Poštnina plačana v gotovini
Leto XX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za 'It leta 00 din, za 'h leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Številka 116.
Časopis za trgovin o, industrijo. obrt in denarništvo
Uredništvo in upravnižtvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Tel. št. 25-52.
IzhaiaT8alt ponrdelJek>
sredo In petek
Liubliana, sreda 13. oktobra 1937
Cana p084™101	“£»0
številki din *
Upoštevajte zahteve gospodarskih Hudi!
Te dni so Imela oz. bodo še imela vsa naša trgovska združenja širše konference svojega članstva. Na teh konferencah se razpravlja o vseh aktualnih gospodarskih vprašanjih, vedno pa z vidika naših splošnih gospodarskih interesov. Vsaka teh konferenc pomeni važno in upoštevanja vredno pobudo za zboljšanje naših gospodarskih razmer. Vsaka teh konferenc daje tudi čisto konkretne predloge, kako se more ta ali druga stvar zboljšati. Zal pa mora naše trgovstvo na vseh teh konferencah tudi konstatirati, kako se njegovi predlogi ne upoštevajo, kako gre večina vseh teh s takšno vestnostjo sestavljenih resolucij v koš!
Velikanska škoda se v tem dela vsemu našemu gospodarstvu, ker vse te zahteve in vsi ti predlogi bi v resnici mogli hitro in varno zboljšati naše gospodarsko stanje. Prav te dni smo se mogli o tem nazorno prepričati. Kdaj je že pisal »Trgovski list« in kolikokrat so že zahtevale naše trgovske organizacije, naj se s previsokim ob-dačenjem motornih vozil ne ubija razvoj avtomobilskega prometa v državi, kar gotovo nevarno škoduje tudi naši obrambni moči. Toda vsi opomini so bili zaman, ker obveljalo je to, kar so trdili enostransko orientirani fiskalisti. In posledica je bila natančno ta, kakor so jo napovedovali naši gospodarski ljudje. Daleč za drugimi državami smo zaostali glede avtomobilskega prometa. Šele sedaj je prodrlo spoznanje in šele sedaj so bile znižane davščine na motorna vozila in trošarina na bencin. Kje bi že danes bili v motorizaciji države, če bi se tukaj od začetka upoštevali predlogi naših gospodarskih ljudi! Kako mnogo smo zamudili, kako zelo smo oslabili svojo obrambno silo, ker se niso upoštevali predlogi gospodarskih ljudi!
Drug takšen primer škodljivega neupoštevanja predlogov naših gospodarskih ljudi je kriza našega denarništva. Ze davno bi bila ta kriza za nami, če bi se naredilo takoj od vsega početka to, kar so predlagali naši gospodarski ljudje. Vse naše denarništvo bi zopet poslovalo normalno, zopet bi dobivali podjetniki potrebne kredite, da bi se ustanavljala nova podjetja in da bi vse naše gospodarsko življenje oživelo. Toda naših gospodarskih ljudi niso poslušali in zato se vleče kriza našega denarništva še naprej, zato moramo brez moči gledati, kako osvaja tuji kapital v naši državi pozicijo za pozicijo.
Ze celo nerazumljivo pa je, kadar se ne upoštevajo predlogi naših gospodarskih organizacij v korist naše državne blagajne. Kako je vendar mogoče, da so naši sicer tako vneti fiskalisti čisto pasivni, kadar gre za obdačenje podružnic velepodjetij ter nabavljal hih zadrug? Kje je zadovoljiva in Pametna razlaga za to, da isti ljudje, ki nastopajo proti najmanj Šemu branjevcu z vso strogostjo zakona, ne vidijo milijonskih dobičkov nabavljalnih zadrug in industrijskih velepodjetij s podružnicami? Leto za letom opozarjajo Zp trgovske organizacije na to neuslišano davčno' neenakost, a le-za letom se mjih opozorila me-čeio v koš. Ni čuda, če je v javno-
sti že prodrlo prepričanje, da je za vsakogar dosegljiva davčna prostost, samo da obleče svoje podjetje v zadružno obleko. In tako smo doživeli celo to absurdnost, da uživa zadružne privilegije tudi »Nabavljalna zadruga indu-strijcev kr. Jugoslavije«! Na bolj jasen način se pač ni moglo dokazati, kako napačno je, če se ne upoštevajo predlogi in zahteve gospodarskih ljudi.
Med zahtevami, ki se navajajo v resolucijah sedanjih trgovskih konferenc, je tudi zahteva po prepovedi veleblagovnic. Da je ta zahteva g'oboko upravičena, j3 priznala vlada že sama, ko je izdala uredbo o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic in še kasneje, ko je podaljšala njeno veljavnost.
Med temi je trgovstvo zbralo in predloLlo nove dokaze, da sv veleblagovnice pri nas čisto nepotrebne in da bodo samo škodovale razvoja naše domače in v resnici nacionalne trgovine, a kljub temu še ni slišati razveseljive vesti, da je vlada ostala na svoji liniji in podaljšala veljavnost stare oz. izdam uredbo o prepovedi veleblagovnic. Zakaj se to ne stori, zakaj se ne pokaže jugoslovanskemu t; govstvu dobra volja, zakaj se ne dokaže, da se zahteve najvažnejšega davkoplačevalca upoštevajo?
Gospodarski ljudje se neradi n.ešajo v javno življenje in neradi nastopajo tudi s posebnimi zahtevami in resolucijami. Ce pa to store, ootern je že v tem dokaz, da je njihov nastop gotovo potre-
ben, da je postal že gospodarska nujnost. Zahteve gospodarskih stanov se nikdar ne izrekajo zaradi kakšnih političnih ali strankarskih namenov, ker gospodarski ljudje ne iščejo naklonjenosti volivca. Samo živ gospodarski interes jim narekuje njih predloge in zahteve, ki imajo zato tudi prav posebno upravičenost in utemeljenost. Zato pa je tudi tem bolj napačno, če se predlogi gospodarskih ljudi, najboljših poznavalcev potreb našega gospodarstva, ne upoštevajo. Naravnost usodno pa je, če se z neupoštevanjem zahtev ubija dobra volja v gospodarskih ljudeh!
Kdo pa naj sodeluje pri dvigu našega gospodarstva, če ne gospodarski ljudje!
Trgovstvo	n
svoiih pravic
Širše konference	trgovstva
Na poziv Zveze trgovskih združenj, a tudi iz lastne potrebe, so priredila te dni vsa združenja trgovcev širše konference svojega članstva, na katerih so se podrobno razpravljala vsa aktualna gospodarska vprašanja. Soglasno in v popolni slogi so slovenski trgovci nastopili na teh zborovanjih in mogočno manifestirali svojo enotnost, pa tudi svojo voljo, da pridejo tudi trgovci do svojih pravic.
Nemogoče nam je, da bi podali vsa poročila s teh razveseljivih sestankov v tedenskih številkah
»Trgovskega lista« Jn zato jih bomo objavljali tudi med tednom. Ker' pa se na teh zborovanjih obravnavajo istai vprašanja, zato je tudi naravno, da so se glavni argumenti govornikov tudi ponavljali. Zato smo prisiljeni, da nekatera poročila skrajšamo, zlasti ona, ki smo jih prejeli kasneje, ker bi se drugače le ponavljali. Bralci pa zahtevajo vedno nove stvari in zato naj nam združenja oproste, če bo njih poročilo izšlo v »Trgovskem listu« le v skrajšanem obsegu.
Konferenca v Škofji
širša konferenca je bila 29. septembra v mali dvorani Sokolskega doma v Škofji Loki. Navzočih je bilo okoli 50 članov ter predsednik Zveze trgovskih združenj g. Stane Vidmar.
Konferenco je otvoril predsednik združenja g. Žebro, pozdravil vse navzoče, da so se kljub slabemu vremenu udeležili konference v tako lepem številu ter zlasti iskreno pozdravil predsednika Zveze Staneta Vidmarja.
Nato je razložil pomen in namen sestanka. Razmere, v katerih živi in dela trgovec, so vedno težavnejše. Trgovcu se ne priznavajo njegove pravice ter se zapostavlja za drugimi stanovi, pa čeprav je ravno trgovec tisti, ki mora v največji meri prispevati za državne in samoupravne davke. Kljub temu pa se naše zahteve ne upoštevajo in vse naše prošnje, želje, vsi naši predlogi in naše zahteve romajo v koš!
Sedaj nam grozi nova nevarnost. Kakor je zaradi konkurence Bate propadlo polno čevljarjev, tako groze nastajajoče veleblagovnice z uničenjem -malih trgovcev. Ko pa moramo konstatirati, kako propada trgovski, stan, ker se ne upoštevajo niti njegove najelementar-nejše potrebe, pa vidimo na drugi strani, kako se nabavljalnim in konsumnim zadrugam na debelo dajejo razni privilegiji in razne dobrote. Z vso odločnostjo moramo zahtevati, da velja za vse enaka pravica! Kakor trgovcem, tako se mora tudi konsumnim in nabavljalnim zadrugam predpisati davek po oceni njih prometa in čistega donosa!
