PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /'i	rc\ l*
Abb. postale I gruppo	1^611 tl uU lir
____________________Leto XXIV. Št. 13 (6906)
JUGOZAHODNO SICILIJO JE ZADELA HUDA KATASTROFA
TRST, torek, 16. januarja 1968
Močan potres je povzročil veliko število mrtvih in ranjenih ter je spremenil v kup razvalin nekatere obljudene kraje
Število mrtvih gre v več sto, ranjenih pa je nad tisoč, vendar pa ni še mogoče ugotoviti dokončnega števila, ker mnogo ljudi še pogrešajo - Notranji minister je takoj odšel na Sicilijo, da koordinira prvo pomoč - Danes ho prizadete kraje obiskal predsednik Saragat
PALERMO, 15. — Južnozahodno Sicilijo je preteklo noč prizadejal izredno močan potres, ki je sejal razdejanje in smrt. Porušene so bile cele vasi. število mrtvih še ni dokončno znano, toda gre v več sto. Pozno zvečer so javili, da so do tedaj ugotovili okoli 300 mrtvih, toda to število bo verjetno naravo, ker pogrešajo na stotine ljudi. Govori se, da bi utegnilo število mrtvih doseči tudi okoli 2000. Nad tisoč ljudi pa je bito ranjenih in so jih prepeljali v bolnišnice. Do sedaj se ne da se točno in niti približno ugotoviti število tistih, ki so morda se pokopani pod ruševinami.
Reševalno delo se je takoj za--------------------
celo in se nadaljuje z vso vnemo, toda ovira ga izredno slabo vreme,
Prekinjene prometne zveze in težave s telegrafskimi in telefonskimi zvezami. Zaradi tega je še toliko teže ugotoviti pravi obseg katastrofe.
Od 13.29 včeraj do 19.24 nocoj je bilo 15 potresnih sunkov, ki so močno prizadeli južnozahodno Sicilijo.
Najbolj prizadeto področje je trikotnik med Salemi, Poggioreale in Santa Margherita Belice, na črti Salemi-Poggioreale. Bolj južno od Gibellino- so Santa Ninfa Salaparu-ta, Partanna in Montevago. Največje središče je Salem s 15.364 Prebivalci; sledijo Partanna s 13 tisoč prebivalci, Gibellina s 6410,
Santa Ninfa s 5826, Salaparuta z 2213 in Poggioreale z 2698 prebivalci.
Kar se tiče pokrajine Agrigento, so bile prizadete naslednje vasi:
Santa Margherita Belice s 7817 in Montevago s 3008 prebivalci. V tem kraju je po dosedanjih poročilih zgubilo življenje okoli 200 oseb, medtem ko je število ranjenih, od katerih so še mnogi pod ruševinami, okoli 1000. Hiše te vasi so povečini porušene ali močno poškodovane. Reševalnim skupinam je uspelo z velikimi težavami vzpostaviti zvezo s tem majhnim centrom, ki je bil osamljen več ur zaradi škode, ki so jo utrpele prometne zveze. Potresne sunke so čutili tudi v Palermu, Trapaniju in drugih krajih in zavladala je velika panika.
Prvi potresni sunek ob 13.29 je bil zelo rahel, sledili pa so drugi močnejši. Drugi sunek je bil ob M.16, ki je bil močnejši in je dosegel sedmo stopnjo Mercallijeve lestvice, ob 16.49 nov sunek sedme stopnje, zatem ob 2.34 ponoči, ki je dosegel 8.5 stopnje Mercallijeve
' V
lestvice. Ob 3.02 pa je bil najmočnejši sunek. Aparati seizmografske-ga zavoda v Rimu so izračunali, da gre za jakost devete stopnje Mercallijeve lestvice.
Sunki so se nadaljevali ob 3.56, ob 4.20 (7.5 stopnje), ob 10.35, ob 11.57, ob 14.44 in ob 16.02 (zadnja dva sunka sta bila šeste stopnje) ob 16.40, cb 17.51 in končno ob 19.24. Nocoj ob 23.20 je bil v kraju Sciacca nov močan potresni sunek, ki je trajal pet sekund. Zdi se, da ni povzročil škode.
V nekaj trenutkih sta bila kraja Gibellina in Montevago praktično izravnana zemljo. Skoraj enaka usoda je doletela Santo Marghe-rito di Belice. Velika škoda je bila prizadejana v Salaparuti, Pog gioreale, Partanni in Santa Ninfi. Manj prizadeti so Salemi, Castel-vetrano in Menfi.
Gasilci, karabinjerji, policijski a-genti in vojaki so povsod na delu. Prva pomoč je prispela že sinoči.
Že sinoči so prebivalci prizadetega področja sklenili ostati na poljih okoli vasi ali pa ob državnih cestah, kljub ostremu mrazu. Pov sod naokoli so še snežni zameti in mraz je zelo oster. Samo starejši in bolni so o; ‘ili v hišah, ko so se te porušile. V Montevago, ki šteje 3500 prebivalcev, pa so ljudje ostali doma. Tu so jih močnejši sunki presenetili, in ostali so pod ruševinami, ki jih sedaj previdno odstranjujejo v upanju, da dobijo marsikoga še pri življenju.
Smrt je pri"a iznenada. Nekatere je ugrabila v avtomobilih, s katerimi so se skušali oddaljiti, druge na postelji, nekatere pa v prostorih, ki so se jim zdeli bolj gotovi. Od hiš in cest so ostali sa mo veliki kupi rumenega kamenja, ki je gradbeni material, ki se obi čajno uporablja na tem področju.
Nekaj popoldne je prispel iz Ri-
Poročilo podtajnika Gasparrija o žrtvah, škodi in prvih ukrepih
RIM, 15. — Podtajnik v notranjem ministrstvu Gasparri je v začetku današnje seje v poslanski zbornici odgovori! na številna vpra.
Sanja političnih skupin o žrtvah in škodi, ki ju je povzročil potres na Siciliji. Gasparri je najprej naštel Številne potresne sunke, ki so si sledili, in je pripomnil, da so takoj odredili, naj gasilci in policijske sile pridejo na pomoč. Iz Palerma so poslali železniške vagone in tovornjake z odejami, šotori,
Poljskimi posteljami in z drugimi Potrebščinami Sporazumno s pred. sednikom tamkajšnjega prizivnega sodišča je prefekt prekinil volitve, ki so bile v teku na prizadetih pod-r°čjih. Notranje ministrstvo je od-fedilo, naj se takoj določi pomoč 100 milijonov najbolj prizadetim krajem.
Podtajnik je nato navedel nekaj Podatkov o smrtnih žrtvah, ki so Mii do tedaj znani, in vse ukrepe,
M so jih odredili za pomoč. Po-vedal je, da je sedaj zaposlenih Pri reševalnem delu nad tisoč gasilcev z 200 posebnimi vozili, šte-filni pripadniki policije in karabinjerjev, vojaške enote in pripadniki Rdečega križa. Rdeči križ je po. sla] v Palermo tri popolne poljske bolnišnice.
Podtajnik Gasparri je nato spo-r°čil, da je Gibellina 90 odstotkov Porušena, druge občine pa so bile Porušene do 20—25 odstotkov. Namlel je nato še številne druge podatke o škodi, ki so bili do tedaj znani, in podatke o dotedanjih u-krepih za nujno pomoč. Na koncu j® izjavil ,da ni še mogoče napra-vRi splošnega obračuna velike nesreče, in je dodal, da se vlada tru. dl. da kolikor mogoče pomaga prizadetemu prebivalstvu.
