebe ustvarjajočo generacijo. Že nekaj časa prireja kmetska mladina tekme koscev, tesačev in žanjic. »Društva kmetskih fantov in deklet« in njih osredje »Zveza kmetskih fantov in deklet« v Ljubljani si stav-ljajo za smoter popolno delavnost kmetske mladine na vseh področjih. In čisto naravno je, da tistega kmetskega dela na vasi niso mogli prezreti, temveč so mu dali svoj pečat ter ga dvignili. — Bistvo leži v tem, da se prikaže kmetsko delo na vasi kot nekaj vrednega in potrebnega ter se to kmetsko delo opere predsodka in še danes živega očitka, da je kmetsko delo manj vredno in umazano. Poiskati pa je bilo treba primerne oblike, v kateri bi se to delo na najlepši način in uspešno izkazalo. Mislim, da oblika tekmovanj najboljše ustreza namenu, ki ga gojijo naše kmetsko mladinske vrste, zakaj do danes to dejstvo potrjujejo mnoge zelo uspele tekme. V taki tekmi se ve znajti naša kmetska mladina, ker predobro ve, da je to le njena prireditev, njej odgovarjajoča ter da s to prireditvijo vrši posredno velik del družabnega dela in zbliževanja delovnih vrst na vasi. Take prireditve so ena izmed tistih mnogih zaposlitev naše kmetske mladine, ki je voljna pretrgati z zastarelimi in danes že ne-odgovarjajočimi kmetskimi prireditvami ter si na tak način utirati nova pota nove dobe. Treba je nuditi mladini primerilo zaposlitev in potem smemo pričakovati, da se razmere obrnejo v boljše, zakaj iz dolgega časa, iz naveličanosti in razvrvanih socijalnih razmer marsikatero naše dekle odide z doma in se ne vrne, če se pa vrne, se vrne domov samo še umreti. Pomagajmo obema, zaposlimo ju z odgovarjajočim kulturnostnim delom in ju ne nadleguj- Kulluva Iz mariborskega glasbenega življenja Kienzlova opera »Evaugeljuik«. Naše narodno gledališče je zaključilo letošnjo glasbeno sezono s Kienzlovo opero »Evangelj-nik«, ki se odlikuje po sicer zelo romantičnem, toda etično globokem libretu in po zares kvalitativni glasbi. Ker je bila dobro zrežirana (režija g. Trbulioviča) naštudirana (dirigent g. Herzog) in zasedena, je uspela v polni meri in je v tem oziru bila morda sploh višek vsega glasbenega, kar nam je naše gledališče letos nudilo. Pomanjkljiva je bila le inscenacija, posebno v prvem in drugem dejanju, toda pri tem moramo pač upoštevati silne gmotne težkoče, s katerimi se naše gledališče bori. Da se je pa delo sploh moglo uprizoriti, je zasluga treh gostov solistov: g. Neraliča, g. Jarca in ge. Za-mejič-Kovičeve. Prvi je pel učitelja Freudho-ferja in dosegel s svojim baritonom največji svoj dosedanji useli v Mariboru. Drugi, g. Jarc, je bil kot pisar Freudhofer v prvem dejanju še malo negotov in okoren, v drugem in tretjem je pa rastel igralsko in pevsko vedno više, da nas je kar veselo iznenadil. Po prestani bolezni in večletnem presledku bi potreboval sicer še nove vaje in novega popolnega vživetja, a s svojim prikupljivim tenorjem bi se mogel kmalu razviti v dobrega pevca in tudi igralske sposobnosti mu ne manjka. Ob sedanjem pomanjkanju tenorja bi bilo vsekakor želeti, da bi sploh ostal v Mariboru. Občinstvo si je že prvi večer osvojil. Prav tako je s popolnim uspehom odpela svojo vlogo ga. Zamejič-Kovičeva, dasi sama po sobi no nudi Bog ve kakšnih možnosti za razmah. Pela je vlogo Magdalene. Le v prvem dejanju je nastopila gdč. Udovičeva, Marta pa ponovno utrdila svoj sloves. Kot ju-sticiar Engel je tudi g. Pavle Kovič dokaj dobro uveljavil svoj glas. Ostali: g. Trbuhovič (Aibler) gdč. Cepičeva (žeua), gdč. Barbičev« (Hurlovka), g. Skrbinšek (kmet), g. Gorinšek (čuvaj) in ga. Gorinškova (cunjarica) so vsak po svojih močeh dorinesli do celotnega uspeha. Zbor otrok kot tak pevsko ni bil najboljši, pač pa sta močno živela zbor in orkester. Opera je vzbudila mnogo zanimanja in je kljub vročini privabila zelo številne poslušalce. R. R. Koncert pevskega zbora »Drave« Ob priliki XIII. kongresa Združenja jugoslovanskih 'zničarjev in brodarjev je v soboto zvečer priredil pevski zbor Železničarskega glasbenega^ društva »Drava« v koncertni dvorani pivovarne »Union« koncert z zelo obsežnim programom za moški zbor, tenorski in sopranski solo, katerega so posetili tudi zastopniki civilnih oblasti in vojske. Dvorano so napolnili večinoma železnčarji, domači in kon-gresisti. Pevski zbor je pod vodstvom pevovodje g. Horvata pokazal zelo lep napredek veliko vaje in disciplino. Na sporedu so bili sami slovenski in jugoslovanski komponisti. Baritonske solistične partije je v zborih absol-viral z občutjem in lahkoto g. Fagauelli, tenorske pa g. Živko, ki pa je pokazal vso toplino svojega glasu posebno v treh solo pesmih in v duetih s sopranistko go. Antonijo Skvarčev«, ki je simptična koncertna pevka in bi jo radi še večkrat slišali. Soliste jo na klavirju spremljal komponist g. Vasilij Mirk z znano virtuoznostjo in toplino. Koncert je v splošnem dobro uspel, spored pa je bil (20 točk) preobsežen. R. R. mo še danes s starimi pesmimi. Lepše je, da ob nedeljskih popoldnevih kmetska mladina zunaj v naravi tekmuje v svojem delu ter sl na tak način pomaga dvigati se iz vsakdanjosti, kot pa da preseda v gostilniških sobah in tratt svoje mladostne moči ter pri tem žalostno umira. Ce bodo to dosegle tekme kmetskega dela, bodo dosegle brezdvomno zdravo vrednoto. In to bodol France Geršelj. Tota uničila vse Kamnik, 19. junija. Kolika je škoda v krajih, ki so bili v ponde-ljek prizadeti od toče, se ne da še s številkami točno ugotoviti. Ponekod