Slovenski trgovec pa je še posebej udarjen zaradi krize našega denarništva. V vseh drugih državah so to krizo rešili hitro, pri nas pa se vleče -kriza naprej kot dolga kača, da moramo že misliti, da se to vprašanje sploh noče rešiti. Trpimo pa tudi zaradi krivičnega davčnega sistema, po kate-
rem plača manjši trgovec procen-tualno največ davka. Tuji kapital, ki dela milijonske dobičke, pa se pardonira ali pa se mu dajejo celo izjemni privilegiji. Trgovina pa trpi tudi zaradi previsokih trošarin, ki podražujejo blago v tej meri, da si srednji človek ne more privoščiti tega, kar potrebuje.
Unikum pa je določba odst. 4, § 19. obrtnega zakona, ki daje vsakemu obrtniku pravico, da brez do-ka-za usposobljenosti odpre trgovino. še posebej pa trpi vse trgovstvo zaradi krošnjarstva, ki se širi vedno bolj in bolj.
Predsednik Žebre je nato govoril o socialnem zavarovanju trgovstva, na katero trgovec zaman čaka, pa čeprav bi se moralo po obrtnem zakonu že davno ustanoviti.
Končno je nastopil predsednik Žebre še proti monopolizaciji šolskih potrebščin in knjig.
Z odobravanjem so sprejeli zborovalci izvajanja predsednika Že-h-reta, nakar je povzel besedo glasno pozdravljen od vseh predsednik Zveze
Slane Vi
Z veseljem se je odzval povabilu združenja ter pozdravlja v imenu Zveze današnjo konferenco.
Potrebno je, da vse trgovstvo složno in enotno nastopi za svoje pravice in to je pomen današnje konference.
Samo dolžnosti se nalagajo trgovskemu stanu, pravice se mu ne dajejo. Ce se kaže na obzorju vojna nevarnost, se zbirajo vojaki, prirejajo se manevri, štejejo se vojaki in kanoni. Tudi našemu stanu grozi vojna nevarnost, zato moramo mobilizirati vse, vsakega člana moramo uvrstiti v ta boj in mu tudi vzbuditi zavest za boj. Vsak član mora biti na svojem mestu, vsak s svojim orožjem v roki kot nepremagljiv borec za svoje pravice, za svoj ogroženi stan. In kadar bo vojska našega: članstva tako zavedna, ne bo več mogoče, da bi predsednik našega Centralnega predstavništva ne bil sprejet v resornem ministrstvu. Kje drugje je še kaj takega mogoče, kot se godi pri nas s predstavnikom onega stanu, ki vzdržuje s svojimi dajatvami skoraj polovico državnega budžeta!
Ne le, da se naše zahteve ne
upoštevajo, se dela naravnost proti našim zahtevam. Vse je proti nam, samo davkarija nas ljuhi. Samo ona nas pozna, da ji polnimo njene blagajne. Neusmiljeno izterjava vse do zadnje pare. In ti trgovec, ti plačuj, vzemi, kjer hočeš in kjer moreš. Plačano mora biti. Potem pa nas bijejo z našim lastnim denarjem, in pospešujejo one, ki nam jemljejo celo skromen zaslužek. Z našim denarjem se krije deficit onih, ki se jih predpostavlja trgovskemu stanu, ki so samo parazit na našem telesu.
Naši nacionalni trgovini grozi pogin, ki ji ga bodo prinesle veleblagovnice, če se zadnji hip ne prepovedo in onemogočijo. Najprej v Beogradu, nato v drugih ostalih večjih mestih, in nato še na deželi se hočejo ustanoviti veleblagovnice in njih podružnice! S tujim kapitalom, ki jte veleblagovnicam na razpolago, bodo uničili naš mali kapital, uničen bo naš davkoplačevalec — trgovec, žalostna resnica je, da se za tem tujim kapitalom skrivajo tudi imena nekaterih naših velemož koruznikov, ki dajajo podjetju blesteče narodno ime! Pred zid bi bilo vse te treba po-
staviti! Znano je, da veleblagovnica v Beogradu proda dnevno blaga za okrog 300.000 din, v.endar je pa plačala v devetih mesecih le din 1.500'— akontacije na davke. Nimamo ničesar proti tujemu kapitalu — pozdravljamo ga, toda ta kapital naj oplaja naše narodno gospodarstvo, ne sme ga pa zasužnjiti. Za tuj kapital smo postali dobra kolonija — postali smo sužnji. Zato zahtevamo temeljite re-medure dokler je še čas, dokler se ne vgnezdi in n,e postane tuji kapital gospodar na naši zemlji.
Vsi moramo biti enaki! Za vse enaka mera in to tudi pred zakonom — in tudi pred davčno oblastjo. Če ocenjuje naš skromni dobiček davčni odbor, naj ocenjuje tudi ogromne dobičke delniških družb tak odbor, ki bo že vedel, kam so šle izkazane bilančne izgube. Pravi absurd pa so postale nekatere zadruge, ki s prvotnim idealno zasnovanim zadružništvom nimajo več prav nobene zveze. Vse in vsem prodajajo, delajo velikanske dobičke, na vse zadnje pa imajo vseeno izgubo, ki jo mora kriti v obliki davčnih prispevkov trgovec. Posebnost za sebe je nabavljalna zadruga industrijcev v Beogradu, kateri se ne smejo priznati prav nobene olajšave.
Ko je deputacija trgovcev opozorila resornega ministra na že konfuzno določilo § 19/4 obrtnega zakona, je ta debelo gledal in se čudil, kako je kaj takega sploh mogoče. Obljubil je, da bo gledal, da se ta zakon spremeni im uravna z našimi željami. Vendar moramo dostaviti, da smo postali skeptični že do vseh obljub.
Vse do sedaj se trgovski stan ni mogel v toliko organizirati, da bi izvedli socialno zavarovanje. Sami smo krivi! Vsak misli s svojo glavo. Ko pa pride potreba, nesreča, nima trgovec prav nikogar, kjer bi mogel dobiti podporo v svoji nesreči. Ni preskrbljen za svojo starost, ne za primer bolezni in če ni denarja, da bi plačeval zdravnike in zdravila, se šele spomni, da bi moral že davno kot član trgovske družine skrbeti za sebe in za svoje družinske člane, s tem da bi bil socialno zavarovan. Hiteti moramo, da ne zamudimo še pravega časa, sicer se bo zgodilo, da bomo priključeni drugi ustanovi, ki bo prejemala le naš denar, podpore bodo pa uživali drugi.
Nato je prešel predsednik Vidmar na opis naših splošnih razmer ter navajal, kako trpi trgovstvo tudi zato, ker je premalo enotno.
Dejal je med drugim: Vsi drugi stanovi so organizirani, vsak sklep organizacije pa velja za vsakega člana, vsi nastopajo enotno — le mi smo tam razdvojeni in razcepljeni, da nas vsak politični agitator lahko spelje na led. Brez našega sodelovanja se nam določajo zastopniki našega stanu, brez vpra>-šanjai, ali smo zadovoljni ali ne. Molčimo na vse, kar se nam stori slabega, dobrega itak nam politični agitatorji ne prinesejo. Za našo ljubezen in naš molki nas pa še črne pri ljudstvu ter govore: »Glejte, trgovci so oni oderuhi, one pijavke, tki vam pijejo kri.« Ker smo razdvojeni, ne pomenimo ničesar. Samo za štetje smo politikom. Še celo denar jim dajemo, da nas z lastnim denarjem uničujejo.
Dokler ne bomo kot en mož, kot zid stali v skupni fronti, tako dolgo ne bomo pomenili ničesar, tako dolgo se nam ne bo rezal kruh pravičnosti in enakopravnosti. Kot eden moramo stati za organizacijo, vse moramo nuditi naši stanovski
Predsednik Mednarodne trg. zbornice v Jugoslaviji
Lepe iziave predsednika o napredku Jugoslavije
organizaciji, denar in delo in niti največja žrtev nas ne sme oplašiti. Z organizacijo stojimo, brez nje pademo!
Naše orožje je naš list »Trgovski list«. Dolžnost vsakega člana je, da naroči ta list, da ga materialno podpira, da sodeluje pri njem. Vse svoje sile moramo posvetiti našemu stanovskemu glasilu, ki je naš zastopnik v javnosti, naš glasnik. Devet tisoč nas ije v dravski banovini in vseh teh devet tisoč bi moralo stati za svojim listom, mu nuditi pomoč. Tako pa imamo za vse drugo denar, le zase ga nimamo. Za vse skrbimo, le za sebe in svoj stan, ki nas preživlja, zanj nimamo ničesar, za sebe ne žrtvujemo. In to se nad nami samimi maščuje t
To se mora nehati! Vse trgovstvo se mora organizirati v enotni organizaciji, tvoriti mora trdno falango, ki bo tudi mogla izvojevati trgovstvu njegove pravice. S tem ciljem je tudi prevzel mesto predsednika Zveze in njegova najiskrenejša želja je, da se ta cilj tudi doseže. (Glasno odobravanje).
Predsednik Žcbrc se zahvali govorniku za vsa pojasnila, za vse dobre želje ,in ga prosi, naj koraka po začrtani poti v prid našemu trgovskemu stanu.