Tiskovni urad KPI javlja, da se 1® sestalo vodstvo in na sestanku s° sklenili pozvati vse italijanske delavce, naj začnejo zbiranje prispevkov za pomoč prizadetemu prebivalstvu. Vodstvo KPI je podpisalo 5 milijonov lir; komunistični Parlamentarni skupini sta zbrali 5 •bilijonov lir, «Unitii» drugih 5 milijonov.
Tydi vodstvo PSIUP je pozvalo svoje člane, naj priskočijo na po-»oč prizadetemu prebivalstvu.
Špiljak Moru ob potresu na Siciliji
BEOGRAD, 15. — Ob katastrofalnem potresu na Siciliji je predsednik zveznega izvršnega sveta Mika špiljak poslal naslednjo brzojavko predsedniku ministrskega sveta Italije Aldu Moru: «Globoko me je ganila nesreča, ki je zadela Sicilijo in vso Italijo, prijateljsko deželo, iz katere smo se pravkar vrnili. Posebno me je pretresla vest o številnih človeških žrtvah in veliki materialni škodi.
V imenu zveznega izvršnega sveta in mojem osebnem Vam izražam gospod predsednik, globoko sožalje in prosim, da družinam prizadetih sporočite mojo iskreno simpatijo.))
Predsednik Tito v Daki
BEOGRAD, 15. — Predsednik republike maršal Tito je prispel danes s soprogo in z ostalimi člani jugoslovanske vladne delegacije v Dako, glavno mesto vzhodnega Pakistana, kjer so mu zaželeli dobrodošlico govemer Vzhodnega Pakistana, številni člani pokrajinske vlade, ugledne osebnosti javnega življenja in številno prebivalstvo. Podobno kot v Ravalpindiju, Lahom in Karačiju je bila tudi Daka okrašena s številnimi pakistanskimi in jugoslovanskimi zastavami, slavoloki, napisi o jugoslovansko-pakistanskemu prijateljstvu In cvetjem.
Predsednik Tito se bo zadržal v vzhodnem Pakistanu dva dni in bo poleg Dake obiskal tudi Citagong, največje pristanišče Vzhodnega Pakistana ,pri graditvi katerega sodelujejo tudi številni Jugoslovani. Z obiskom Vzhodnega Pakistana se bo končal sedemdnevni uradni obisk predsednika Tita tej deželi.
v Rimu ponudila pomoč I v odejah, šotorih, živilih in zdra-' vilih. Ameriške oborožene sile bodo poskrbele za prevoz ob sodslo vanju z italijanskimi oblastmi, ki koordinirajo reševalno delo. Judi britanska vlada sodeluje pri pomoči. Z Malte je odpotoval poseben odred vojakov v Trapani s skupino zdravnikov, ki imajo s seboj zdravila, živila, šotore in odeje.
Tudi v Švici so takoj organizirali zbiranje pomoči V Lucernu jc švicarska zveza «Caritas» začela s pologom 20 .tisoč frankov zbiranje prispevkov, na Sicilijo pa je posta'-’ la že 20 ton oblek, odej in mleka v prahu.
številni italijanski izseljenci, ki
ZOPET AMERIŠKE BOMBE NA HANOJ
HANOJ, 15. — Ameriška letala so včeraj in danes znova bombardirala predmestja Hanoja in druge kraje.
Južnovietnamska osvobodilna fronta je javila, da bo spoštovala sedemdnevno premirje ob vietnamskem novem letu (Tet). Začelo se bo 27. januarja opolnoči in se bo končalo 3. februarja
opolnoči po krajevnem času. ----------------
Sporočilo dodaja, da bodo juž-
ma v Trapani notranji minister Ta-! detih krajih preprečila večje žrtve, viani, ki je takoj odšel s helikop- ko je preteklo noč najmočnejši su-terjem na prizadeta področja. Že ••ek porušil večino hiš. od davi so na reševalnem delu he- j , Ameriška vlada je po svojem po likopterji in predvsem veliki he-'s arustvu likopterji mornarice. Zelo nizki oblaki so objemali vrhove tega področja in helikopterji so imeli velike težave, tako da so morali nekateri pristati sredi polja.
Tudi minister za kmetijstvo Re-stivo je odpotoval danes popoldne na Sicilijo v spremstvu glavnega ravnatelja za melioracije in drugih funkcionarjev, da koordinira prvo pomoč prizadetemu prebivalstvu.
Predsednik vlade Moro je v stal-pem stiku z notranjim ministrom Tavianijem, ki je ha Siciliji. Dal je nalogo Tavianiju in prefektom prizadetih področij, naj sporočijo sožalje vlade in njenega osebja prizadetim družinam. Jutri zjutraj bo prispel na prizadeta področja tudi predsednik republike Saragat, katerega stalno obveščajo o poteku reševalnih akcij. Po ministru Tavianiju je sporočil sožalje prizadetim družinam. Sožalno brzojavko je poslal predsedniku sicilske zbornice tudi predsednik poslanske zbornice Bucciarelli Ducci.
Papež Pavel VI. je poslal škofu v Agrigentu sožalno brzojavko za prizadete družine in je dal nalogo predsedniku papeške organizacije za pomoč Presciju, naj takoj odpotuje na Sicilijo, kamor je nesel znaten znesek kot papežev posebni prispevek za prvo najnujnejšo pomoč.
Italijanski Rdeči križ je takoj odredil prvo pomoč za prizadete. Poslal je krvno plasmo in je organiziral v Rimu izredno zbiranje krvi.
Vojaško letalstvo je takoj odredilo, naj se porabijo letala «C 119», ki so odletela iz Piše in na letališču Ciam-pino se je vkrcalo 120 gasilcev, naložili so tudi en helikopter in različno blago ter zdravila. Vojaško letalstvo je odredilo tudi uporabo drugih treh helikopterjev. Z rimskega letališča so odletela še druga letala z odejami, ki jih je dala na razpolago vojska. Tudi iz Barija,
Fogge, Brindisija in Neaplja so odpotovale skupine gasilcev s potrebnimi vozili.
Minister za zdravstvo Mariotti Je stopil v neposreden stik s pokrajin, skimi zdravniki v Trapaniju, Palermu in Agrigentu in je odredil prva denarna nakazila za najnujnejšo pomoč ter pošiljatev krvne plas-me in potrebnih zdravil.
Na zahodnem delu Sicilije je to že druga noč, ki jo bo več deset tisoč ljudi preživelo na prostem. Ne samo v vaseh, ki so bile bolj ali manj hudo prizadete zaradi potresa, temveč tudi v krajih, kjer so bili sunki zelo rahli in tudi v samem Trapaniju je večina prebivalstva ob sončnem zahodu odšla na polja, kjer so mnogi že preživeli prejšnjo noč in ves dan. Ljudje se zbirajo pod šotori ali pa sedijo na stolicah o-krog ognja, v avtomobilih ali pod zasilnimi zaklonišči, zaviti v odeje, da se zavarujejo pred mrazom. S seboj so vzeli najnujnejše in se pripravljajo na drugo noč na prostem. Celo v predmestjih Trapani j a je veliko število avtomobilov,
katerih so cele družine.
Iz uničenih vasi so skoraj vse, ki so ostali, odpeljali v mesta. Ostale pa so še majhne skupine raztresene po poljih, ki jih zaradi težavnih zvez ne morejo še zbrati.
Medtem se med ruševinami v Gi-bellini, Montevagu, Salparuti, Santa Margherita di Belice nadaljuje ob reflektorjih odstranjevanje ruševin.