je bilo uničenega polovico pridelka, v vaseh Dragomelj in Ihanj pa se je že uradno ugotovilo, da je toča uničila ves pridelek. Na sadnem drevju ni ostalo niti enega sadeža, vse je stolčeno na tla. Ječmen, Ul je že pričel zoreti, je popolnoma omlaten, prav tako je uničen tudi ves posevek rži in pšenice, krompir se bo morda še nekoliko popravil, žito pa so že povsod poželi, da ga vsaj pokrmijo živino. V krajih vzhodno od Domžal je toča že večkrat uničila ves pridelek. Oblaki s pogubouosno točo se pripode 9 štajerske strani proti Domžalam in so menda za vasi, ki leže južno in severno od te smeri, neškodljivi. To je takozvana moravška struja in ga nesreča v obliki toče le malokdaj obišče v večji meri. Medtem, ko je v Domžalah padala debela toča, je n. pr. v Kamniški Bistrici padal samo pohleven dež. _ Huda avtomobilska nesreča Logatec, 18. junija. V sredo 17. t. ni. okrog 20. ure je vozil avto-taksi last M. Antičevičeve, šofer Anton Križaj iz Dolenjega Logatca iz Logatca v Rovte ta-mošnjega župnika z župnikom iz Zaplane. Do doma je bilo vse v najlepšem redu. Toda nazaj grede se je na močnem ovinku takoj iz Rovt avto prevrnil s šoferjem Križajem čez škarpe, in sicer se je avtomobil dvakrat preobrnil. Avtomobil je bil za nadaljno vožnjo neuporaben. Večja nesreča pa je zadela šoferja Križaja, ki je bil to pot sam na avtomobilu. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil levo roko takoj v ključnici, močno se je poškodovat po glavi in se je porezal ob šipah in si izbil štiri prednje zobe. Hudo poškodovanega šoferja so pripeljali domov v Dol. Logatec, od tu pa takoj v bolnico. Avtomobil pa so naslednji dan pripeljali v garažo, kjer ga bo treba do dobra popraviti. — Nesrečo je zakrivil močan ovinek in strini prepad, kjer se vsako leto zgodi kaka avtomobilska nesreča. Rešili jo iz Save in nagrado zapili Zagorje, 18. junija 1931. Vroči popoldnevi oživijo bregove zlasti na Savi v bližini postaje Zagorje. Včeraj pa se je pri kopanju skoro zgodila nesreča, ki bi zahtevala človeško žrtev ge. M., soproge tukajšnjega posta-jenačelnika. V vod-i je go. M. nenadoma prijel krč in se je pričela potapljati. To »o opazili v bližini se nahajajoči kopalci, ki so ji takoj priskočili na pomoč ter jo rešili smrti. Za svoj čin so prejeli dokaj lepo nagrado, ki so jo seveda porabili zalo, da so žejna grla malo zalili. To bi ne bilo nič hudega, da niso potem razgrajali. Razgreti od zavžile pijače, so napadli g. Raj-k-ota Mullerja, ki se jo mirno razgovarjal v družbi svojih prijateljev. Napadli so tudi gosp. Kovača ostali pa so se razbežali, tako da do prelivanja krvi ni prišlo. Tepeži že dolgo niso pri nas več vsakdanja reč in prav bi bilo, da se tudi sedaj ta že davno izkoreninjena navada ponovno ne uvaja. Št. Jurij ob južni železnici Občinski odbor je v svoji redni seji dne 14. t. m. soglasno izvoli! svojega rojaka dr. l’ovalej-a, finančnega direktorja v Ljubljani za častnega občana. — Zupan Martin Klajnšek je v svojem uvodnem govoru orisal nevenljive zasluge rojaka, domačina, dr. Povaleja za okolica Sv. Jurija zlasti njegove zasluge za svoječasno postavitev osnovne šole v Sv. Juriju. — Dr. Povalej kot inicijalor je sam napravil načrt za šolo, na to pa moralno in gmotno podprl akcijo in le njemu se je zahvaliti, da se je načrt tudi uresničil. — Danes stoji stavba že desetletja in še le danes se je pokazalo, kako potrebna je bila tako prostorna šola in kako dalekoviden je bi! dr. Povalej. Dr. Povalej si je s to šolo postavil sam spomenik in občina okolica Sv. Jurij se je hotela s tem, da je imenovala dr. Povalej-a častnim občanom, izkazati, da je vredna svojega rojaka. Obenem z dr. Povalej-em pa je bil sprejet kol častni občan tudi sedanji župan Martin Klajnšek, ki si je poleg dr, Povalej-a stekel mn igo zaslug za z~ d Rev prslopja osnovne šole. Stran 4 MT..T Slovo prode lankoviča od Ljubljane Ljubljana, 19. junija. Jutri ob 10. dopoldne bo opravil prota Jankovič zadnjo liturgijo v Ljubljani v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišiča na Taboru in se poslovil od svojih vernikov. Na Vidov dan ■večer ob ‘20. mu iprirede njegovi številni prijatelji poslovilni večer v restavracij Zvezda. Za l« veter se vabila ne bodo razpošiljala. Dobrodošel veak, ki 7,oa ceniti zasluge protoreja Jankoviča! TaLi, ki bi radi še po starem ... Laško, 19. juuija. Po širni domovini gre nov, svež narodni pokret, ki dviga vse zavedne Jugoslovane k novemu življenju za kralja in čast na še domovine, le Laško ima še takšnih ljudi, ki potegujejo precej po starem in vsi 80 srečni, ko jim je dana prilika, da dajo malo duška nemškularski žili. V pondeljek sem šel po glavni ulici, pa vidim pred neko hišo še precej ljudi, ustavim se in prisluhnem. Ne vem kaj so v resnici imeli, a toliko vem, da so se prav pošteno drli z razniipi nemškimi pesmimi, kftkor bi hoteli klicati laške nacijoualce »ftuf biks«. Marsikdo se je ustavil pred hišo In s prezirom ter z bolestjo v srcu odšel dalje. Po dvanajstih letih svobode, ljudje božji, pa dobimo še tako zakrknjene Slovence, ki nimajo niti toliko ponosa v sebi, da bi se razgovarjali, veselili ter peli v svojem materinem jeziku! Žalostno! Kdor svojega materinega jezika ne ceni, je podlaga tujčevi poti! Ako je tem ljudem tako všeč nemško, bi jih prosil, da gredo prihodnjič kam daleč za Hum, kjer jih bodo lisice poslušale, ne pa zavedni narodni Laščani. V bodočnosti pa boino občinstvu postregli