Nato so bile prečitane in soglasno sprejete je resolucije.
Predavanje o ljubljanskem železniškem problemu
Za predavanje inž. Stanka Dimnika, ki bo v petek, dne 15. t. m. ob 18. in pol uri v frančiškanski dvorani, vlada v Ljubljani veliko zanimanje. G. inženir, ki je priznan strokovnjak na tem polju, bo nazorno in poljudno z raznih vidikov obdelal problem ljubljanske železnice, ki v sedanjem stanju predstavlja veliko oviro za razmah ljubljanskega mesta. Predavatelj bo obravnaval na kratko dosedanje načrte in pokazal skioptičnc slike, ki bodo nazorno prikazovale način, kako so si predstavljali razni avtorji rešitev tega vprašanja v preteklosti. Nato bo z diapozitivi osvetlil takozvani poglobitveni načrt in bo pokazal v več slikah, kako so s poglobitvijo kolodvora v raznih večjih svetovnih mestih rešili železniško vprašanje. Vsak Ljubljančan se mora poučiti o enem najbolj nujnih in najbolj perečih problemov ljubljanskega mesta. Zato pridite vsi! Vstopnine ni.
Vesti o gospodarskem bloku podonavskih držav
»Echo de Pariš« poroča, da je cilj tajinstvenih obiskov poljskega zunanjega ministra Becka in čsl predsednika vlade dr. Hodže v Avstrijo ustanovitev gospodarskega bloka, ki bi ga tvorile Avstrija. Poljska in Češkoslovaška. Londonski list »Daily Telegraph« izpolnjuj© to vest ter pravd, da bi bil ta blok naperjen proti gospodarskemu vplivu Nemčije v podonavskih državah.
Na drugi strani pa se poroča, da hoče doseči dr. Hodža blok petih podonavskih držav (Avstrije. Češkoslovaške, Jugoslavije, Madžarske in Romunije) in da bi se la blok hermetično zaprl proti pre velikemu vplivu velesil. Nemci da so odločno proti temu bloku, ker da ni nič drugega ko stari Tar-dieujev blok v novi obliki. Nemci smatrajo ta načrt dr. Hodže za neizvedljiv tudi zato, ker je Mussolini izjavil, da ne dopusti nobene rešitve podonavskega vprašanja brez sodelovanja Nemčije.
V zvezi s tem se tudi poroča, da je Hitler znova skušal prego voriti Mussolinija, da bi pristal na carinsko unijo med Nemčijo bi Avstrijo. Baje je Mussolini na to pristal. Londonski »Economist« razlaga to s tem, ker da se Italija vedno bolj obrača proti Sredozemskemu morju im da je zato pripravljena žrtvovati svoje interese v Podonavju, kar bi bilo seveda v korist samo Nemčiji.
Kakor smo že na kratko poročali, je prišel v Jugoslavijo predsednik Mednarodne trgovinske zbornice v Parizu gosp. Thomas Watson, sodelavec in osebni prijatelj predsednika Roosevelta. Na beograjski postaji so pričakovali odličnega gosta vodilni možje našega gospodarstva, med drugimi tudi predsednik ljubljanske zbornice Ivan Jelačin.
Po ogledu spomenika Neznanemu junaku na Avali je priredil naš poslanik v Tirani Radoje Jankovič, ki je osebni prijatelj predsednika Watsona še iz časov, ko je bil konzul v New Yorku, zaju-trek, na katerem je pozdravil g. Watsona predsednik beograjske trgovinske zbornice Milutin Stanojevič. V svojem govoru je pokazal predsedniku Watsonu jabolko ter dejal, da je pri nas jabolko simbol prijateljstva in ljubezni. Jabolko, ki ga je pokazal, smo dobili iz Amerike. Po vojni so bili namreč v Srbiji vsi sadovnjaki uničeni ter smo takrat dobili nova drevesa iz Amerike. Ta drevesa torej simbolično kažejo naše prijateljstvo z Ameriko.
Na pozdravne govore se je zahvalil predsednik AVatson ter med drugim dejal: Ni prvič, kar je v Jugoslaviji. Izredno ga veseli, ko
Poročali smo že, kako so zagovorniki veleblagovnic nastopili lepega dne s senzacionalnim člankom, da se je vse stanje gospodarstva pri nas zboljšalo, odkar deluje v naši državi veleblagovnica »Ta-Ta«. Nobenega konkurza in nobene prisilne poravnave ni bilo takrat, število trgovin pa je od takrat naraslo, kakor to dokazujejo podatki trgovinske zbornice v Beogradu. Tako imeniten se je zdel ta članek zagovornikom veleblagovnic, da so ga objavili čez celo veliko stran »Vremena« in vrhu tega še kot uvodnik v »Narodnem blagostanju« z dostavkom, da je bil napisan v uredništvu.
Pa laž ima kratke noge in tako se je izkazalo tudi v tem primeru. Konkurzi se niso nehali, prisilne poravnave tudi ne in prav tako tudi ne odjave trgovin. V kolikor je splošno gospodarsko zboljšanje nastalo v nekih pokrajinah, za toliko se je pokazalo tudi zboljšanje v trgovini dotičnih pokrajin. »Ta-Ta« pa je pri tem brez zaslug in se omenja v tej zvezi brez vsake utemeljenosti. Toda zagovorniki veleblagovnic so doživeli še mnogo težji poraz. Ker so se sklicevali na podatke trgovinske zbornice v Beo-
gradu, seveda ta ni mogla molčati ter je v »Politiki« objavila daljši članek, v katerem je pojasnila, kako je prav za prav s podatki, ki jih navajajo zagovorniki veleblagovnic.
In trgovinska zbornica v Beogradu je ugotovila:
Zagovorniki veleblagovnic so trdili in svojo trditev natisnili z debelimi črkami, da je bilo v Beogradu leta 1935. 76i7, leta 1936. '8314, v prvi polovici leta 1937. pa 8564 trgovin. V resnici pa je bilo trgovin: leta 1935. 9512, leta 1936. 10.218, za leto 1937. pa podatki še niso zbrani in jih nima niti trgovinska zbornica. Razlika med številkami, ki jih navajajo zagovor-
more konstatirati, da je Jugoslavija od njegovega prvega obiska zelo napredovala. Jugoslavija ni samo na naravnih bogastvih bogata dežela, temveč tudi na talentih in ni zato nobene ovire, da ne bi postala ena najbolj naprednih držav v Evropi. Amerika je Jugoslaviji veliko dolžna, saj ji je dala dva sinova: Teslo in Pupina, brez katerih se ameriški napredek v zadnjih 50 letih ne more niti misliti. Če je danes Jugoslavija relativno majhna država s samo 15 milijoni prebivalcev, naj to nikogar ne moti. Tudi Amerika je mlada država in tudi Amerika je bila pred 150 leti država, ki ni imela dosti več prebivalcev. Danes ima Jugoslavija le 15 milijonov prebivalcev, nekega dne pa bo na njenem ozemlju živelo tudi 75 milijonov prebivalcev.
Nato je govoril g. Watson o današnjih razmerah po svetu. (Gosp. Watson je prišel v Jugoslavijo iz Italije, kjer je govoril tudi z Mussolinijem. Pred tem pa je bil tudi pri Hitlerju in pri švedskem kralju. Op. ured.) G. Watson je naglasil, da je v vseh državah našel živo željo, da se ohrani mir. Glavni pogoj za ohranitev miru pa je, da se narodi navadijo spoštovati
red v drugih državah. Vsaka drža-,1
niki veleblagovnic in onimi, ki jih ima zbornica, znaša torej okoli 2000. In s takšnimi številkami, ki so se jih sami izmislili, operirajo zagovorniki veleblagovnic!
V svojem plakatnem članku pa so zagovorniki omenjali tudi število trgovin z manufakturo, z železnino in kolonialnim blagom. Tudi tu so navajali, da so to podatki zbornice. A tu so zopet zagrešili to težko napako, da so navajali te številke napačno. Kajti Zbornica v svojem poročilu izrečno pravi, da je to število trgovin, ki so včlanjene v združenju trgovcev, ne pa dejansko število teh trgovin, kar je seveda nekaj čisto drugega!
In na podlagi takšnih potvorjenih in vseskozi napačnih podatkov si upajo pisati zagovorniki veleblagovnic o »sijajnem« poletu trgovine v Beogradu, odkar posluje »Ta-Ta«. Kakšen je ta sijajni polet, pa dokazujejo naslednje resnične številke zbornice: V II. tromesečju 1936 (»Ta-Ta« je začela delovati v februarju 1936) je znašal v Beogradu prirastek trgovin 125, v III. 112, v IV. pa sploh ni bilo prirastka, ker se je nasprotno število trgovin zmanjšalo za 7. Res,
sijajen polet! Za leto 1937. pa podatki še niso zbrani.