Sproti, ko prihajajo nove reševalne skupine, se zamenjavajo na delu.
Ponekod so že postavili številne šotore, kjer se reševalci lahko nekoliko odpočijejo. Prebivalce prizadetih vasi, katerim so že včeraj raz. delili živila in odeje, pa pošiljajo s tovornjaki in z avtobusi v zbirne centre, Le redki so tisti, ki jim je uspelo rešiti nekaj več kakor to, kar imajo na sebi. Vse drugo je o stalo pod ruševinami.
Se vedno je zelo mrzlo in promet ne zveze so zelo težavne. Pogosto morajo vozila, ki jih uporabljajo reševalne skupine, napraviti velike ovinke zaradi pokvarjenih cest. Povsod ob cestah pa taborijo večje ali manjše skupine ljudi, ki se bojijo vrniti se v svoje domove, tudi če so njih hiše ostale nepoškodovane. Prav ta previdnost je v najbolj priza-
tele-in italijanske konzulate v Švici, da bi zvedeli za novice o svojih sorodnikih na Siciliji.	,
Minister Taviani je na sestanku na prefekturi v Trapaniju odredil ustanovitev dveh središč za koordiniranje pomoči: enega v Trapaniju. drugega pa na prefekturi v Agrigentu.
Glavno ravnateljstvo za javno pomoč notranjega ministrstva je objavilo sporočilo, v katerem prosi, da naj se morebitno pošiljanje pomoči v živilih ali materialu zbira naravnost pri italijanskem Rdečem križu ali pa na prefekturi v Trapaniju ali na prefekturi v Agrigentu V številnih italijanskih mestih so krajevni odbori Rdečega križa že začeli zbirati prispevke za pomoč prizadetemu prebivalstvu.
NOV ZAPLET KOT POSLEDICA ZADEVE DE LORENIO-ESPRESSO
Dve novi sodni preiskavi o uporabljanju denarja pri SIFAR
v
Sredstva so menda služila tudi za razne neupravičene namene ■ Se vedno ni znano, kdaj bo seja vlade ■ Danes obisk predsednika romunske vlade Maurerja
RIM, 115. — Zadeva o dogodkih 1964. leta dobiva vedno večji obseg in zadnje vesti poročajo kar o dveh novih sodnih preiskavah. Prva sodna preiskava se je začela po obdolžitvi posl. Randolfa Pacciardija, češ da so častniki ponujali denar delegatom na kongresu PRI decembra 1961. To preiskavo vodi preiskovalni sodnik Giovanni Moffa, ki je danes zaslišal generala De Lorenza kot pričo.
Drugo preiskavo vodi pomočnik
javnega tožilca Bruno de Maio in se nanaša neposredno na uporabljanje sredstev SIFAR. Preiskava se nanaša na poslovanje polk. Lui-gija Tagliamontija, ki je več let upravljal imetje SIFAR in je po imenovanju gen. De Lorenza za poveljnika karabinjerjev upravljal istočasno tudi imetje karabinjerjev. Preiskavo so uvedli, ker je sodišče prejelo prijavo, češ da so bila nepravilno uporabljena sredstva SI FAR. pri čemer gre predvsem za tajna sredstva, ki jih je država namenila za vohunjenje. Po nekaterih drugih vesteh se je mnogo govorilo o osebah, ki so naglo obogatele in pri čemer prav gotovo ni moglo iti za normalne postopke.
V četrtek se bo sodni proces nadaljeval, ko-bodo prečitali še preostali del poročila Manes, oziroma priloge o zasliševanju raznih častnikov in ko bodo po predvideva-
llllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllMilIlllirMlllllIlliiillIllllllllIlllllIlllllIllIllIllIllllllllllIliUlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilUtllllllllllltllllllllllllll
Osvobodilna fronta napovedala osemdnevno premirje za «Tet»
Opozorilo ameriškim oboroženim silam • Sajgon odklanja vsako možnost resnih pogajanj - Johnsonova uprava vodi Goldtvaterjevo politiko v Vietnamu
I pričakuje pozitiven odgovor vlade ; ZDA na ta najnovejši izraz dobre > volje Severnega Vietnama o miro-' ljubni rešitvi vietnamskega vprašanja.
novietnamski vojaki lahko obiskali svoje družine na področjih, ki so pod nadzorstvom osvobodilnih sil, toda s pogojem, da ne prihajajo v skupinah in da pridejo razoroženi. Zatem opozarja ZDA in sajgonsko vlado, da bo vsaka kršitev premirja strogo kaznovana.
Nato dodaja sporočilo, da so a-meriške in sajgonske čete izvedle številne kršitve premirja za božič in novo leto. In dodaja, da bodo podobne kršitve ob vietnamskem novem letu strogo kaznovali.
V	Sajgonu kroži govorica, da je predsednik Johnosn poslal tajno pismo Hošiminhu in ga prosil, naj bolje pojasni nedavne izjave sever-novietnamskega zunanjega ministra, da je Hanoj pripravljen začeti pogajanja, če bodo Američani ustavili bombardiranje Severnega Vietnama in druge vojaške operacije. V uradnih krogih pa pravijo, da nič ne vedo o neposrednih stikih med Johnsonom in Hošiminhom.
Davi v prvih jutranjih urah so bombniki «B 52» dvakrat bombardirali gorata področja na severozahodu Južnega Vietnama blizu laoške meje. Hanojski radio je javil, da so bila v noči od sobote na nedeljo in v nedeljo sestreljena štiri ameriška letala.
Južnovietnamski predsednik Van Tieu je na tiskovni konferenci obsodil dejstvo, da so ZDA v preteklosti «začele mirovne pobude v Vietnamu, ki so spadale v pristojnost sajgonske vlade«, in se je izrekel proti vsaki prekinitvi bombardiranja Severnega Vietnama na podlagi nedavnih izjav hanojske-ga zunanjega ministra.
Glede Kambodže je Van Tieu izjavil, da «si pridržujejo pravico zasledovanja komunističnih napadalcev, če bodo še dalje uporabljali oporišča v Kambodži)). V glav. nem se je izrekel proti predlogu, naj bi povečali odgovornost mednarodne nadzorstvene komisije. Dejal je, da upa, da bo U Tatn lahko prišel v Južni Vietnam, «da zbere neposredne informacije in da ugotovi, da je stanje v tej deželi drugačno kakršno je bilo v Burmi leta 1948».
V	bistvu je Van Tieu zavrnil vsako možnost začetka pogajanj s Hanojem in z osvobodilno fronto, ra zen če se ti ne odpovedo svoji borbi
Ameriški državni tajnik Dean Rusk je objavil danes izjavo nekaj ur potem, ko je Van Tieu kritiziral
ZDA. Dean Rusk je izjavil, da ZDA še vedno skušajo razjasniti hanojske predloge in da se se o njih pogovarjali z Južnim Vietnamom in z drugimi ter da ne bi mogli začeti razgovorov o pogajanjih brez takih posvetovanj. Dalje je izjavil da mora «južnovietnamsko ljudstvo odločati o svoji prihodnosti brez zunanjega vmešavanja«. Državni de partma se sklicuje na svojo izjavo od 8. decembra lani, da bi «vsi-Ijenje vsake koalicijske vlade bilo v nasprotju s tem načelom«. Dalje je Rusk izjavil, da ni nesoglasij med Sajgonom in Washingtonom glede neuradnih stikov južnovietnamskih funkcionarjev s predstavniki narodnoosvobodilne fronte.