tudi z imeni teh nemških zaljubljencev. Pomnijo naj, da tega ne bomo poslušali. Polsnih pri Litiji Preteklo nedeljo sta se soseda P. Anton in R. Ivan spopadla radi nekih parcel. Med obema traja že dolgoletno sovraštvo in večkratne pravde radi parcel. Vzrok nedeljskemu spopadu je bil, kot običajno pri vseh pretepih na deželi, demon-alkohoi. Pretep je ustavilo šele tamoš-nje orožništvo, ki je oba pretepača razdružilo. Št. Rupert na Dolenjskem V Savi je utonil 15. junija poslovodja Lažni-kovega mlina v Radečah Alojzij Zidar iz Bistrice pri St. Rupertu. V nedeljo popoldne se je šel kopal na Savo pri Radečah, a Ji ljub temu, da je bdi dober plavač, eo ga valovi zanesli v vrtinec, kjer je 'izginil v vodi. Savo so že preiskali do Brežic, toda njegovega trupla še niso našli. Pokojnik je bil star 27 let in zelo dober mlinar. Jurklošter It občinske uprave. Ponesrečeni župan in starosta Sokola v Jurkloštru g. Jurko Anton se je vrnil te dni iz ljubljanske bolnice in je zopet prevzel županske posle. — Mesto občinskega ajnika je vsled odhoda Miloša Topliška prevzel g. Alojzij Koželj. Remšnik Kmetijsko predavanje. V nedeljo 7. junija se je vršilo pri nas v šoli kmetijsko predavanje. Predaval je. kmetijski referent g. Zdolšek iz Prevalj. Dal nam je v jedrnatih besedah nekaj navodil, kako bi bilo lahko zboljšati kmetijstvo v našem kraju. Ker je kraj hribovit, bi se lah-10 posebno dobro razvijala živinoreja. Več pa-,nje bi se moralo posvečati travništvu. Z gno-enjem in iztrebljenjem plevelov bo treba zboljšati travnike. V glavnih potezah je orisal umno sadjarstvo. Poudarjal je važnost kmetijske za Iruge, ki hi bila v veliko podporo in pripo noček za umno gospodarstvo. V prvi vrsti pa e treba, da se sami zanimamo za našo grudo, la ■/, veseljem na njej delamo. Zanimajmo se »olj za strokovne knjige in za strokovna predajanja. Strokvna izobrazba nam naj bo vsakda-ija potreba. Skušajmo dvigniti naše domove, ta bodo drugim v vzor, nam pa v ponos. Z Iju-»eznijo se oklenimo doma našega in naših irednikov, ker vedno je boljša domača gruda, iego na tujem zlata ruda. Jz Drccvsftse banovine d Cenjene naročnike, ki še niso poravnali naročnino za ta ali prejšnji mesec, prosimo, naj to čimpreje store. S tem si zagotovijo redno prejemanje lista, upravi pa prihranijo mnogo nepotrebnega uela. d Zahval« t dvora. Starosta Jugoslovanske gasilske zveze je prejel na pozdravni brzojavki, ki so jih poslali iz pokrajinskega izleta JGZ v Celju Nj. Vel. kralju in ministrskemu predsedniku ti-le zahvali: Gospod, glede na z zadovoljstvom sprejete izraze vdanosti in državljanske ljubezni, poslane s proslave 60 letnice obstoja gasilnega društva v Celju, mi je Nj. Vel. kralj blagovolil ukazati, da se zahvalim udeležnikom proslave. Minister na dvoru: B. Jeftič. — Ob prejetju pozdravne brzojavke gasilcev iz Dravske banovine s pokrajinskega zleta Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani mi je gospod predsednik ministrskega sveta ukazal, da izrazim članom Njegovo zahvalo. Šef kabineta pri predsedniku ministrskega sveta. d Upravni odbor Jadranske Straže v Ljubljani, izvoljen na rednem občnem zboru 16. junija t. 1., se je sestavil takole: predsednik dr. Pirkmajer Otmar, pomočnik bana; I. podpredsednik brigadni general Popovič Dragomir, komandant mesta; II. podpredsednik Stupica Fran, veletrgovec; I. tajnik Likovič Joža, banovinski pri-8tav; II. tajnik dr. Jeglič Želko, šef direkcije državnih železnic; blagajnik dr. Slokar Ivan, generalni direktor; odborniki: dr. Bohm Ljudevit, dr. Bohinjec Joža, Marjanovič Humbert, dr. Melik Anton, dr. Oblak I. C., dr. Pintar Ivan, dr. Pirjevec Karel, dr. Pless Ivan, Pogačnik Joško, dr. Rožič Valentin, dr. Zupanič Niko. d Za jugoslovanski kongres treznosti v Beogradu je dovoljena z odlokom g. ministra prometa 75% znižana vozna cena. Dovoljenje velja od 30. junija do 9. juilija. Velja tudi za odrasle. Legitimacije se naročajo pri prof. Pavliču do 24. junija. Iz Ljubljane odidemo z brzovlakom 2. julija. Vlak stane v Beograd in nazaj 150 dinarjev. Na povratku se ustavimo v Djakovem, kjer si ogledamo stolnico. d Izlet Jadranske Straže na Kosovo. Krajevni odbor Jadranske straže v Beogradu priredi na Vidov dam izlet na Kosovo z ogledom Skoplja to okoliških krajev. Izletniki ®e odpeljejo iz Beograda 26. in se bodo peljali naravnost do Kosovske Mitroviče. Cena vožnji bo četrtina cene potniških vlakov. Razen tega treba plačati za legitimacijo 30-— Din. d Na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani se je vršil pismeni višji tečajni izpit od 16. do 19. junija pod predsedstvom ministrske-ga zastopnika Sela prosvetne uprave Dravske banovine g. dr. Lončarja. Izmed ‘26 kandidatk je bila priznana zrelost za fakultetske študije 23 kandidatkam, izmed teh je bilo 5 kandidatk oproščenih ustnega izpita. Zrelostni izpit so opravile: Antič Karmen, Bogataj Danica, Brus Alojzija, Butinar Marija, Cek Milka, Furlan La-dica, Legat Vera, Pegan Nik, Petrovič Ana, Podgornik Breda, Primc Olga, Seifert Herta, Stegu Anita, Stojan Sonja, Svetlin Helena, Špur Katarina, Štefe Anka, Šturm-Škrl Alma, Szillich Dragica, Vidic Eleonora, Vrhovnik Vanda, Zagradnik Martina, Žitko Ivanka. Dve gojenki sta bili odklonjeni na 3 mesece, ena kandidatka pa na leto dni. — Na licejskem trgovskem tečaju je polagalo zaključni letni izpit 48 gojenk. Izmed teh so izdelale 3 gojenke odlično, 19 gojenk prav doro, 22 gojenk doro, 1 gojenka zadostno, 