Mislimo, da že samo to uporabljanje napačnih številk dovolj jasno dokazuje, kako malo vredna je vsa argumentacija zagovornikov veleblagovnic. Kdor ima količkaj dobre argumente, ta se ne zateka k falzifikatom. Zato pa tudi upamo, da bodo vsi njihovi na napačnih številkah sloneči »dokazi« zaman in da bo ustreženo zahtevi vsega jugosl. trgovstva in bodo veleblagovnice prepovedane. Vendar se ne sme zgoditi, da bi se s priznanjem veleblagovnic priznali tudi na falzifikatih grajeni argumenti! Na takšnih temeljih se ni gradilo naše gospodarstvo in se
va ima pravico, (la uvede red, ki se ji zdi najboljši. Red sam je najboljša reklama za vsako državo. Ko se bodo enkrat naučili narodi, da spoštujejo to pravico drugih držav, ne bo nobene vojne nevarnosti več. Predsednik Watson je nato omenil, da je bil na konferenci Mednarodne trgovinske zbornice v Ženevi, kjer je sodelovalo 35 držav, in na kongresu v Berlinu, kjer je bilo zastopanih 43 držav. G. Watson je prepričan, da so se razmere v zadnjem času popravile in zato veruje sedaj z večjim prepričanjem v mir ko pred šestimi meseci.
Po zajtrku se je vrnil predsednik Watson v Beograd, kjer je obiskal trgovinskega ministra, ki mu je pojasnil, katere ukrepe je vse storila Jugoslavija v zadnjem času za dvig svojega gospodarstva. Zvečer je sprejel predsednika \Vatsona v avdienci knez namestnik Pavle. Zvečer je bil priredil industrialec Teokarovič v čast g. Watsona slavnostno večerjo, katere so se udeležile tudi vse naše vodilne gospodarske osebnosti.
Ngslednji dan je porabil predsednik Watson za razne razgovore z našimi gospodarskimi ljudmi, ter se sestal tudi z našim predsednikom zbornice Ivanom Jelačinom.
tudi ne sme graditi. Če si tuji kapital na drug način ne zna utirati
pot v našo javnost, če si ne zna zbrati boljših zagovornikov, potem naj si tudi sam pripiše posledice.
Še bolj glasno moramo na podlagi takšnih falzifikatov zahtevati, da se veleblagovnice prepovedo!
Japonska in eventualne gospodarske sankcije
V listih se razpravlja, kako bi mogla Japonska prenesti gospodarske sankcije, če bi se te začele proti njej izvajati.
Predvsem je znano, da je Japonska zelo revna na železu in zato na uvoz železa navezana. Toda Japonska se je na vojno proti Kitajski že dolgo pripravljala in si nabavila velike zaloge železa. Tako so Združene države Sev. Amerike v prvem polletju 1937 silno povečale izvoz železa in ga izvozile 2,17 milijona ton. Od tega železa je kupila Japonska 1,3 milijona ton. Pridno pa je nakupovala Japonska tudi druge surovine ter poleg tega tudi že zgodaj uvedla avtarkično gospodarstvo. Seveda pa je Kitajska drugačen nasprotnik kakor je bila Etiopija in vojna s Kitajsko bo najbrž trajala bolj dolgo, kakor pa bodo zadostovale japonske zaloge. Poleg tega si tudi Japonska ne bi mogla z dobavami iz protisankcijskih držav tako pomagati kakor Italija. Najbolj pa bi bila Japonska zadeta, če bi Vel. Britanija (z Indijo, Kanado in Avstralijo), Amerika, Nizozemska z Nizozemsko Indijo, Francija in Rusija prepovedale vsem ladjam, ki vozijo na Japonsko blago aii ki izvažajo blago iz Japonske, dostop v svojih daljnovzhodnih pristaniščih. S tem bi bila Japonska zadeta najbolj občutno. Poleg tega pa bi mogla Anglija ob izhodu iz Rdečega morja z lahkoto kontrolirati vse ladje, ki bi vozile blago na Japonsko.
Vojaške sankcije pa niso verjetne in teh se Japonska po sedanjih izkušnjah nima bati.
Čitajte »Trgovski list«!
Foliličite vesli
Bolgarski pravosodni minister je izjavil, da tudi bolgarska vlada uvideva, da je sedanji tiskovni zakon prestrog in je zato začela izdelovati nov zakon. Novi zakonski načrt bo gotov do sredine novembra. Podrobnosti o novem zakonu minister ni hotel povedati.
V nedeljo so bile v Franciji kantonalne volitve, čeprav imajo te volitve predvsem lokalen značaj, so vendar tudi velikega političnega pomena, ker so odločilne za sestavo senata. Nedeljske volitve so dokazale, da je ostalo posestno stanje strank skoraj neizpreme-njeno. Ljudska fronta je na vsej črti zadržala svojo pozicijo. Kakor ; e izjavil ministrski predsednik Chautemps, niso komunisti nikjer napredovali.
Konferenca devetih sil bo 10. novembra v Bruslju.
Italijanski listi ne verujejo dosti v to, da bo Francija v resnici odprla svojo mejo proti Španiji. Pravijo, da bi v tem primeru nastale nevarne komplikacije na Sredozemskem morju. Teh pa se bo — po mnenju italijanskih listov zlasti ustrašila Anglija. Vidi se iz tega, da Italija še nadalje računa na neodločnost Francije in Anglije.
Italija je poklicala pod orožje še tri letnike rezervistov, in sicer letnike 1910, 1911 in 1912.
Vlada v Valenciji je izjavila, da pristane na razpust vseh prostovoljskih formacij in na odhod prostovoljcev iz Španije, če stori isto gen. Franco.
Gen. Franco je poklical na vojaško službo za pomožna dela vse žene v starosti 17 do 35 let.
Španska vlada se bo po dosedaj še nepotrjenih vesteh preselila iz Valencije v Barcelono. Kot vzrok se navaja potreba čim ožjega sodelovanja s katalonsko vlado, da se sedanja vojna čim prej konča.
Dve torpedovki neznane narodnosti sta napadle parnik valencij-ske vlade »Cabo San Tome«, ki je plul iz sovjetske Rusije v Španijo. Parnik sta potopile v bližini alžirske obale. Od topovskih strelov je bil en mornar ubit, šest pa ranjenih.
Voditelj madžarskih malih posestnikov Eckhardt je izjavil, da je sedaj prišel čas, da se obnovi monarhija na Madžarskem. Osebno
se je prepričal, da ima Oton Habsburški zelo veliko razumevanje za socialna vprašanja.
Belgijska socialistična stranka je na svojem kongresu odklonila vsako sodelovanje s komunistično stranko.
Rusija je za vojno popolnoma nepripravljena, je baje dejal Eden na zadnji seji angleške vlade. Tako vsaj poroča ameriški list »New York Times«. Njegovo poročilo pa je treba vzeti z veliko rezervo ker angleški ministri ne dalejo nobenih izjav o poteku ministrskih sej.
Ker je na šangajski fronti prenehal dež, so Japonci zopet začeli ofenzivo, ki so jo skrbno pripravili, ki pa kljub temu ni imela nobenega uspeha. Kitajci so s strojnicami in topovi odbili vsak napad Japoncev. Strahovite izgube so imeli Japonci tudi zaradi min, ki so jih zažgali Kitajci in ki so uničile cele bataljone laponske vojske. Japonci so se morali umakniti naza j v svole stare postojanke. Tudi najnovejša ofenziva Japoncev pred šangajem je propadla.
Japonski vojni minister Sugija-ma je izjavil, da so neosnovane vesti, kakor da bi bil položaj Japoncev na Kitajskem težaven Res je sicer, da je odpor Kitajcev močnejši, kakor so pričakovali, vendar pa bo ta odpor zlomljen. Japonska vojska bo v severnih kitajskih pokrajinah zavzela še nekatere kraje, nato pa se bo na novi fronti utrdila in tu prezimila. Vojaki so za zimo dobro preskrbljeni. General je tudi izjavil, da bo mogoče med zimo doseči premirje, če se to ne bi moglo doseči, potem se bo spomladi japonska akcija nadaljevala.
Med Nemčijo in Belgijo se bodo začela pogajanja za sklenitev nenapadalne in prijateljske pogodbe. Pogodba bo po vsebini popolnoma podobna pogodbama, ki ju je sklenila Belgija s Francijo in Anglijo-
Bivši predsednik poljske republike in veliki pianist Paderewski snuje novo poljsko opozicionalno stranko.
V Bejrutu je bil umorjen ameriški konzul. Trdi se, da ima umor politično ozadje. Morilcev policija še ni izsledila.
Značilen za razmere v Nemčiji je oklic glasila Hitlerjeve mladine, ki ostro piše proti raznim razšir-jevalcem lažnih vesti, kakor da bo lakota in da bo v kratkem izbruhnila strašna vojna. Enako ostro nastopa proti raznim ovaduhom in »štreberjem«, ki si hočejo napraviti kariero z ovajanjem svojih tovarišev.
Obračun	z	z
veleblagovnic
S falzificiranimi podatki proti trgovstvu
Negovana žena
pije vedno Rogaško slatino, ker ji s
čiščenjem notranjih organov varuje mladostno svežost.
j$oga.yia iiiinetnitUL voda
Denarstvo
Centralizacija denarništva se mora nehati!