Ameriški demokratični senator Mc Carthy je sinoči izjavil, da Johnsonova uprava vodi v Vietnamu politiko, za katero se je leta 1964 zavzemal tedanji republikanski predsedniški kandida t senator Gold-water.
Po raznih poročilih se je 59 odstotkov študentov zadnjega letnika Harvvardove univerze izreklo, da «bodo storili vse mogoče, da se odtegnejo vojaški službi». To poroča študentovski list v Harwardu, ki je izvedel zadevno anketo. Stiriinde-vetdeset odstotkov od 529 vprašanih študentov je obsodilo ameriško politiko v Vietnamu.
V Džakarti je zunaji minister Malik izjavil, da je Indonezija pripravljena posredovati za konec vojne v Vietnamu, če bodo Južni Vietnam, Severni Vietnam in ZDA to zahtevali. Malik je poudaril, da Kitajska ni vključena v načrt posredovanja.
Izjavo podpredsednika vlade in za-nanjega ministra Severnega Vietnama Ngujen Trina o pripravijo nosti za mirovna pogajanja z ZDA po brezpogojnem prenehanju bombardiranja in drugih vojaških operacij proti Severnemu Vietnamu ocenjujejo v beograjskih političnih krogih kot ponoven izraz dobre volje in pripravljenosti demokratične republike Vietnama na politično rešitev krize.
Ta najnovejša pobuda Hanoja je tem bolj pomembna, poudarjajo v Beogradu, ker je v skladu s pogledi večine držav na svetu, med katerimi je tudi Jugoslavija, ki so se vedno zavzemale za rešitev vietnamskega vprašanja s pogajanji na osnovi ženevskega sporazuma. Voj na v Vietnamu kot vir hude mednarodne krize neposredno zanima vse narode in vlade na svetu. Zato mednarodna »kurmost upravičeno
Potni list
za Andreasa Papandreuja
ATENE, 15. — Uradno so sporočili, da so izdali potni list Andreasu Papandreuju, katerega so po zadnji amnestiji izpustili iz zaoora. Papandreu bo zapustil Grčijo in se bo umaknil v skandinavske države ali v ZDA.
njih zaslišali poveljnike treh divizij generale Marketa, Centa in Celia. Ni še znano, kdaj bodo zaslišali oba ministra in tajnika PSU De Martina. Minister Taviani in De Martino sta že sporočila sodišču, da se odrekata pravici, ki jima jo daje člen 356 kazenskega postopka, ki omogoča, da ju zaslišijo tudi na domu, in da bosta osebno prišia odgovarjati na sodišče.
Z vsem tem pa ostajajo vedno bolj odprta zanimiva vprašanja glede stališča vlade, saj se je čulo, da bi morala zasedati že prejšnji teden, sedaj pa se čujejo ponovne vešti o bližnji seji ministrskega sveta, ki naj razpravlja o celotni zadevi. Mnogo se govori o načrtih, da bi temeljito zamenjali visoke častniki,, ne samo karabinjerjev temveč tudi vojske, ki so bili vpleteni v celotno zadevo. Na vsak način pa je nova upravna preiskovalna komisija, ki je bila imenovana v petek in katero sestavljajo visoki častniki, še pred pričetkom svojega dela, izgubila mnogo na prestižu in dobiva vedno bolj značaj poskusa zavlačevanja imenovanja parlamentarne preiskovalne komisije. Levica namreč zahteva ustanovitev prav take komisije in bo o tem prvič govora še ta teden, ko se bo v sredo sestala komisija za obrambo poslanske zbornice.
Istočasno s tem pa pričenjajo krožiti po Rimu najrazličnejši »fotografski dokumenti«, s katerimi se obdolžujejo zlasti socialistični predstavniki, češ da so imeli stike s SIFAR. Med takimi novimi zanimivimi obtožbami je tudi obtožba na račun ministra za turizem in predstave Corone, ki pa je potrdil, da se je sestal z generalom Viggia-nijem 24. februarja 1964. leta, vendar pa da «je šlo za razgovor ki se je nanašal Izključno na vprašanja mejnih področij, ki bi lahko imela negativne posledice za njegovo ministrstvo)).
«Avanti!» v zvezi s to škandalozno kampanjo piše. da je dolžnost vsakega predložiti dokumente sodišču in da tisti, ki se bahajo z dokumenti, ki baje predstavljajo zločine, tega niso storili. «Avanti!» nadaljuje, da je osnovno stališče socialistične stranke glede celotne zadeve, da se osvetlijo vsi dogodki, da se ugotovijo odgovornosti in da se zagotovi, da bo varnostna služba služila res samo svojim namenom.
Poslanska zbornica je danes ob-
ravnavala tri zakonske odloke, ki jih je senat že odobril, Jutri pa bo na dnevnem redu odgovor ministra v razpravi o reformi bolnišnic.
Iz Bukarešte je odpotoval z vlakom v Rim predsednik romunske vlade Maurer, ki bo v Italiji gost italijanske vlade. Maurerja spremlja zunanji minister Manescu.
Mednarodno letališče na Krku
REKA, 15. — Na otoku Krku blizu Omišlja se je pričelo danes delo za graditev reškega letališča, ki bo deseto mednarodno letališče v Jugoslaviji, in šesto mednarodno letališče na Jadranu. Letališče bo zgrajeno na mestu, ki ima idealne možnosti, da se turisti 1 'tro pripeljejo do svojih letoviščarskih krajev. Prevoz na kopno s Krka bo v bodoče še bolj pospešen, ker se predvideva, da se Krk in kopno povežeta z mostom. Letališče Reka bo moderno opremljeno in u-sposobljeno za pristanek največjih letal, številna letala bodo lahko pristajala na letališču že prihodnjo pomlad. Druga pa do leta 1970, ko bo letališče razpolagalo z odletno stezo 2800 metrov.
Pred volitvami na Cipru
...............................
PO HUSEINOVEM OBISKU V KAIRU
Jordanija zanikuje trditve da se misli ločeno pogajati
Husein se bo sestal še z drugimi arabskimi voditelji Izjava ameriškega državnega departmaja o Jeruzalemu
NIKOZIJA, 15. — Volilna kampanja za volitve, ki bodo na grškem predelu Cipra 25. februarja postaja vedno bolj vroča in si vsak dan sledijo zborovanja v korist nadškofa Makariosa. Danes je prišlo v Ni koziji do prave bitke med skupina mi mladih študentov, ki so zapu stili učilnice in ki so vzklikali Ma kariosu, in manj številnimi skupinami, ki so vzklikale Grivasu m Grčiji.
Po sporočilu Makariosa bodo volitve 25. februarja in to prvikrat po 1959. letu, od kadar bi morale ze večkrat biti, pa je vedno kaj prišlo vmes. Tokrat bodo po ustavi volili samo predsednika države, ker mora biti podpredsednik pripadnik turške skupnosti, ki predstavlja nekaj več kot 17 odstotkov prebivalstva. Komunistična grško-ciprska stranka, ki nadzoruje okrog tretjino vseh volivcev, je sklenila, da bo podprla Makariosa.
KAIRO, 15. — «A1 Ahrama piše, da sta predsednik Naser in jordanski kralj Husein govorila v soboto v Kairu o sedanjem političnem, vojaškem in gospodarskem stanju v arabskih državah, o posredovanju Gunnara Jarringa in o zadnjem razvoju krize na Srednjem vzhodu. List piše, da je Naser obrazložil Huseinu rezultat svojih nedavnih razgovorov z delegacijami raznih držav, Husein pa je poročal o svojih razgovorih s saudskim kraljem Feisalom.