8 gojenkam je bil dovoljen ponavljalni izpit v jeseni. d Št. Vid nad Ljubljano. Meščanska šola priredi v svojih prostorih v II. nadstropju razstavo risarskih in drugih izdelkov. Razstava bo odprta ob nedeljah 25. in 28. junija, vsakokrat od 7. do 18. ure. Občinstvo vljudno vabimo, naj si razstavo ogleda. d Šolska razstava šote Davorina Jenka v Cer-ljah je tako zanimiva, da je gosp. prof. Plečnik pri ogledu pripravljalnih del čestital učiteljstvu, ki je iz pozabe dvignilo tako zanimiv narodni zaklad, kakršnega doslej še ni videl; zato opozarjamo vse, ki pribite k odkritju plošč Davorina Jenka in Borštnika, da si istočasno ogledajo tudi zanimive zbirke iz cerkljanskega okoliša. d Nove telefonske zveze. Od 25. maja je otvor-jen telefonski promet med Mariborom in vsemi centralami na Francoskem. Od 1. junija telefonski promet Ortnek—Trst in telefonski promet Oplotnica—Trst, otvoritev telefonskega prometa z vso Madjarsko velja šele od 1. julija 1931, od 25. maja so otvorjene telefonske relacije Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru—Češke Budejovi-ce—Praha—Plzen—Liberac—Marjanske Lažne— Karlovi Vari, od 20. maja je otvorjen telefonski romet Oplotnica—G raz in Duna j, od 1. junija je otvojen telefonski promet med Bledom in vsemi centralami v Švici in med Bledom in vsemi centralami na Madjarskem, od 10. junija pa telefonski promet Šmartno pri Litiji—Trst ter Graz in Dunaj, od 15. junija je otvorjen telefonski promet Sv. Jurij ob Taboru—Dunaj. Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 764 9, termometer 168, relativna vlaga 73°/o, smer vetra SW, deloma oblačno, v Mariboru je kazal barometer 764, termometer 16-3, relativna vlaga 76%, smer vestra S, oblačnost 10, dež (1 mm). Drugod v državi je bilo vetrovno. Jasno je bilo v Mostarju, Sarajevu, 8koplju in Splitu. Vsa opazovanja ob 7. uri. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 23 (164), v Mariboru 27-4 (123), v Mostaru 343 (18-2), v Zagrebu 34-2 (16-3), v Beogradu 347 (15-4), v Sarajevu 324 (134), v Skoplju 822 (162), v Kumboru 326 (209), v Splitu 335 (21 7), na Rabu 824 (20-6), na Visu 308 (18). V oklepajih označena je najnižja temperatura. Cjubljana Sobota, 20. junija 1931, Silverij. Pravoslavni 7. junija, Teodot. Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. * ■ Nurodiio občinstvo in ljubljaiiHke pevco prosimo, da se udeleže sprejema članov društva Echo iz Krakova, ki pridejo v nedeljo popoldne ob V* 2. iz Zagreba v Ljubljano. Na kolodvoru bo slovesen sprejem. Prosimo'mnogo-brojne udeležbe. ■ Spominsko ploščo na rojstni hiši Ignacija Borštnika, velikega slovanskega dramskega igralca bo odkrilo na Vidov dan Udruženje gledaliških igralcev. Plošča je izvršena po osnutku arhitekta Rohrmana v ateljeju ljubljanske tvrdke Thoman, ki bo oskrbela tudi vzidavo na licu mesla. K tej proslavi in počastitvi spomina našega znamenitega sina vabimo vse naše občinstvo in ljubitelje gledališča. Točni spored svečanosti, ki se vrši skupno z odkritjem plošče skladatelju Davorinu Jenku v Cerkljah, bo objavljen v časopisju. ■ Najboljši liker sveta »Gromožovka« Maribor, Maistrova. Jz drugih banovin Pastir v zračnem vrtincu Našli so ga nezavestnega med čredo Iz Broda poročajo o razburljivem dogodku, ki se je dogodil v torek, ko je nad Brodom divjalo neurje. 17-letni Stojan, sin kmeta Marka Vasica, je pasel čredo ovac na okronkih Motajice, kjer se je zamudil do mraka. Ko je videl, da so se začeli zbirati črni oblaki, je zbral čredo In se napotil proti domu. Med potjo ga je pa zalotila nevihta in zračni vrtinec je mladega Stojna zagrabil in ga odnesel več metrov visoko ter ga nato treščil ob tla. Ob cesti je pastir obležal v nezavesti vso noč. Domači so ga iskali, toda zaman. Naslednje jutro so ga naposled našli še vedno nezavestnega, okrog njega so se pa zbrale njegove ovce. Starši so ga odnesli domov in nudili prvo pomoč, pastirček pa še dolgo ni prišel k sebi, zato so ga odpeljali v brodsko bolnico. Trikrat ugrabljeno dekle Sin jo je ugrabil očetu, ta pa siromašnemu fantu. Iz Bosanskega Samca poročajo o romantičnem na srednjeveško trubadurstvo spominjajočem ugrabljenju lepega dekleta. 18 letna Milka Petrovič,hčerka bogatega posestnika, je slovela zaradi svoje lepote. Med njenimi častilci je bil tudi siromašni mladenič Stevo Gramač. ker ni imel premoženja, so ga Milkini starši kar zapodili, ko je prišel prosit za njeno roko. Želeli so, da bi se Milka omožila z nekim bogatim posestnikom. Stevo se je zato odločil, da bo Milko za vsako ceno ugrabil. Nekega večera jo je izvabil v okolico In jo S pomočjo svojih prijateljev spravil v voz, da bi jo odpeljal. Na Milkine klice je prišel na pomoč posestnik Miloš Stojnik, ki je fante razgnal, dekle pa vzel k sebi. Toda 50 letni Miloš se je sam razvnel ob Milkini lepoti in se je odlomil jo obdržati pri sebi. O tem je obvestil tudi Milkine starše, ki so Stojniku takoj obljubili Milko za ženo, ker so vedeli, da je bogat. Stari Stojnik se je pripravljal na ženitev in je šel pred dnevi v Brod, da nakupi vse potrebno. Svojega 20 letnega sina je pa prosil, naj pazi, da mu mlada nevesta ne bo pobegnila pred poroko. Med tem je lepa Milka očarala tudi sina in ko se je stari vrnil domov, je našel v hiši svate. Sin Marko In Milka sta se med tem v tajnosti poročila. Dogodek je v vsej okolici zbudil mnogo hrupa, staremu Stojniku so pa vsi svetovali, naj ne postavi drugič volka za čuvarja ovce. b Samomor