To je soglasna zahteva vse Slovenije. Kakor pa vse kaže, se namerava kljub temu centralizacija denarništva še nadaljevati. To jasno dokazujejo priprave za ustanovitev centralne zadružne banke v Beogradu. Ko se bo ta banka ustanovila, potem bodo še denarne vloge zadrug odšle v Beograd. Še tisto malo denarja, kar ga je še ostalo v Sloveniji, bo odšlo v Beograd. Že itak veliko pomanjkanje denarja v Sloveniji bo naraslo naravnost katastrofalno.
Nujno je zato, da vsa Slovenija složno dela na to, da se prepreči centralizacija zadružnega denarja. Sicer bo boj proti tej centralizaciji še posebno težaven, ker še ni dolgo, ko so vsi slovenski listi in vsi slovenski politiki hvalili in zagovarjali novi zadružni zakon. A baš ta zakon nam ije prinesel centralno zadružno banko. Ze samo zaradi te določbe bi morali biti slovenski poslanci proti temu zakonu. Dejansko pa je bil proti njemu takrat le en sam posla nec Ivan Mohorič. Zaradi praznih fraz so se drugi navduševali za ta zakon in niso videli te »malenkosti«, da se bodo z njim centralizirale tudi vse zadružne vloge. Bolj drastičnega primera kratkovidnosti naših politikov res že ni mogoče najti.
Upamo, da bo vsaj sedaj pravo spoznanje prodrlo in da bodo vsi Slovenci složno delali na to, da se nova centralizacija našega denarja prepreči. Dovolj je Slovenija že udarjena z dosedanjo centralizacijo denarništva in ne more prenesti še nove. Zato pa vsi odločno v boj proti najnovejšim poskusom nove centralizacije našega denarja!
•
Uredba o zaščiti denarnih zavo
do v, ki poteče dne 23. novembra, se ne bo več podaljšala, kakor se poroča iz Beograda. Večina denarnih zavodov se je namreč izrekla proti podaljšanju.
Na londonskem deviznem trgu se
je pretekli teden sovjetski rubelj prvič prodajal na podlagi njegovega dolarskega tečaja. Za en dolar se je dobilo 5,3 sovjetskih rubljev. Dosedaj se je kupčevalo s sovjetskimi rublji le na bazi, da je en rubelj = 3 fr. frankom, po devalvaciji franka pa, da je enak 4,25 franka.
Tuji kapital, ki je pobegnil v Ameriko, se ne nalaga več v ban-kah, temveč predvsem v vrednostnih papirjih. Nastop Roosevelta proti blodnemu tujemu kapitalu pa je že povzročil, da se je špekulativni denar iz Amerike umaknil.
Elektrifikacija Poljske
Elektrifikacija Poljske se hitro izvaja. V južni Poljski je bila pri Porabki zaprta dolina Sole z velikim jezom ter zgrajena električna centrala s kapaciteto približno 30 milijonov kilovatnih ur. Nadalje je bila z jezom zagrajena Roznova dolina Dunajca. Tu se gradi naj večja ,električna centrala na Poljskem, ki bo imela 150 milijonov kilovatnih ur. Približno 13 km južneje od te centrale se bo na Du-najcu zgradila še druga centrala ki bo imela okoli 10 milijonov kilovatnih ur, pri Solinu na Sanu pa druga velika centrala s približno 100 milijonov kilovatnih ur.
Na programu pa je še ustanovitev električnih central na Visli pri Bielani, Biliji in Brdi. Pri Ro-sloku se bodo izkoriščali zemeljski plini. Vse te električne centrale bodo imele skupno kapaciteto 700 milijonov kilovatnih ur Za elektrifikacijo Poljske se zaniha tudi tuji kapital. Tako so 'Predložile poljski vladi ponudbe za zgraditev central francoske, švedske in angleške finančne skupine.
Gjoka čurčin, gen. tajnik Centrale industrijskih korporacij:
Nasilno	ozd
ali organicno
Kardinalno	vprašanja
politike
Danes moremo ugotoviti razne simptome dviganja gospodarske konjunkturne črte: cene rastejo, zlasti surovin, zaloge se manjšajo, optimistično presojanje bodočega gospodarskega razvoda prevladuje itd. Kljub temu pa je treba postaviti vprašanje, če nas opravičuje današnje stanje gospodarstva, da govorimo o prosperitcti ali če vsi nimamo le opravka z boomom (nagel večinoma špekulativen dvig tečajev). Za poslovanje, za upravo zasebnega in državnega premoženja, za investicijsko politiko posameznih in tudi javnih podjetij pač ni vseeno, če pomeni dvigajoča se gospodarska črta neko trajnost in stalnost v dviganju ali pa imamo posla s slamo, ki se je tako hitro vnela, a prav tako hitro tudi pogorela.
V tem smislu je dobro pojem konjunkture bolj ostro določiti. Treba razločno razlikovati, od katere strani je dobila konjunktura svoj pravi vzgon. Treba ločiti trojni pojem konjunkture:
1. Najvažnejša vrsta konjunkture je ona, ki izvira iz zasebne iniciative. To je najbolj zdrava in najbolj normalna oblika gospodarskega dviga. To je tudi oblika, ki traja najdalj.
Druga vrsta konjunkture je državna konjunktura z javnimi deli, tretja pa vojna konjunktura z oboroževanjem. Obe slednji kategoriji sta posledica zavednega poseganja države v gospodarstvo. Te tri kategorije konjunkture je treba medsebojno uglasiti in voditi racionalno konjunkturno po litiko, in sicer v tem smislu, da se pazimo pred kumulacijo konjunktur.
Neka nevarnost je v tem, če se v tistem hipu, ko sc začenja na ravni, iz zasebne iniciative gospodarstva nastali vzgon, še stopnju je z umetnimi podneti, z nadalje vanjem in razširjenjem javnih del državna konjunktura, vrhu vsega pa dado še vojni konjunkturi z oboroževanjem novi impulzi. Umetno vzpodbujanje gospodar' skega gibanja, ki se že itak preveč giblje navzgor, mora nujno privesti do booma. Res je, da se obseg in intenziteta gospodarskega dviga le težko preceni. Kdaj, na kateri točki se začenija obrat? Kje je začetek depresije? Ka kakršna je gospodarska struktura posameznih držav, tako kažeta tudi kriza in dvig različno stopnjo intenzitete. Gospodarska črta agrarne države je drugačna ko ona industrijske. Razlikovati pa bi tudi mogli med »eksogenim« in »endogenim« izhodiščem konjunktu re. Tako ima konjunktura Švedske trenutno svoj dobiček od oboroževalne politike drugih držav, dočim oddaja Jugoslavija svoja oboroževalna naročila večinoma drugim državam.
Ena najbistvenejših nalog zdrave konjunkturne politike mora biti v tem, da spozna specifični značaj prosperitete. Če se naravna črta gospodarskega vzpona z umetnimi stimulacijskimi sredstvi preveč zviša, potem se tvega, da postanejo interferenčni učinki črt nevarni. Ne preveliko zvišanje temveč nivclizacija črt je potrebna, da se pravočasno zaustavi razvoj cen. To popuščanje gospodarske črte je težko izvedljivo že takrat, kadar je izraz naravne prosperitete. Tem težjje pa je ko-njunktuirno politično poseganje, kadar gre za umetno konjunkturno gibanje.
Tako je dostikrat konjunkturna politika javnih del pod vplivom notranjih ali strankarsko-politič-nih opisov, oboroževalna pa pod
pritiskom zunanjepolitičnih. Zatonih učinkov. Ne verujem v obstoj
je nadvse težko, ta iz tako različnih interesnih sfer nastala stališča spraviti v sklad. Dočim namreč sledi naravna prosperiteta zakonom »čistega« gospodarstva ter se v nepolitični sferi razvija najbolje, je umetna prosperiteta, zlasti oboroževalna, odvisna od politike. Njena razvojna tla so torej v neki neracionalni sferi. Kavo naj se tu doseže pravilno razmerje? Državna in gospodarska zahteva si stojita sovražno nasproti. Na eni strani zakon gospodarstva, na drugi strani impoderabilni faktorji, ki se smejč vsaki racionalizaciji. USA so morda prve, ki poskušajo dvigniti konjunkturno politiko ob misli diferenciacije. Tu začenjajo zastopati načelo, da se mora izvor konjunkture nekako upoštevati. Nadalje skuša wa-shingtonska vlada vpeljati pri javnih delih neki prioritetni vrstni red v tem smislu, da se nekatera javna dela oddajo takoj, druga pa odlože na pozneje. Druge države so zopet mnenja, -da so se od konjunkture in njenih naravnih kolebanj že čisto osamosvojile in da more biti rujih politika 1? v ustvarjanjih možnosti dela ih uporabi dela. To so države, ki' se puste voditi od teorij Keynesa in njegove šole. Vplivu Keynesovih teorij je podleglo tudi letošnje poročilo direktorja Mednarodnega urada za delo. Tisti del poročila, ki je posvečen denarni politiki je popolnoma pod vplivom Keyneso-vih teorij. Harold Butleir se je tu izkazal kot vnet pristaš razširje-valne politike v smislu Roosevel ta, pa tudi v smislu voditeljev totalitarnih držav. V tem poročilu se poudarja, da je deflacija na vsej črti propadla in zato se zagovarja politika razširjenja kreditov. Inflacionistična miselnost se tu oglaša.