List pravi dalje, da se je Husein sestal včeraj s poveljnikom združenega arabskega poveljstva generalom Amerjem. Končno objavlja izjavo predsednika Jordanske vlade Talhunija, ki zanikuje namen neposrednih pogajanj z Izraelom in poudarja zvestobo resolucijam a-rabskega vrha v Kartumu.
Talhuni je izjavil, da Jordanija ni sklenila in ne misli skleniti ločenega sporazuma z Izraelom in tudi ni pripravljena na koncesije.
Talhuni je tudi izjavil, da se bo kralj Husein pred svojim obiskom v Pakistanu konec januarja sestal z drugimi arabskimi voditelji, da prispeva k pospešitvi novega vrha, ki je po njegovem mnenju nujno potreben.
Danes so javili, da bo 19. januarja prišel na obisk v Aman libanonski predsednik Helu. Verjetno je, da bo kralj Husein pozneje obiskal Bagdad.
Ameriški državni departma je danes ponovil, da ima enostranske ukrepe, ki se tičejo stanja v Jeruzalemu, za nezakonite. V zvezi z namero Izraela, da razlasti nekatera arabska ozemlja v Jeruzalemu, je predstavnik državnega departmaja izjavil: «Večkrat smo jasno sporočili, da ne bomo priznuali no. bene enostranske akcije, ki se tiče stanja v Jeruzalemu. Taka ostane naša politika. Poleg tega smo mne. nja, da je treba stanje v Jeruzalemu upoštevati pri celotni ureditvi vprašanj, ki so nastala zaradi junijske vojne.»
Pogoji Konstantina za povratek v Grčijo
PARIZ, 15. — V krajevni izdaji je list «Herald Tribune« objavil intervju s kraljem Konstantinom, v katerem kralj navaja šest zahtev za svoj povratek v Grčijo. Ti pogoji so: 1. Nova ustava, 2. sporočilo datuma referenduma, 3. obljuba svobodnih volitev, 4. ustanovitev odbora, v katerem naj bodo tudi sodniki in ki naj preuči položaj političnih jetnikov in ki naj ugotovi, katerih ne bodo izpustili ln zakaj, 5. člani vlade morajo Izstopiti iz oboroženih sil, če nameravajo ostati v vladi (kar so polkovniki že naredili), 6. tisk mora svobodno razpravljati o novi predlagani ustavi.
Kralj pravi, da je te pogoje naštel ministru za zunanje zadeve Pipinelisu, patriarhu Jeronimosu in maršalu Potamianosu, ki so posredovali med njim in vlado. Po-tamlanos je kralju dejal, da mu je ministrski predsednik Papado-pulos izjavil, da se kralj mora vrniti in da je treba narediti vse, da se bo vrnil. Kasneje pa je samo omenil, da so kraljeve zahtev« zanimive, da pa za sedaj nima smisla kraljev povratek.
Na vprašanje,, če namerava sestaviti begunsko vlado, je Konstantin odgovoril, da na kaj takega za sedaj ni pomislil in da ne spravlja v dvom ciljev sedanje revolucionarne vlade, da pa so napačne samo njene metode. Glede odnosov z ZDA je dejal, da vzdržujejo ZDA stike z njim. pri čemer je dodal, da se v Grčiji vlada z njegovim imenom na osnovi zakonov, ki so bili proglašeni- v njegovem ’menu.
SLABO VREME NA SEVERNI POLETI
Odjuga na Evropski celini snežni viharji na Bližnjem vzhodu
Škotsko je opustošil strašen vihar, ki je povzročil vsaj Evropi grozijo poplave - V Jeruzalemu je snežna plast
LONDON, 15. — Medtem, ko se je •a splošno v Evropi začela odjuga, je silovit vihar zajel Anglijo, in že posebej Škotsko. Silovit veter je divjal s hitrostjo do 180 km na uro in morda še več. Po zadnjih cenitvah je bilo na Škotskem in posebno v Glasgowu vsaj 22 žrtev. Gohovo je, da je vsaj 18 ljudi izgubilo življenje, štiri pa pogrešajo. Ranjenih je bilo na stotine oseb, a okoli 600 jih je ostalo brez strehe. V samem mestu Glas-gowu je porušenih 52 hiš. Okoli 60 železniških prog in cest še ni usposobljenih za promet. Vihar je prihrumel nad mesto nekaj po 3. uri zjutraj. Skoda je velikanska. Tudi v pristanišču je vihar povzročil veliko škodo, saj se je potopilo veliko število manjših ladij, a druge pa so bile hudo poškodovane. Vihar je prizadel tudi mesti Perth in Edinburg. Samo najvažnejše železniške proge obratujejo normalno. Letališče v Glasgowu je zaprto za promet. Na letališču je vihar poškodoval 4 letala.
Kot smo dejali, je ostali del Evrope zajela odjuga. Povsod se je temperatura precej dvignila ter povzročila razne nevšečnosti pri prometu. V Franciji, Belgiji, na Nizozemskem in v Zahodni Nemčiji je nenadno dviganje temperature povzročilo naraščanje voda ter zato grozijo številnim krajem povodnji. Ceste pa so se spremenile v pravcato blatno in kašasto reko, ki zelo ovira promet.
Tudi v Češkoslovaški slabo vreme z odjugo povzroča razne nevšečnosti. Prišlo je do hudih zastojev pri železniškem prometu, a tudi do raznih nesreč pri avtobusnem, kjer so nekatere osebe izgubile življenje. Odjuga je prizadela tudi Poljsko, toda le v manjši meri. Na vzhodnem delu države je včeraj m danes še snežilo. Odjuga ni prizadela niti Finske, kjer je temperatura še vedno globoko pod ničlo. Pripominjamo, da je v tem primeru uporaba izraza «odjuga» v bistvu netočna, ker ne gre za vetrove, ki so pihali od juga, temveč za tokove s severa ali severozahoda.
Sploh pa je vreme v tem obdobju zelo muhasto. V trenutku, ko se je temperatura dvignila v skoraj vseh krajih Evrope, so snežni viharji zajeli Bližnji vzhod. Po mnogih letih je danes snežilo na Cipru. V Izraelu, od Galileje do puščave Negev, je od sinoči krepko snežilo. Jeruzalem, kjer je snežna plast debela skoraj pol metra, je praktično odrezan od ostalega dela Izraela. Sneg je seveda skoraj popolnoma ohromil promet na cestah. Niti najstarejši se ne spominjajo tako hude zime. Snežilo je celo v puščavi Negev.
Snežne nevihte so zajele tudi Libanon. Po vseh gorah te dežele sneži in številne ceste so zaprte za promet. Tako je zaprta za promet cesta med Bejrutom in Damaskom, ker niso mogli izplužiti ceste ki gre čez sedlo Baidar (1.800 m).
Nič bolj ni rožnat položaj v Jordaniji, kjer je snežna nevihta zajela vso dolino Jordana. Pravijo, da je snežna odeja povsod debela en meter. Cestni promet je skoraj popolnoma ohromljen. Letališče v Amanu je zaprto. Vse to je hudo prizadelo tisoče beguncev, ki živijo v taboriščih.