mlade neznanke. Na železniški progi pri Jastrebarskem so našit razmesarjeno truplo neznanega dekleta, ki se je vrglo pod vlak. Pri njej so našli pismo brez naslova, v katerem je samomorilka napisala, da jo je zapeljal neki mizarski pomočnik in da si je zaradi tega končala življenje. b Dan težkih nesreč v Mostarju. V sredo je bil v Mostaru dan nesreč. Nadzornik cest Alfred Pajer je pregledaval dela pri popravljanju ceste. Obstal na mestu, kjer so položili mino, katera Je pod njim eksplodirala In nesrečnika raztrgala na kosce. V Cerigaju so našli mrtvega nekega Marka Cergerja. Pri napajanju živine je padel v mlako in utonil. V okolici Ljubuškega je pa 18-letna Kata Nevesinjac padla na srp, ki se je zapičil v prsa. Ko si ga je izdrla, se je še hujše ranila. Nezavestno so jo odpeljali v bolnico, kjer umira. b Zvezan čuvaj v vodnjaku. V Kobili pri Čakovcu Je uslužben za nočnega čuvaja neki Josip Markin. V službi je bil zelo strog in ve sten. To ni bilo prav nekaterim, ki so se pred dnevi nad čuvajem maščevali na ta način, da so čuvaja ponoči zvezali in ga spustili v 30 m globok vodnjak. Pustili so ga v vodnjaku več ur, potem so ga pa zopet izvlekli. Pri tem Je dobil čuvaj hude poškodbe po vsem telesu. Od strahu pa je izgubil zavest. Opozarjamo na Koncert, ki ga priredi v pondeljek 22. t. ni. ob 20. uri zvečer v Filharmonični dvorani poljski moški zbor Echo iz Krakova. I Oblastna strelska družina Ljubljana poziva vse člane, da se zanesljivo udeleže ostrega streljanja, ki bo jutri ob 8. zjutraj na vojaškem strelišču. Udeležba obvezna za vse članstvo. Kdor še nima legitimacije, naj jo dvigne na strelišču. S seboj naj prinese 6liko v velikosti 6X9. Dežurna Držaj, Lipovž. ■ »MOTOH« KAVA DNEVNO SVEŽA! ■ Ljubljanski Sokol priredi celodnevni zlet moške in ženske dece v nedeljo 21. t. m. pod Veliki vrh pri Bokavcah. Zbirališče pred Narodnim domom. Odhod točno ob 8-30. Starši so vljudno vabljeni. Jestvine, jedilno posodo in pribor vzemite s seboj. Taborenje je v idiličnem kraju ob bistrem studencu, kjer se bo kuhal golaž in izdajal po režijski ceni. Povratek ob 19. uri. ■ Vse rezervne oficirje in narednike-djake, stanujoče v Ljubljani, pozivamo, da takoj osebno ali z dopisnico javijo svoje točno bivališče (ulico, hišno številko, nadstropje) in eventuel-no tudi telefonsko številko. — Mestni vojaški urad, Ambrožev trg 7/1. I Odprta noč iu dan so groba vrata. Umrla e: Franca Keber, roj. Kušar, užitkarica, Podlipoglav pri Dobrunjah. V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Marija Bogočin, 44 let stara, žena posestnika, Mrtvice pri Cerkljah pri Krškem; Franc Podlipnik, 56 let star, posestnik in krojač, Jernejeva ul. 11; Katarina Lemut, 79 let stara, zasebnica, Lepi pot 14; Franc Krek, 4 mesece star, sin posestnika, Stari dvor pri Stari Loki; Ljudmila Gaberšek, roj. Kranjc, 42 stara, žena žel. ključavničarja, Vodnikova ulica 20; Marija Forte, 4 meseca stara, liči mesarja, Trbovlje-Loke; Pavel Demšar, 27 let star, kolar, Predanost pri Poljanah; Miha Teran, 37 let star, čevljar, Križe-Kranj; Simon Papež, 23 let star, sim posestnice, Žvirče pri Žužemberku; Tere-rezija Kolb, roj. Pervaine, vdova banč. podur., Kettejeva ul. 3; Ivan Skopec, 37 let star, delavec, Brezje pri Dobravi; Franc Novak, 5 mesecev star, sto služkinje, Zagorje in Viktor Ptičar, 41 let star, Lopot pri Pregradu. Blag jim spomin! Žalujočim naše sožalje! ■ Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi novembra 1930 zastavljenih predmetov, in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino itd.) 6. julija, za efekte (blago, perilo, stroje itd.) pa 18. julija t. 1. v uradnih prostorih na Poljanski cesti št. 15 od 15. ure dalje. r I Omladinski klub »Jugoslovanska Iskra« v Ljubljani ima danes ob 20. uri v svojih prostorih Hotel »Tivoli« svoj redni članski sestanek. Vabljeni samišljeniki in prijatelji pokreta. ■II. sklepna produkcija gojencev dri. konser- torija ljubljanskega bo predvsem orkestralnega značaja. Nastopi konservatorijski orkester pod vodstvom dirigenta prof. Škerjanca in gojencev dirigentskega oddelka, Lipovška, Mullerja, Šivi-ca in Šušteršiča. ■ Dve zanimivi tekmi koscev. Jutri ob pol 3. uri popoldne priredi Zveza kmetskih fantov in deklet v Beričevem veliko tekmo koscev. Tekmovalo bo veliko število kmetskih fantov iz cele naše banovine. Poleg te tekme se vrši še »koscev-škricev«. Za vse tekmovalce so prirav-ljene lepe in vredne nagrade. Po temi pa se vrši še velika kmetska veselica s srečolovom. Posestniki iz Ljubljane imajo zelo ugodno avtobusno zvezo izpred Mestnega doma (Krekov trg). Zunanjim udeležencem je minister za promet dovolil polovično vožnjo po železnici. Vsi udeleženci naj vozno karto, ki jo kupijo na vstopni postaji, dajo žigosati na vstopni postaji ter je v Ljubljani ob izstopu ne oddajo, marveč jo pridržijo, ker bo ta karta veljala tudi za povratek, če se bo udeleženec izkazal z legitimacijo, ki jo dobi v Ljubljani na zborovanju. ■ V Tivoliju so začeli poslavljati na sredi drevoreda kamnite kandelabre s širokimi podstaviti. Široka tivolska cesta dobiva tako prijaznejše lice. ■ Ljubljanski živilski trg je preobložen z jagodami to črešnjami. Domače prodajajo po 4 Din, bosanske, ki zelo hitro zgnijejo, pa po 3 Din. Crešnje so letos zelo črvive. Te dni so pričeli prinašati na trg tudi borovnice in gobe. Mnogo je sedaj na trgu tudi zelenjave, poljskih pridelkov in sadja. ■ Smola novega tramvaja. Snoči