Temu nasprotno pa se naj tu z vso odločnostjo postavi vprašanje Ali se je sploh kdaj skušala de flacija sistematično izvesti? Ali sc je kdaj poskusilo izdatke, davke, pristojbine itd. prilagoditi znižanju poslovnega obsega in zmanj šanju plač? Ne! Brezzvezna in ne sistematična deflacija pa je okrnitev ravnovesja še poostrila. Zboljšanje razmer naj bi se doseglo z umetno politiko subvencij, ki pa dejansko pomeni le povečanje proračunskega deficita ter omajanje financ in valute. Nikakor ne zagovarjam mnenja, da ije treba v dobah krize dajati pred nost inflacionistični politiki pred deflacionistično. Glavna napaka sedanjega vodstva gospodarstva v večini držav je, da vodijo v nasprotujočo si politiko cen. S tem se ubija tendenca za izravnavanje cen in avtokratičnost nastajanja cen na svetovnih trgih, če bi vse dežele ostale denarno.politično na isti črti, potem je nazadnje vse eno. Bistvo je v sistematičnem poenostavljenju denarno praktičnih načel. Naj se ne bi tu ugovarjalo, da so bili tu doseženi neki uspehi v tehniki, ki se zna ogniti inflacionističnim učinkom. Naj se ne trdi, da se morejo neki »zakladi« rešiti iz njih inflacionistič-
barva, pleslra In
7p u 9i urankemi^I,o ,na|'
LG ¥ £4 umil obleke klohnkf,
itd. Skrnbl ln gvetlolika srajce, ovrat nike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICR
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. 8 Telelon št 82 72
teh »zakladov« in na možnost njih »sterilizacije«. Za obliko plačilnih sredstev sploh ne gre. Vse, kar naj izpolnjuje funkcijo denarija, se mora smatrati kot nosilec plačilne sile in to vpliva na razvoj vrednosti, cene in dohodka ter more zato imeti inflacionističen učinek. Smiselno bi bilo samo to, da se že obstoječa plačilna sredstva spravijo v hitrejšo cirkulacijo, ne pa da se ustvarjajo nova. In če se že namerava kreditna ekspanzija, tedaj se mora ta zgoditi v pravem trenutku. Kopičenje vzpodbujajočih sredstev je treba na vsak način preprečiti, ker vodi neizogibno v boom. Nadaljnji dvig cen surovin pomeni na vsak način nevarnost, kajti
zumetničena pretirana višina cen onemogoča mnogim podjetjem, da bi prišla na svoj račun in veliko število podjetij postane nerentabilno ter se mora izločiti iz tekme.
Prava podlaga zdravega gospodarskega razvoja je v politični varnosti. Iz nje izvira zaupanje, ki je temelj kreditiranja in investicijske politike. Ne cenenega denarja v Keynesovem smislu potrebuje gospodarstvo, niti ni potrebno umetno dviganje denarnega trga z diskontno-političnimi odredbami. Takšna umetna sredstva dajo le trenuten dobiček. Če pa je zaupanje v politično varnost utrjeno, se reši likviditetno vprašanje samo in tezavrirani denar pride na dan iz svojih skrivališč in si poišče investicijskih možnosti v onih panogah gospodarstva, v katerih se obeta največji dobiček. Na vsak način bi bilo želeti, da se poveča sfera zasebnega go-s[K>darstva in omeji od države kontrolirano gospodarstvo, ker bi se s tem povečala prosperiteta. Vsako umetno poživlijanje gospodarstva, zlasti v časih naravno razvijajoče se prosperitete, je nevarno.
Konferenca za radovliiški
Širša konferenca združenja trgovcev za radovljiški srez je bila dne 3. oktobra na Jesenicah.
Udeležilo se je sestanka 28 članov zaupnikov, ki so zastopali 391 članov. Sejo je vodil podpredsednik Savnik, ki je uvodoma naznanil, da je sklical širšo sejo na pobudo Zveze trgovskih združenj, katera je sprožila mnogo važnih vprašanj, o katerih se mora razpravljati.
Potek seje je bil zelo živahen, mestoma razburljiv, zlasti ko se je razpravljalo o veleblagovnicah, nabavljaliiili in konsumnih zadrugah in krošnjarstvu. Splošna zahteva je, da se veleblagovnice prepovedo, sicer propadejo vsi manjši trgovci, ki se proti velekapitalu ne morejo boriti. Položaj trgovstva je obupen, osobito v našem območju, ki je navezano na tujski promet, kateri pa letos ni prinesel pričakovanega uspeha. Razen tega so se ustanovile in se še ustanavljajo v industrijskem kraju našega območja nove nabavljalne in kon-sumne zadruge, ki pomenijo hud udarec ondotnim trgovcem. Naravno je, da se je ogorčeno protestiralo proti protežiranju zadružništva zlasti z novim zakonom, v katerem je podpora državnih ustanov predvidena in ki dovoljuje
prodajo pokvarjenega blaga neza-družnikom. V vednem strahu za obstoj zahteva članstvo omiljenje davkov v obliki pavšaliranja, kakor ga imajo obrtniki. Z vso odločnostjo zahtevajo trgovci tudi normaliziranje kreditnih razmer in odpravo krošnjarstva. V našem srezu je krošnjarstvo z ozirom na tujski promet grozovito naraslo, primorani smo poseči po samoobrambi s kontrolnimi organi, ki preganjajo krošnjarje in šušmarje. Pričakujemo od oblasti, da bodo prijavljene primere obravnavale in neupravičene krošnjarje strogo kaznovale.
Sedanji obrtni zakon, katerega spremembe se nam obetajo, ne ščiti trgovskega stanu, zato ponovno zahtevamo, da se spremenita §§ 19. in 137. v tem smislu, da se ne bo izigraval od obrtnikov, rokodelcev in trgovsko ne izšolanih oseb. Članstvo zahteva izplačilo kmetskih blagovnih dolgov in odpravo rentnine na neplačane obresti in dubiozne terjatve, kajti smešno je zahtevati rentnino od obresti, katerih trgovec ni prejel. O vseh teh zahtevah se je sestavila resolucija, katera je bila soglasno sprejeta in katera se je predložila Zvezi združenj, da jo porabi na odločujočih mestih.
Sprememba postavk iz št. 177 uvozne carinske tarife
Ministrski svet je v svoji seji z dne 6. oktobra 1937 na predlog ministra za finance in na podstavi člena 15. v predlogu zakona o občni carinski tarifi sklenil naslednjo odločbo:
Carinske postavke iz štev. 177 uvozne carinske tarife se spreminjajo in se glasč:
Maksim. Minim. postavka 100 kg din din
177 Proizvodi pri destilaciji nafte, katrana iz rjavega premoga ali parafinovega skrilavca, kakor: bencin, petrolej (kerozin), mazalna olja, tako zvano parafinovo olje, solarno olje in ostala, razen izrečno imenovanih; katran iz nafte:
1. Bencin:
a)	v	cisternah ali tankih...................16"—	9'—
b)	v	drugih posodah.........................40'—	22'—
2. Petrolej (kerozin):
a)	v	cisternah ali tankih.......................7'—	5'—
b)	v	drugih posodah..............................9'—	7'—
3. Plinsko olje, nečisto solarno olje, modro in zeleno olje in podobna olja, ki ne služijo za razsvetljavo, mazanje ali raztapljanje; katran iz nafte:
a)	v	cisternah ali tankih......................10'—	7'—
b)	v	drugih posodah.............................13'—	9'—
4. Tako zvano parafinovo olje, čisto solarno olje, olja za mazanje in ostala olja, razen izrečno imenovanih:
a)	v	cisternah ali tankih...................16'—	9'—
b)	v	drugih posodah............................40'—	22'—
Ta določba je že stopila v veljavo in se nanaša tudi na blago, ki
se še nahaja na carinarnicah.
Mussolini za avtarkijo
Pod predsedstvom Mussolinija je bila v Rimu seja korporativne ga odbora za izvedbo gospodarske avtarkije. Uvodoma je Mussolini poročal o načelih, po katerih se mora izvajati gospodarska avtarkija. Nadalje je poudaril, da je treba pripravljalna dela zaključiti in začeti z izvajanjem dogovorjenih načrtov. Poskrbeti je nadalje treba, da bo v vsem italijanskem narodu zavladal pravi duh in da se bodo Italijani privadili temu, da se odrečejo vsemu, kar ni domače in kar ni neobhodno potrebno. Da se odpravi deficit v trgovinski bilanci, je treba tuje izdelke nadomestiti z domačimi. Mussolini je z zadovoljstvom naglasil, da je v mnogih panogah nacionalne proizvodnje že dosežena skoraj popolna avtarkija. Doseči pa se mora v vseh. Vsako iniciativo, in tudi najbolj skromno, je treba pospeševati, če more služiti najvišjemu cilju narodne avtarkije. Nato je Mussolini čestital ministru za korporacije in vsem njegovim sodelavcem, ker so že dosegli tako lepe uspehe. Vsi sklepi centralnega korporacijskega sveta se morajo izvesti čim hitreje in z največjo natančnostjo.