Po tem kratkem pregledu vremenskih razmer po svetu še nekaj vesti o položaju v Italiji. Na splošno se je vreme povsod izboljšalo in marsikje je sonce pokukalo izza oblakov. Velika večina cest je že usposobljena za promet. V srednji in južni Italiji je še precej naselij, ki so odrezana od sveta, toda v teku so pobude, da se povežejo z glasnimi središči ter se oskrbi prebivalstvo s hrano in zdravili. Na severu se je položaj nekoliko izboljšal, toda pozneje je temperatura zopet padla. Položaj se je izboljšal tudi v Toskani in na Sardiniji.
Podoben položaj je tudi v Jugoslaviji. Iz Beograda poročajo, da je vse kraje Jugoslavije zajel danes topel val. Snežilo je samo v vzhodni Srbiji in Makedoniji medtem ko Je v Vojvodini deževalo. Najhladnejše Je bilo v Ljubljani dopoldne —5 stopinj. Zaradi leda na rekah so bili vsi plovni objekti spravljeni v zimske pristane. Doma. va je v celi dolžini toka skozi Jugoslavijo pod ledom. Led za enkrat ne ovira dela pri gradnji hidroenergetskega sistema v Djerdjapu. Pod ledom so tudi Drava in Tisa ter 50 odst. površine Save. Od sinoči je prekinjen promet na železniški progi med Ogulinom in Kninom zaradi velikih zametov pri železniški postaji Plaško. V Sloveniji so vse glavne ceste prevozne toda precej zaledenele. Promet čez Ljubelj je bil zaradi Slavine na avstrijski strani zaprt. Na cesti Postojna-Rupa-Reka je prepovedan promet s prikolicami. Na cesti Reka-Karlovac-Senj Otočac, Varaždin-Madžarska meja je bil danes prepovedan promet vseh vozil zaradi leda. Zaradi poledice in deloma tudi snega so bile danes neprehodne mnoge ceste tudi v Srbiji, Bosni .Hercegovini m Cmi gori.
Na otoku Hios samostan grozot?
SAN DIEGO (Kalifornija), 15. — Vedno bolj zapletena postaja zadeva neke Američanke, ki se, vsaj ako trdi njen stric, nahaja v jet-ilštvu v »samostanu strahot«, na >toku Hios.
Don Cordyell, ki je trener nekega ameriškega nogometnega društva, trdi, da je O. Pantelemion
hipnotiziral dekle ter jo prisilil, da je šla na otok Hios, kjer je stopila v neki samostan, ki spada pod upravo slovitih samostanov na sveti gori Athos.
Cristine Coryell je pisala stricu, da je stopila v samostan prostovoljno. Stric pa se ni vdal ter je objavil pismo, ki ga je pisala 18-letna Grkinja Fofo Bakacelau. Ta pravi, da je zbežala iz samostana. Pravi nadalje, da živi v samostanu deset deklet, katere strahovito trpinčijo. Med drugim jih baje prisilijo, da morajo poljubljati mumificirano roko hčerke samostanske opatinje. Dekle je izjavila, da so jo skušali prepričati, da mora ostati v samostanu, ker bi jo sicer hudič požrl.
O. Pantelemion pa trdi da je v septembru obiskal samostan in da je ugotovil, da vladata tam »mir in vedrost«.
Pet mrtvih
zaradi strupenih plinov
LIVORNO, 15. — Strupeni plini, ki so uhajali iz neke razbite cevi, so umorili eno celo družino, in sicer očeta, mater in sina. Nesreča se je verjetno pripetila zaradi hudega mraza. Umrli so 48-letni šofer Sergio Canovaro, 47-letna žena Licia in njun 17-letni sin Mas-simo.
Iz Brescie pa poročajo, da sta v podobnih pogojih izgubila življenje dva zaročenca. Gre za 27-letnega Luigija Grassija in 30-letno Marto Semeghini. Smrt so v tem primeru povzročili plini, ki so uha-
jali iz plinske peči. Trupli so našli davi kmetje v neki hišici pri Poz-zolengu. Oba sta verjetno umrla ponoči.
Dvaindvajset let zapora zakoncema Mavi
RIM, 15. — Rimsko prizivno porotno sodišče je včeraj spoznalo zakonca Bebavi za kriva zločina umora ter ju je obsodilo na 22 iet.
Porotno sodišče prve stopnje je oprostilo oba zakonca obtožbe umora zaradi pomanjkanja dokazov. Zato so ju takoj izpustili na svobodo.
Proti razsodbi pa sta se pritožila obsojenca in tudi javni tožilec. Zakonca Bebavi sta zahtevala oprostitev s popolno formulo, tožilec pa njuno obsodbo.
Prizivno sodišče je v bistvu sprejelo zahtevo tožilca. Pri razsodbi je upoštevalo le splošne olajševalne okoliščine ter je njima pomilostilo enoletno zaporno kazen.
Obsojenca pa zaradi te razsodbe ne bosta aretirana (med drug'm je treba omeniti, da se eden od zakoncev nahaja v Švici), Gotovo je, da se bosta oba pritožila na kasacijsko sodišče. Do zapornega povelja bi lahko prišlo šele potem, ko bi to sodišče potrdilo razsodbo drugostopnega sodišča in bi razsodba sama postala pravnoveljavna.
22 žrtev - Srednji debela pol metra
nišnico, ker so se zastrupile s pokvarjenim mesom.
Gaspare Spinelli in njegova žena Teresa sta kupila zmleto meso v neki mesnici na Trgu Ingastone. Zenska je pripravila meso za kosilo možu ter 3-letnemu Antoniu, 6-letni Rosalii, 10-letni Vincenzi in 12-letnemu Nunziu. že zvečer je vsem članom družine postalo slabo ter so jih morali takoj prepeljati v bolnišnico. Prognoza je pridržana za vse.
Zastrupili so se z mesom
PALERMO, 15. — šest oseb ene same družine so prepeljali v bol-
NESRECA NA DELU
Štirje mrtvi pri gradnji
mosta čez reko Pad
Zaradi eksplozije je voda vdrla v kason na dnu reke
OCCHIOBELLO (Rovigo), 15. -štirje delavci so zgubili življenje pri pripravljalnih delih za grad ijo mosta čez reko Pad, po katerem bo tekla avto cesta Bologna-Pado-va.
30-letni Emo Castaldelli iz Cama-ra, 21-letni Sergio Bocchi iz Oc-chiobella, 26-letni Flavio Zerdinati iz Pincare ter 32-letni Ugo Zane!-la iz Stiente so bili zaposleni pri podjetju «Princi e Bianchi» iz Rima, ki je dobilo v zakup izgradnjo mosta čez reko Pad. Danes so začeli s pripravljalnimi deli za gradnjo podpornih stebrov. V veletok reke, ki je na tistem mestu zelo široka, so spustili velik kason, ki je bil pravzaprav sestavljen iz dveh delov. Spodnji je bil iz beto-
Sodobna tehnika je obvladala sneg: mogočni stroji ustanove ANAS čistijo ceste v Abrucih
na ter so ga nameravali uporabiti za ogrodje podpornika. Ta del so nameravali pustiti po opravljenem delu na dnu reke. Drugi del pa je bila pravcata dekompresijska celica, ki bi jo po delu spet dvignili na površino. Trije delavci so bili v trenutku nesreče, ki se je pripetila nekaj po 8.30, na dnu reke. Nenadoma je prišlo do eksplozije, verjetno plina metana. Eksplozija je dvignila višji del kasona in voda je takoj vdrla v spodnjega. Takoj nato je zgornji del kasona padel vnovič na dno ter pokopal pod seboj vse tri žrtve. Smrt ni prizanesla niti delavcu, ki je bil na vrhu kasona.