ob tričetrt na 8. je tramvaj št. 17, ki je peljal od pošte proti šiški, na tramvajskem odcepu pred Figovcem skočil s tira. Vzrok nezgode je bil ta, da avtomatična kretnica ni delovala. Ko je tramvaj privozil do odcepa, je en del kretnice bil obrnjen za smer v šiško, na drugi strani p proti kolodvoru. Zaradi tega je tramvaj sko- ' čil s tira. Druge nezgode ni bilo. Tramvaj, ki vozi na kolodvor, se mora pred Figovcem vračati. ■ Nesreča. V bolnico je moral 20-letni zidar Anton Porenta iz Device Marije v Polju, ki si je pri padcu izvil desno roko. ■ Usoda bogatega šoferja. Kakor smo poročali, je bil pred dnevi aretiran eleganten 35-letai gospod, v čigar kovčku v garderobi na glavnem kolodvoru je našla policija okoli 21.000 dinarjev našega denarja in večji znesek tuje valute. Zdelo se je že, da je policija prijela vlomilca v Obrtno banko, a se je izkazalo, da je aretiranec prejel okoli 30.000 Din od Ljubljanske kreditne banke. Denar mu je bil nakazan iz Trsta. Ker »o našli pri njem mnogo zlatnine to srebrnine in ker je elegantni tujec sumljiv kljub temu, da ima vse dokumente v I redu, ga bo policija imela še nadalje v zaporu, doikler na dobi informacij o njem iz Zagreba to Maribora, kjer se je mudil v zadnjem času. Za 300.000 Din blaga pokradli Velika tatvina v Domžalah Domžale, 19. junija. V Domžalah so orožniki aretirali dve uslužbenki trgovca Menarta radi tatvin ki sta jih vršili že dalj časa. Mlada Matilda L. je bila blagajničarka in je gosp. Menarta oškodovala dnevno za več sto Din s tem, da je vsak dan v blagajni manj registrirala, kakor je prejemala. Vdova Josipina M. je bila pri tvrdki že več let nameščena in ji je gospodar povsem zaupal. Ta se je specilizirala na tatvine manufakturne- Samomor trgovskega potnika Obesil se je Ljubljana, 19. junija. Delavec Janez Bregar z Dunajske c. 19 je da- vi ob 4. pri izprehodu po šišenskem hribu opazil, da visi na bližnjem drevesu neznan moški. Bregar je takoj odšel na stražnico na Dunajski cesti in prijavil dogodek. Na označeni kraj je nato odšla policijska komisija, obstoječa iz zdravnika dr. Avramoviča in uradnika Grudna, in odredila, da se truplo prepelje v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Iz listin, ki jih je našla policijska komisija pri obešencu, se je ugotovilo, da gre za trgovskega potnika Karla Andloviča, rojenega 21. ga in galanterijskega blaga. V nasprotju z blagajničarko, ki je živela zelo potratno, tako da je vzbujala splošno pozornost, je živela Josipina M. zelo solidno. Tatici je prišel na sled orožniški komandir narednik Skok. Pri zasliševanju na orožniški postaji se je Matilda L. sunila s škarjami v vrat, da bi se usmrtila, a ji je samomor preprečil g. Skok. Rano ji je obvezal domači zdravnik dr. Hočevar. na Rožniku avgusta 1. 1904 v Trstu in tja pristojnega, samskega, nazadnje stanujočega na Gosposvetski cesti 14. Andlovič se je najbrž tekom noči ali v zgodnjih jutranjih urah obesil. Obesil se je na malem drevesu ob glavni poti, ki vodi na Drenikov vrh nad Cekinovim gradom. Pri samomorilcu je našla komisija rojstni list, domovinski list, nravstveno spričevalo, dovoljenje za bivanje v naši državi, za zaposlitev v naši državi, nalivno pero, svinčnik, kos mila in škatlico vžigalic, bržčas vse premoženje nesrečnega mla deniča. Mariboi3 m Nastop sokolske prednjaške šole. V četrtek 25. t. m. ob 1830 bo priredila zveza prednjaške šole Sokola Kraljevine Jugoslavije, ki se bo po 6-mesečnem pouku te dni zaključil, javen nastop na prostoru I. SSK Maribora. m Poziv Sokolom! Sokolsko društvo Maribor Malica poziva svoje članstvo, da se jutri v čim večjem številu udeleži nastopa bralskih društev Maribor L, Maribor II. in Ruše. m Dar narodne tvrdke. Znana narodna veletrgovina Pinter & Lenard na Aleksandrovi cesti je darovala krasen kip, ki bo kot nagrada in priznanje podeljen onemu mariborskemu srednješolskemu zavodu, ki bo jutri, v nedeljo zmagal pri srednješolski plavalni tekmi na Mariborskem otoku. Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor. 1184 111 Odgoditev razvitja skavtskega prapora. Razvitje prapora mariborskega stega skavtov, določeno za jutri, se vsled^ nenadnih tehničnih zaprek premoži na nedoločen čas. m Izlet na Peco. Za Vidov dan pohiti Zimski športni odsek SPD Maribor na Peco. Odhod v nedeljo zjutraj ob 5-40 z vlakom, povratek v ponedeljek zvečer ob 21 uri. Ako se prijavi dovolj članov SPD bo polovična vožnja. Prijave sprejema do 24. t. m. pisarna »Potnik«. m Koncert poljskega pevskega zbora »Echoc iz Krako\va. V torek 23. t. m. bo v Narodnem gledališču koncert enega izmed sedanjih najboljših poljskih pevskih zborov, društva »Echo« iz Krakowa, ki je že deset dni na koncertni turneji po Jugoslaviji. Na sporedu bodo najznačilnejše poljske skladbe novejšega časa. m Pijte original »CHABESO«. 1114 m Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!« 985 m K zavetišču pri Ribniškem jezeru! Jutri, v nedeljo 21. t. m. pohitijo planinci k Zavetišču pri Ribniškem jezeru, kjer je že mesec dni v polnem teku gradnja nove planinske postojanke, ki bo po svojem obsegu in ureditvi največja in sodobnim zahtevam najprimerneje zgrajena zgradba, ki bo služila poleti prometu planincev, pozimi pa zimskih športnikom. — Vsakogar, kdor se zanima za razvoj planinstva, posebno v naših krajih, bo zanimal razvoj in načrt gradnje. Vsled tega ponovno vabimo vse planince, da se lega izleta udeleže. Odhod iz Maribor danes, v soboto z večernim vlakom in jutri, v nedeljo zjutraj ob 5'40. Za cenen prevoz iz postaje Brezno do Ribnice na Pohorju je preskrbljeno; istotako tudi za izdatna okrepčila pri Zavetišču. Povratek iz Ribnice po dogovoru. Radi polovične vožnje na železnici naj vzamejo vsi s seboj planinske legitimacije, ki a morajo biti potrjene že za tekoče leto. — muk! ZSO. SPD. Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor. 1182 K vlomu v Košakih Kakor smo že poročali, je bilo v noči od ponedeljka na torek vlomljeno v Polzlovo viniča-rijo v Košakih, Vlomilec je, kakor se je doslej ugotovilo, na begu ovrgel dve ukradeni obleki, ostale ukradene predmete pa je zaztavil pri neki tukajšnji starinarnici. V sredo dopoldne je isti tat vlomil tudi v Bartovo klet na Koroški cesti in je, ko je bil zasačen in pregnan, odvrgel nahrbtnik, v katerem je bilo par čevljev, ukradenih pri Polzlu. Po vsem tem je policija že ugotovila njegovo identiteto, vendar ga doslej še ni mogla izslediti. Roparski umor pri Lučanah Avstrijska orožniška postaja v Lučanah je včerai javila tukajšnjemu policijskemu pred-stojništvu, da je v četrtek krog poldneva neznanec umoril in oropal 55-letno Josipino Magdaleno Helmbacherjevo, zakupnico gostilne v gradu Trautenburgu pri Lučanah. Ropar je odnesel 500 avstrijskih šilingov, moški suknjič, klobuk in srajco. V suknjiču je bilo tudi 12.000 boljševiških rubljev iz leta 1920 in nekaj francoskih rubljev, ki pa so seveda brez vrednosti. Dejanja je osumljen krog 45 let star moški, ki je govoril nemško v mariborskem narečju in se zaradi tega misli, da je naš državljan in da je o dejanju pobegnil v Jugoslavijo. Uvedeno je najstrožje zasledovanje. 2>cicv9 Leykam 2-25. ’ Notacije našili državnih papirjev v inozemstvu London, 19. junija. 7% Blaire 79-25—80 ^^wy„ork,l9- iuniia- Blaire 89, 7% Blaire 79-o0—80, 7% pos. drž. hip. b. 78-25—79. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca neizpreme-njeno stalna, brez prometa. Novi Sad, 19. junija. Pšenica: neizpretnenje-na. Poruza: baška 97-99. baška ladja Sava, Dunav 98—100, baška okolica Sombor 98—100 sremska okolica Indjija 97—99. Vse ostalo nespremenjeno. Promet: pšenica 1 vagon, koruza 8 vagonov, moka 4 vagone, otrobi 4 vagone. Tendenca neizprenienjena. Sombor, 19. junija. Pšenica: baška potiska 1^7-50—202'50, baška okolica Sombor 78/79 kg 160—165, gornjebaška 79/80 kg 190 do 195, sremska slav. 78 kg 165-180. Oves: baški sremski, slav. 170-175. Koruza: baška 98—100, baška ladja Duriav 100—102. Otrobi: baški 112'50 117-50. Tendenca neizprenienjena. Promet 32 vagonov in pol. Budimpešta, 19. junija. Tendenca slabša — Promet omejen. Pšenica: junij 14-40 (14-40 do 14-42). Koruza: 13-27-13-49 (13-26—13-27) av- fi« mlitn«))!13*-13’421- 11ei * Ljubljansko lesno tržišče lendenca neizpremenjeno mlačna, promet- 2 vagona oglja. Spori DRŽAVNO'PRVENSTVO Jutri bo nastopil v Ljubljani državni prvak Concordia, zmagovalec Hajduka in vodilni klub prve lige. S to tekmo stopa Concordia v drugo polovico liginega tekmovanja, ki bo končno-veljavno izločilo trojico najboljših za ožje tekmovanje za naslov prvaka države. V petih nastopih je Concordia dobila 9 točk, kar najbolje dokumentira njeno znanje. Dosegla je po vrsti naslednje rezultate: s Haškom 1:1, z Ilirijo 3:2, s Gradjanskim 2:1, s Primorjem 2:0 in s Hajdukom 2:1. Ilirija je dobro zečela. V Zagrebu je častno podlegla Concordiji s 2:3, Gradjanski je po zaslugi Mihelčiča odnesel iz Ljubljane obe točki in zmago 1:0. Nato se je pričela Golgota. Ekspedicija v Split je prinesla rekorden poraz Ilirije in nedeljo kasneje na lastnih tleh nič boljši rezultat. Radi raznih blesur in drugih vzrokov ni mogla Ilirija nastopiti z najboljšim moštvom in je morala doživeti dva huda poraza, kt sta seveda znatno vplivala na igrače. Vprašanje je, koliko časa bo trajala indispozi-cija. Tudi najboljša moštva doživljajo črne dneve, ki pa morajo enkrat prenehati. Mogoče bo dobro vplival na belo zelene dober rezultat, ki ga je moštvo doseglo v Zagrebu in jim bo v vspodbudo, da dosežejo na domačih tleh enak izdi. Vsekakor je moštvo dolžno svojim pristašem in vsemu slovenskemu nogometu, da izbriše oba zadnja katastrofalna poraza in da zaigra proti državnemu prvaku z ono resnostjo in zavednostjo, ki je potrebna za dosego ' stnega rezultata. Savez je poveril vodstvo tekme energičnim rokam. Dr. Planinšek ima dovolj zmožnosti, da bo privedel tekmo brez incidenta do konca. Glavna tekma se začne ob 17'30, predtekma Jadran — Ilirija rez. ob 16. Športno gibanje v Kamniku Otvoritev novega nogometnega igrišča Kamnik je bil dosedaj za šport skoro bi rekli nedostopen, v zadnjem letu pa se je tudi v tem pogledu zboljšalo. Vse športne panoge so pridobile veliko število navdušenih pristašev, povsod se Je pričelo živahno delovanje,, kakor da bi hoteli v kratkem času nadomestiti vse, kar smo zamudili prvo desteletje po vojni. Ustanovil se je športni klub s teniško, zimsko-sportno in nogometno sekcijo, katerim se bosta priključili sedaj še plavalna in kolesarska sekcija. Najagilnejša je bila dosedaj teniška sekcija, zimsko-športna je pričela svoje delovanje z zgraditvijo drsališča s smuškimi tečaji na gozdu in tekmami, ki so prav lepo uspele, nogometna sekcija pa se nikakor ni mogla razviti, ker ni mogla dobiti primernega igrišča, ki je prvi in glavni pogoj za uspešno gojitev tega športa. Vprašanje športnega igrišča je stopilo zopet v ospredje, ko so nedavno