V Italiji bo treba pasove še malo bolj zadrgniti.
Čista vrednost nemške proizvodnje 45 milijard mark
Nemška proizvodnja je v preteklem letu zopet znatno napredovala, da je mestoma prekoračila že ono v konjunkturnem 1. 1929. Čista vrednost nemške proizvodnje v 1. 1936. se ceni na 40 do 45 milijard mark, toliko ko v letu 1929. Leta 1932. je padla na 27 milijard mark.
Vrednost agrarne proizvodnje za 1. 1936/37. se ceni na 11,9 (pred enim letom na 11,3) milijarde mark ter je bila že za tri milijarde večja ko 1. 1932. Pomembno je, da proizvodnja bolj narašča kakor pa število prebivalstva, da je danes več agrarnih proizvodov na razpolago ko 1. 1929.
Kosmata vrednost industrijske in obrtne proizvodnje se ceni na 65 do 70 milijard mark. Produkcijska vrednost se je s tem od leta 1932. več ko podvojila. Če še ni dosegla one v 1. 1929., je treba upoštevati to, da so tudi cene industrijskih proizvodov za eno četrtino do ene petine manjše kakor v 1. 1929.
Vrednost potrošnih predmetov se navaja z 28 milijardami mark, za 10 milijard niže ko v 1. 1929. Živilska proizvodnja je proizvela za 16, tekstilna in oblačilna za več ko 9 milijard mark blaga. Vrednost gradbene industrije se navaja z 8 do 9 milijardami. Vrednost proizvodov kemične industrije se ceni na 4,2, strojne pa na 3 milijarde mark. Zanimivo je, da so gradbena, železna in kovinska industrija zaposlile okoli 68% vseh na novo zaposlenih delavcev.
Vprašan/e	naše
izvoza
Iz okrožnice Zveze industriicev
Zunanja trgovina
Trgovinska pogodba z Nizozemsko je bila podaljšana do konca leta.
Nemcem bomo dobavili letos 5000 vagonov pšenice in 10.000 vagonov koruze.
Med Francijo in Romunijo so se
začela pogajanja o odpravi klirinškega dogovora.
Romuni demantirajo vesti, da bi njih petrolejski vrelci usihali. Romuni pravijo, da lansirajo te vesti tujci, ker ne pusti več Romunija tako zelo izkoriščati vrelcev kakor so se dosedaj.
Letošnja žetev koruze v Romuniji je dala 420.000 vagonov. Ker znaša domača potrošnja koruze 350.000 vagonov, bo mogla Romunija letos izvoziti 70.000 vagonov koruze.
V Rimu se je ustanovila z ustanovnim kapitalom 2 milijonov lir delniška družba za pospeševanje kulture rastlin, iz katerih bi se mogla izdelovati celuloza. Družba se bo bavila tudi z zboljšanjem strojev za predelavo celuloze.
Dne 24. septembra 1937 je bila seja strokovnega odseka lesne in dustriije. Seji je predsedoval načelnik lesnega odseka g. ing. Jernej Zupanc.
Poročilo o poslovanju odseka je podal glavni tajnik dr. Adolf Golia.
Poročevalec je omenil uvodoma ustanovitev Stalne delegacije lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije. Na prvi seji Stalne delegacije, ki je bila dne 10. junija v Zagrebu, so se obravnavala vsa aktualna vprašanja, ki se tičejo lesne stroke, zlasti vprašanja izvoza lesa v Italijo ter težkoče v zvezi z mednarodnim plačilnim prometom, deviznimi predpisi, kli-ringi in cenovnikom za zavarovanje valute. Obširno se je razpravljalo tudi o vprdšanju minimalnih mezd ter je Stalna delegacija zavzela soglasno to stališče, da je uporaba odredb o minimalnih mezdah na akordno delo v gozdu nemogoča, ker je vsaka učinkovita kontrola glede izrabe delovnega časa ter storitve na delovno uro izkljpčena. V smislu soglasnega sklepa Stalne delegacije je bila predložena ministrstvu za finance izčrpno obrazložena predstavka glede težkoč, ki vladajo v mednarodnem plačilnem prometu. Ministrstvo za finance je opozorila, da sedanji devizni predpisi ne ustrezajo niti interesom države, niti potrebam gospodarstva. Ponovno smo poudarili zahtevo, da naj se dovoli izvozniku prosto razpolaganje z izvoznimi devizami v svobodnem borznem prometu ter da mora prejeti izvoznik tudi pri plačilu v kliringu popolno protivrednost.
Iz poslovnega poročila dr. Go-lie navajamo še to:
Naši zahtevi, da naj se dajejo uvozna dovoljenja za jugoslovanski les predvsem srednje — in severnoitalijanskim kupcem, se je sicer ugodilo, toda žal danes na srednje- in severnoitalijanskem trgu nismo konkurenčno zmožni, ker uživa avstrijsko blago v Italiji še vedno velike tarifarne ugodnosti — razlika v našo škodo znaša v raznih relacijah do lit 90'— in več pri toni — ter še ni prišlo do izenačenja, ki je predvideno v novem trgovinskem sporazumu z Italijo. Na to smo opozorili vsa pristojna mesta z obrazloženo predstaviko, v kateri smo zahtevali, da se nujno doseže izenačenje italijanske tarife za jugoslovanski les z avstrijsko-italijansko tarifo.
Po predhodnem sporazumu med lesnimi organizacijami, včlanjenimi v Stalni delegaciji lesnega gospodarstva, so bile predložene pristojnim mestom obrazložene predstavke z ozirom na trgovinska pogajanja z Nemčijo in Francijo. Pristojna mesta smo opozorili na katastrofalno redukcijo našega izvoza gradbenega lesa v Nemčijo ter zahtevali, da se pri pogajanjih z Nemčijo ustvari možnost za povoljnejši razvoj našega lesnega izvoza ter da se zlasti preneha s čezmernim in nedopustnim favoriziranjem raznih drugih izvoznih predmetov v škodo našega lesnega izvoza. Glede trgovinskih pogajanj s Francijo smo pa zahtevali poleg ukinitve kli-ringa znižanje previsokih carinskih in drugih davščin, ki onemogočajo polno izkoriščanje prilično skromnih kontingentov.
Kot uspeh dela lesnega odseka naj omenimo znižanje postavk v
cenovniku za zavarovanje valute za les iz dravske banovine. Ker poedini pooblaščeni zavodi pri opravičevanju potrdil niso upoštevali odstotnega znižanja dotič-nih postavk, smo na pristojnih mestih intervenirali ter se sedaj v tem pogledu enotno in pravilno postopa. •
V Stalni delegaciji lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije zastopane lesne organizacije naj skupno krijejo stroške, ki so nastali iz naslova članarine v mednarodnih organizacijah lesnega gospodarstva (C. I. B. na Dunaju in E. T. E. C. v Stockholmu). Od skupnih stroškov, ki znašajo do konca t. 1. ca. din 100.000'—, naj prispeva naš lesni odsek vsaj 12 tisoč dinarjev. — Odsek soglasno sklene, da se predpiše v to svrho podjetjem lesne stroke v smislu čl. 35. pravil Zveze industrijccv 25odstotna doklada na redno letno članarino. V kolikor na ta način nabrana vsota ne bi zadostovala, naj se naprosi uprava Zveze industrijcev, da krije razliko iz splošnih proračunskih sredstev Zveze.
Odsek razpravlja nato o splošnem položaju lesne stroke. V razpravi o tej točki dnevnega reda omenjajo poedini govorniki strogo izvajanje devizne kontrole. Podjetja se često kaznujejo po deviznem pravilniku radi čisto formalnih prestopkov, n. pr. ker ne vodijo točno po predpr 'h kontrolnik o deviznem pronus.Soglasno se sklene predložiti na pristojnem mestu ponovno zahtevo, da se izvaija devizna kontrola le v okviru stvarne potrebe in da se ministrstvo za finance poslužuje kazenskih sankcij le proti onim podjetjem, ki se zlonamerno pregrešc proti veljavnim deviznim predpi-
som.
Pomanjkanje vagonov
V smislu pobud, ki so nam do-šle iz krogov naših članov, smo opozorili Generalno direkcijo državnih železnic na grozeče pomanjkanje vagonov v jesenski se zoni ter smo obenem stavili konkretne predloge, kako naj se pomanjkanju vagonov praktično od-pomore.
Generalna direkcija državnih železnic nas je na našo tozadevno predstavko obvestila, da je že ukrenila potrebno, da bo mogoče v čim večji meri in pravočasno kriti vsa naročila vagonov.
Železniška uprava je v to svrho že najela večje število inozemskih vagonov. Za prevoz opeke, raznih lesnih izdelkov itd. se dostavljajo strankam, v kolikor nima železnica odprtih vagonov, zaprti vagoni, ne da bi se pri tem računal običajni lOodstotni prebitek. Pri izvozu v posamezne države se uporabljajo dosledno v prvi vrsti vagoni, ki so dospeli iz države, v katero je blago namenjeno. Tudi je železniška uprava omejila režijske pošiljke v času največjega pomanjkanja vagonov na minimum. Posebej poudarja Generalna direkcija v svojem odgovoru, da letos ne namerava znižati nakladalnega in razkladalnega roka na 6 ur, ker se po dosedanjih izkušnjah ta ukrep ni obnesel in se obtek vagonov kljub znižanju roka ni pospešil.