Na kraj nesreče so prihiteli gasilci iz okoliških krajev, ki so se morali pošteno truditi nekaj ur, preden so potegnili trupla iz vode. Karabinjerji so uvedli preiskavo.
Ubila sta se i avtom
LOCRI (Reggio Calabria), 15. — Dve osebi sta izgubili življenje pri neki prometni nesreči tri kilometre proč od Locrija. Gre za 46-letnega Francesca Canizzara in 30-letnega Domenica Polimenija. Oba sta bila trgovca z živino. Avto, s katerim sta se peljala, je zdrsnil s poledenele ceste ter treščil v drevo pod škarpo.
Ostavka dveh grških igralcev
ATENE, 15. — Grška igralka Katina Paksinov in njen mož, režiser Aleksis Minotis sta podala ostavko na mesti v grškem državnem gledališču. Ostavki sta bili podani zaradi spora z novo upravno komisijo, ki jo je imenoval sedanji grški vladni režim. Katina Paksinov je stara 68 let.
V nedeljo, 28. t.m., bo na sedežu, Vrdelska cesta 7, ob 9.30 v prvem in ob 10. uri v drugem sklicanju
10. REDNI OBČNI 2BOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR
z naslednjih dnevnim redom:
1.	Izvolitev predsedstva in volilne komisije
2.	Poročila predsednika, tajnika, blagajnika
3.	Diskusija
4.	Razrešnica staremu odboru
5.	Volitve
6.	Razno

V ŠESTEM KOLU B LIGE
7:2 za Borove igralce v tekmi s tržaškim CGS
SMUČARSKI SKOKI
Koroško—slovenska turneja
P. Eržen prvi v Feldkirchnu
FELDKIROHEN, 15. — Jugoslovan Peter Eržen je zmagal v drugi tekmi koroško-slovenske skakalne turneje. Eržen Je osvojil na 65-metrski skakalnici v Feldkirchnu prvo mesto pred Zajcem, Stefančičem in Poljakom Štolfom, medtem ko je med mladinci osvojil prvo mesto Avstrijec Jolly, Jugoslovana Loštrek in Železnik pa sta zasedla drugo oziroma tretje mesto. Izidi so naslednji:
ČLANI
1.	Eržen (Jug.) (63,5, 63,5)
2.	Zajc (Jug.) (62,5, 61,5)
3.	Štefančič (Jug.) (64,5, 61)
4.	Štolf (Polj.) (62, 62)
5.	Pečar (Jug.) (60,5,	62)
6.	Wala (Polj.) (60,	60,5)
7 Srb (CSSR) (62, 61)
8.	Smolej (Jug.) (60,5, 60)
9.	Halgenhauser (Av.) (62,60) 194,7
10.	Pudgar (Jug.) (81, 58)	188,9
MLADINCI
1.	Jttlly (Av.) (60, 57),	187,7
2.	Loštrek (Jug.) (59,5, 55,5) 172,5
3.	Železnik (Jug.) (52, 57)	161,9
Wender (Av.) (55,	54,5)	161,9
Po drugi tekmi slovensko-koroške turneje vodi med mladinci Jdlly (Av.)	321,8.	Drugi Je VVendtntr
(Av.) 313,8, tretji Loštrek (Jug.)
310.0,	četrti Železnik (Jug.) 300,2, Peti (Pagon (Jug.) 297,5, šesti pa Lichtenegger (Av.) 285,7.
Ekipni vrstni red med mladinci: 1. Avstrija 921,3, 2. Jugoslavija 907,7.
Vrstni red članov po dveh tekmah: 1. Eržen 421,2, 2. Pečar 404,0, 3. Stefančič 391,9, 4. Srb (ČSSR)
387.0,	5 Wala (Polj.) 378,8.
Ekipni vrstni red članov: 1. Jugoslavija I. (Eržen, Zajc, Pečar) 1210,1
2.	Poljska (Wala, Sztolf, Legler-ski) 1170,1
3.	Jugoslavija II. (Stefančič, Mesec, D. Pudgar) 1132,5
4.	CSSR (Srb, Hnyk, Matoušek) 1068,2 Itd.
210.7
204.4
201.8
201.5
198.5
197.6 197,8 166,3
OBVESTILA
SZ BOK
Odbojkarski odsek obvešča, da bodo treningi druge moške ekipe v torkih od 19. do 21. in v četrtkih od 20.30 do 22.30: Vabimo vse, ki nameravajo gojiti to 4portno panogo, da se udtle ij1-teh treningov.
IZIDI
Edi Bole — Luciano Renni Adrijan Tavčar — Vinicio Divo Edi Košuta — Fulvio Koch Edi Bole — Vinicio Divo Edi Košuta — Luciano Renni Adrijan Tavčar — Fulvio Koch
2:0
2:1
2:0
2:1
2:1
1:2
Nedeljsko kolo moške B lige se je zaključilo povsem ugodno za predstavnike Bora, saj nismo računali na tako visoko zmago proti ekipi, ki je bila do tedaj prva na lestvici skupaj z Borom in z Broo-kIynom Iz Trevisa. Ob mizi pa se je pokazalo, da so vsi trije borovci v dobri formi, kar velja zlasti za Edija Boleta in za Edija Košuto, ki sta tudi v šestem kolu ostala neporažena. Tekmi je prisostvovalo lepo število ljudi, veliko pa je bilo tudi navijačev nasprotnikove ekipe. Kljub mrzlemu vremenu je 60 do 70 ljudi pozorno sledilo tekmam, kar jasno dokazuje, da zanimanje za namizni tenis raste z dneva v dan.
Prvo srečanje med Edijem Boletom in Lucianom Rennijem (najboljšima igralcema obeh ekip) je trajalo le nekaj minut, saj naš predstavnik sploh ni dal časa Ren-niju, da bi kaj pozitivnega pokazal. S top-spinom in izredno točnimi zaključnimi udarci je Bole osvojil tekmo v dveh kratkih setih.
Tokrat je za CGS nastopil Vinicio Divo, ki je zamenjal Birso, verjetno ker slednji ni prispeval niti ene točke v prvem srečanju z Borom. Niti ta sprememba ni prinesla ugodnih sadov. Adrijan Tavčar je namreč v treh setih premagal Diva. Tekma je bila vseskozi zanimiva, saj sta oba igralca dobro napadala. Prvi set je osvojil Divo, v naslednjih dveh pa je Tavčar koncentrirano zaključeval s forhan-dom in prisilil tako nasorotnika k predaji. Stanje 2:0 za Bor.
Tretje srečanje Edi Košuta - Fulvio Koch. Tekma je bila precej razburljiva predvsem zato, ker Košuta ni znal obvladovati živcev in je tako razgrel okolje. Na srečo se je vse dobro končalo in Edi Košuta je doprinesel zelo važno točko. Stanje 3:0 za Bor.
Tekma Edi Bole - Vinicio Divo bi kmalu privedla do presenečenja, saj je Divo nepričakovano dobro kontriral, Bole pa statično odgovarjal. Kot po navadi pa je Bole zaostril tempo v odločilnih trenutkih in zmaga je bila njegova. Stanje 4:0 za Bor. Nasprotniki so že bili čisto na tleh, saj si niso pričakovali takega zavrtljaja.
Končni udarec pa jim je zadal Edi Košuta, ki je v treh razburljivih setih premagal Rennija. žal je prišlo do manjših sporov in prerekanj, ki niso ugajali občinstvu. Tega vsekakor ni bilo treba. Stanje 5:0 in zmaga plavih. Naslednje tekme niso več odločale o končnem rezul-
Edi Košuta — Vinicio Divo 2:1 Edi Bole — Fulvio Koch	2:0
A. Tavčar — L. Renni (p.f.) 0:2
T-ar
l
I:
V petek ob 20.30 na stadionu »Prvi maj» odbojkarska tekma ženskih šesterk Bora in Brega za zimski pokal.