športniki v šmarci in na Duplici dobili lepo igrišče, na katerem prirejajo sedaj tekme, Kamničani pa so navezani samo na gostovanja po drugih gorenjskih mestih, kjer so dosedaj dosegli že lepe uspehe in tako častno zastopali Kamnik. Pričelo se je z vnemo delati na tem, da dobi tudi Kamnik tako igrišče po dolgem trudu in iskanju smo ga tudi našli. Športniki so zaprosili občinski odbor, naj jim dovoli preurediti sejmišče tako, da se prenesejo pregraje iz enega konca na drugega, s čimer bi dobili prostor v velikosti 70 krat 50 metrov, ki bi za zdaj popolnoma zadostoval, pozneje pa bi se po potrebi in finančnih možnostih lahko povečal. Občinski odbor se je na to vlogo pokazal velikodušnega in dovolil športnem klubu omenjeno preureditev, pri čemer sejmišče ne bo prav nič trpelo, Kamnik pa je prišel na ta način poceni do športnega igrišča. Uvidevnost občinskega odbora in njegova naklonjenost športnemu klubu zaslužita tudi javno priznanje in zahvalo. Prosimo občinski odbor, da ohrani svojo naklonjenost in stremljenje naših športnikov še nadalje podpira v sedanji meri. Hvaležnost športne javnosti mu ne bo izostala. V Kamniku kot industrijskem kraju je potrebno, da mladina po napornem delu v tovarnah dobi v športu primerno razvedrilo in telesno okrepčilo. S tem se odtegne pogubnemu posedanju po gostilnah, se vzgaja v disciplini in še utrjuje zdravje in duha. Samo v zdravem telesu je zdrava duša, zato podpirajmo mladino v njenih idealih, na njej sloni bodočnost našega mesta. Takoj ko je športni klub dobil dovoljenje za preureditev sejmišča, so se športniki vrgli na delo in s prostovoljnim kulukom so sami prenesli pregraje, očistili igrišče in postavili gole. V nedeljo 21. t. m. se že vrši otvoritev novega igrišča s prijateljsko tekmo med SK Kamnik in SK Disk Iz Domžal. To bo po dolgih letih prva nogometna tekma v Kamniku, za katero vlada že seda-' veliko zanimanje. Požrtvovalnim kamniškim športnikom želimo tudi na domačih tleh veliko sreče! Triumfalen zaključek češkoslovaške turneje hazene Concordie Družina državnega prvaka v hazeni Concordia se je vrnila s češkoslovaške turneje, ki je prinesla našemu prvaku in vsemu našemu športu naravnost triumfalen uspeh. Vsi češki časopisi brez Izjeme naglašajo, da je učenec prekosil učitelja ter da take igre Se ni pokazala nobena češka družina. Concordia je odigrala skupno 6 tekem in dosegla 6 zmag in to proti najboljšim družinam Češkoslovaške. Prvak južne češke SK Brez-nice je podlegel s 5:20; Aston Villa, prvak severne češke s 3:13, drugoplasirani klub Prage Sokol s 2:13, prvak češke Slavije s 2:5, team srednje češke s 5:9 in državni prvak češkoslovaške SK Kyjov s 9:14. Jugoslovanski atleti v Pečuhu. Tučan (Hašk) In dr. Narančlč (Concordia) sta preteklo nedeljo sode! ivala ;ia mednarodnem mitingu v Pečuhu in sta dosegla prav lepe uspehe. Tučan je zmagal na 1500 m (4:18), na 400 m je bil drugi (52’2). Dr. Narančlč je bil prvi v metu krogle (14'08) ter drugi v metu diska (41'20). Obiščite HOTEL UNION Bled prijetno udobno in poceni bivališče preko sezije. Izletnikom sobe za prenočišče vedno na razpolago. Nudijo se vsem cenjenim obiskovalcem po zelo nizkih cenah izborna vina, vedno sveže pivo in okusna jedila. Avtobuspostaja: Cena Lesce — Bled samo Din 5.— 1469 Kavarna Restavracija Klet „Ivezda“ Dnevno koncert lastnik Fr. In Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“ Ljubljana 762 Nogavice, rokavice, volna in bombai 468 aajoeneje In f veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska olioa In Stari trg Zakon o uradnikih (U. Z.) Nuino potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi ..Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče 4. Knjižica obsega 194 strani, od katerih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino Din 1 v znamkah. Naročite ga še danes, ker je zaloga majhna. Maltulatami papir se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše nadvse ljubljene mame, stare mame, tete in tašče, gospe Marije Favai ter za poklonjei 3 mnogoštevilne kras.ie vence in cvetje se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, zdravnikom, pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« za ginljivo žalno petje, gasilcem Spodnje šiške ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, dne 19. junija 1931. Žalujoči ostali Telelon 2059 Premog suha drva Pogolnik, BokoriCeva ulic« 5. Vinonoie ntlada dekleta, išče Hotel Jekler, Bled _______________1468 Proda se ugodno! Lepa dvonadstropna 6 stanovanjska vili podobna hiša, katera leži v neposredni bližini „Zvezde“, na križišču dveh prometnih cest, solnčna lega, lep vrt, obširno dvorišče In garaže. Zraven spada tudi poslovni lokal i dobro idočo zelo rentabilno gostilno. Plin, elektrika, vodovod. kanalizacija, parket!, telefon, sploh je vse v najboljšem stanu. VeSje Udobno stanovanje takoj na razpolago. Pusti se lahko večja hipoteka. Proda se radi prevzema večjega podjetja. — Pismene ponudbe na upravo ..Jugoslovana" pod „Lepo In rentabilno. 1466 liliji Zima prekrasni ljubavni roman. Cend Din 30’— v platnu vezan 35 —. Naroča se pri upravi „Jugoslovana“, Ljubljana, Gradišče štev.4 1474 Karol More sodaviiar Ljubljana Korunova ulica 1 Izdelovatelj »Triglavskega bisera« »Oranžade« Fofo aparati foto potrebščine Kosme tika Drogerija M&vmes Ljubljana Miklošičeva c. št. 30 Fo4omeyer Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. I*' delava amaterskih slik v 4 urah. 984