Z ozirom na navedeno, smemo pričakovati, da se bo mogel v letošnji jesenski sezoni promet nemoteno vršiti. Vsekakor pa prosimo p. n. podjetja, da nas takoj obvestijo, čim bi se zopet pojavilo pomanjkanje vagonov, da moremo pravočasno posredovati.
I
Doma in po svetn
Francosko-jugoslovanska prijateljska pogodba je bila podaljšana za pet let. O tem je izdalo francosko zunanje ministrstvo poseben komunike, v katerem med drugim pravi: »G. dr. Milan Stojadinovic, predsednik ministrskega sveta kr. Jugoslavije in Yvone Delbos, zunanji minister Francije sta podpisala danes deklaracijo, s katero se obnavljata za dobo petih let, začenši od 1. decembra 1937 prijateljska pogodba in konvencija o arbitraži in pomiritvi, ki sta bile podpisane v Parizu dne 11. novembra 1927. Ugotavljajoč solidnost vezi, ki združujejo oba naroda, sta oba ministra pri tej priliki podrobno proučila splošni evropski položaj ter vprašanja, ki ju posebno zanimajo, v duhu ozkega prijateljskega sodelovanja, ki odgovarja globokemu čutu in soglasnemu interesu Jugoslavije in Francije.«
V jugoslovanski politični javnosti se obširno komentira zagrebški sporazum. Krogi izven združene opozicije zlasti poudarjajo, da sporazum nič ne pove, na kateri podlagi naj se izvede revizija ustave. V krogih združene opozicije pa se poudarja, da bo iskreno sodelovanje, ki je bilo doseženo že pri sedanjih pogajanjih, ugodno vplivalo na ves nadaljnji potek pogajanj in da se bodo zato z lahkoto rešila vsa vprašanja, ki bi se še pojavila. Dr. čubrilovič je celo dejal, da je sedanji sporazum zelo podoben sporazumu, s katerim se je ustanovila srbsko-hrvatska koalicija.
Polemika listov zaradi zagrebškega sporazuma postaja vedno bolj živahna. Tako napada »Samouprava« zlasti ostro g. Aco Stano-
•POTNIK« Za razpečavanje prvovrstnih parketnih plošč v
vseh delih Jugoslavije se iščejo potniki, ki red no obiskujejo arhitekte in graditelje. Upoštevajo se le oni. ki že razpečavajo kake prvovrstne predmete, ki spadajo v gradbeno stroko in oni, ki nudijo s svojo preteklostjo popolno garancijo. Navesti je reference. Ponudbe na upravo lista pod št. 10.778.
jeviča, ki ga sprašuje, kako se je mogel kot stari prijatelj Nikole Pašiča izneveriti narodnemu in državnemu edinstvu, za katero je bil Pašič vedno. List naglasa, da visoka starost g. Ace Stanojeviča ne more biti zanj nobeno opravičilo.
Nadškof dr. Bauer je že skoraj ozdravel in se je začel zopet zanimati za javna vprašanja ter prevzel pokroviteljstvo nad hrvatskim socialnim tednom.
Konferenca katoliškega episko-pata bo dne 22. oktobra v Zagrebu. Pri tej priliki bo episkopat tudi zavzel svoje stališče glede konkordata.
največji, kar jih je bilo po vojni v Turčiji.
Francija bo izdala v I. 1938. za
nove vojne ladje okoli 3 milijarde frankov.
Angleška vlada je sklenila, da
očisti deželo vseh nezaželenih tujcev. Računa se, da bo vlada do konca tega leta izgnala 10.000 tujcev.
Kitajska letala so dosedaj pri
šangaju sestrelila 40 japonskih aeroplanov.
Sovjetski vojni ataše v Nankingu je odpotoval v Moskvo. V zvezi z njegovim potovanjem se govori, da bosta Rusija in Kitajska v kratkem sklenile vojaško zvezo.
Velike nevihte in povodnji so bile v srednji Italiji. Telefonska zveza med Rimom in Prago je bila nekaj časa pretrgana. Iz mnogih krajev poročajo tudi o številnih, smrtnih žrtvah.
Črna kronika
a
DRUŠTVO INDUSTRIJCEV IN VELETRGOVCEV V LJUBLJANI
je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in končanih konkurznih in prisilnih poravnavah izven kon-kurza za čas od 16.—30. septembra.
OTVORJENI KONKURZI:
Razglašene prisilne poravnave: Savska banovina: Ravetič Ignac, Zagreb; Popovič M., Sisak.
Drinska banovina: »Eva«, parfumerija Isidor Dj. Bilič i drug, Sarajevo.
Donavska banovina:	Weinfeld
Arpad, Petrovgrad.
KONČANI KONKURZI: Savska banovina: Merkič Emil, trg. z električnimi potrebščinami, Zagreb; Papo Salamon, Zagreb, Vlaška ul. 50; Zlatarič Adolf, urar in zlatar, Osijek, Kapucinska 18.
Drinska banovina: Dragutinovid Milije, Cačak; Pajič čedomir, Bo-gosavac.
POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Savska banovina: Adamec Josip, Podr. Slatina; »Zlato Janje« Ku-
rath Joahim, Zagreb.
Primorska banovina: Gujič Hasan i sin, Ljubuški.
Drinska banovina: šakič Šalih, Brčko.
Donavska banovina: Hajdu Ml-kša, Novi Sad; Vig Ladislav, Subotica.
POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE V KONKURZU: Primorska banovina: FinziMoric, Split.
Donavska banovina: Kunetz Brača, Subotica.
* Podatke za dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vsi drugi podatki, ko o rokih, kvotah itd., v tajništvu društva.
Dr. Vladimir Rybač, svetnik zunanjega ministrstva, je imenovan za svetnika našega poslaništva v Washingtonu.
Beograjska občina je sklenila, da nakupi večje število avtomobilov, motorjev in parnih valjarjev. Nakupila jih bo predvsem od tvrdk, ki so razstavile na beograjskem velesejmu.
Več angleških novinarjev je prišlo v Zagreb, da se informirajo o naši notranje-politični situaciji.
Konferenca aviatičnih strokovnjakov Male antante je bila v Pragi. Konferenca je sprejela več sklepov o enotni organizaciji športnega letalstva.
Popolnoma je pogorela tiskarna »Nove dobe« v Splitu. Vendar pa bo »Nova doba« še naprej redno izhajala.
Na zdravniškem kongresu v Novem Sadu je napovedal zastopnik ministra Cvetkoviča, da se izdeluje nov zakon o bolnišnicah. Po tem zakonu se bodo ustanovile v državi velike centralne bolnišnice, do-čim bodo male podeželske le sprejemne postaje. Gmotni položaj zdravnikov v bolnišnicah se bo znatno zboljšal.
Vojvoda in vojvodkinja Windsor-ska sta prišla v Berlin ter ostaneta v Nemčiji 12 dni. Vojvoda si bo ogledal nemške socialne in zdravstvene ustanove. Nemške oblasti so pripravile vse potrebno, da se bosta oba počutila v Nemčiji čim bolj ugodno.
V okolici Smirne so se začeli
turški manevri, ki se jih udeležuje tudi Kemal Ataturk. Manevri so
Radio Ljubljana
Četrtek, dne 14. okt. 12.00: Orgle, saksofon, klavir in ksilofon (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — : 13.00:	čas,	spored,	obvestila	—
13.15: Koncert radijskega orkestra
— 14.00: Vreme, borza — 18.00: Citre solo (Vilko Skok) — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: O jesenskih vojnih manevrih (Andrija Božanovid, pešad. polk.) — 19.50: Deset minut zabave
— 20.00: Koncert novejše glasbe: Slovenski vokalni kvintet — 20.45: 21.00: Koncert radijskega orkestra
— 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Lahka glasba (radijski orkester).
Petek, dne 15. okt. 11,00: šolska ura: Letanje po zraku v naravi in pri ljudeh (Miroslav Zor)
— 12.00: Slovenski biseri (plošče)
— 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Dela Čajkovskega (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: ženska ura: Slovenska žena v leposlovju (gdč. Anica Lebarjeva) — 18.20: Havajske pesmi (plošče) — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben) —19.00: čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura: Mesečni kulturni pregled — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Harmonika solo, Rudolf Pilih — 20.45: Charpentier: Vtisi iz Italije — 21.00: Pregled svetovne klavirske literature, predava in izvaja na klavirju prof. L. M. šker janc — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.30: Angleške plošče.
Savska banovina: Bačič ud. Ma-rija-Lujza, Karlovac.
Drinska banovina: Jovanovič S. Milorad, Sr. Mitroviča; Santovac Marko, Brčko.
Beograd, Zemun, Pančevo: Izda-vačko pred. »štampa«, a. d., Beograd.
si
n
ti
P’
4
el
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr Ivan Pless urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur« d d., njen predstavnik Otmar Mlhalek vs) v Ljubljani