Priprave UGG za mednarodne vojaške tekme v košarki
Odbor PGG se je sestal na svojem sedežu v Gorici na seji, na kateri so obravnavali tekoče posle in aktualne probleme te ustanove, j predvsem glede na prihodnje prireditve večjega obsega.
Med temi so največ razpravljali o bližnjih mednarodnih tekmah vojaških ekip v košarki, ki bo v začetku maja v Gorici in za katere mora UGG poskrbeti za organizacijo, hrano in prenočišče u-deležencev. Predsednik Bigot je s tem v zvezi poročal o svojih razgovorih z nekaterimi vojaškimi predstavniki.
Na seji je bil govor tudi o proslavi 100-letnice te ustanove In o pripravi ustreznih manifestacij.
V MOŠKI KOŠARKARSKI B LIGI
Spliigen Brdu s težavo premagal Italsider (Ts)
tatu.
1.	—	1.	Agaunar	1
		2.	Van Dick	X
2.	—	1.	Dispettoso	1
		2.	Ivor	X
3.	—	1.	Taiedo	X
		2.	Briamo	1
4.	—	1.	Calice	2
		2.	Farstarino	1
5.	—	1.	Licone	1
		2.	Aramis	2
6.	—	L	Eiihrer	2
		2.	Tacite	1
KVOTE				
10	—	2.176 »		
11	—	10.568 »		
12	—	85 063 lir		
SPLOGEN BRAU — ITALSIDER (Trst)
72:66 (34—27)
Medeot 14, Comelli 2, Stabile 1, Ponton 15, Krainer 7, Meneghel 8, Del Ben 3. Bisesi 4, Poloniato 4, Mi-chelinl 14.
Italsider: Cavazzon 15, Mocenigo, Ruprecht 10, Požar, Simsig, Crisma 3, Pillon 22, Porcelli 10, Moreni 2, Dalla Costa 4
Sodnika: Vitolo in Piše in Pezzul-lo iz Alessandrie.
5 osebnih napak: Meneghel (S), Cavazzon (I), Moreni (I), Bisesi (S), Pillon (I), Crisma (I), Medeot (S)
Prepričani smo bili ,da bo tekma lahka in nepomembna za Spliigen Brini. Izkazalo pa se Je čisto nasprotno. Goriški igralci se niso samo morali truditi, da so premagali Tržačane, ampak so bili celo v nevarnosti, da izgube tekmo. Priznati je pa treba, da sta manjkala dva standardna igralca: Mauri in Bosini. Prvi je manjkal zaradi poškodbe, ki jo je utrpel v prejšnji tekmi, Bosini pa je počival, da se bo tako lahko bolje pripravil za prihodnjo tekmo v Imoli. Toda tudi brez teh dveh igralcev bi morali z izredno lahkoto premagati Tržačane.
Prvi polčas so začeli Poloniato, Comelli, Medeot, Krainer in Meneghel. Ti igralci so takoj prešli v vodstvo in vodili v 5’ igre kar za 8 točk (13—5). Od 5’ do 10’ so zabeležili samo 5 točk. torej 1 točko na minuto. V tem delu smo lahko opazili veliko pomanjkljivosti in mnogo začetniških napak, zato tudi tako malo košev. Po tem temnem premoru, se je igra nekoliko izboljšala in Goričani so že vodili v 15’ za 14 točk (28—14). Na žalost se je igra zopet poslabšala. Tržačani so to izkoristili in zmanjšali razliko na 8 točk v 18’ igre (31—23) ter na 7 točk ob koncu prvega polčasa (34—27).
Goričani so se povrnili na igrišče gotovi, da bodo zmagali. Zato so tudi zaigrali z izredno sproščenostjo. Iz tega razloga se tudi niso uigrali. Edini, ki je resno mislil na igro je bil Michelini, ki je da nes zab-ležil 14 točk v samem dru-iv-m no' asu. Drugi so nekako polivali. Tržačani so to izrabili in se
približali Goričanom za 4 točke. Tekma pa se je vseeno zaključila v korist domačinov.
Zanimivost te tekme je tudi visoko število izključenih zaradi petih osebnih napak. V zadnjih 10' je zapustilo igrišče kar sedem igralcev, minuto pred koncem pa sla zapustila igrišče zaradi poškodb pr: padcu še Ponton in Del Ben. Po teh spodrsljajih je ostal Spliigen le s petimi igralci. Tekma pa je že bila praktično zaključena v njegovo korist.
Ce bi morali izreči sodbo o tej tekmi, bi morala biti ta zelo težka, zato jo prepuščamo za bolj.'- : tekme. Obenem pa želimo goriškiiu igralcem veliko uspeha za nedeljsk i tekmo, ko bodo igrali na odprtem igrišču v Imolu In ko se bodo morali boriti proti mrazu in nasprotnikom.
—anion—
GIRA BOLOGNA — *LLOYD ADRIATICO 60:54 (25:28)
GIRA BOLOGNA: Magnoni, Leb-boroni 6, Manenti 2, Caselli, Zuc-chini 3, Gessi 16. Orsi 7, Ciamma-roni 13, Bitelli 8
LLOYD ADRIATICO:	Welcher
MOŠKA A LIGA
»Oransoda — Noa!ex	85:71
»Boario— Ignis Var.	77:59
Becchi —- »Fargas	70:62
»Simmenthal — Ignis S 71:62 *Candy — AlT.Onssta	88:81
»Butangas - Kldurado	59:58
LESTVICA
Oransoda 16, Ignis Sud, Simmen-thal, Candy 14, Ignis Varese 10, Noalex, Butangas 8. AlTOnestš., Becchi, Eldoiado 6, Boarlo 4, Far-gas 2.
ŽENSKA		A	LIGA			
Standa Mi —	»SGT				55:45	
Fiamma — •Ultravox					45:	4(1
•Fiat — Lamborghini					41:	39
•Geas — Torino					70:29	
»Recoaro — Standa Fe					81:	37
LESTVICA						
Recoaro	7	7	0	481	246	14
Standa Mi	7	6	l	367	275	12
Geas Šesto	7	5	2	360	243	10
Lamborghini	7	4	3	2t>2	266	8
Tor:n >	7	4	3	280	367	8
Fiat Torino	7	3	4	302	311	6
SG Triestina	7	2	5	294	329	4
Fiamma	7	2	5	247	390	4
Standa Fe	7	1	6	247	341	2
Ultravox	7	1	6	228	329	2
! 1	tekme		(21. t.m.)			
Fiamma - Torino, SGT - Geas, Fiat - Ultravox, Lamborghini - Re-
Schergat 6, Poli 18, Blanco 1, Bič- coara, Standa Mi - Standa Fe. ci 4, Tarabocchla 8, Apostoli, Nar-
der 8, Bernardini 3, Lonero
Z nedeljskim porazom na lastnih tleh so si morda tržaški košarkarji Lloyda Adriatica dokončno zapravili vsako možnost rešitve za obstoj v B ligi. Tokrat so namerč Tržačani klonili košarkarjem Gire iz Bologne, ki gotovo niso nikaka sila.
Tudi v nedeljo so bili domačini v bistvenih težavah proti coni. Strelci so odpovedali in tako so lahko gostje ohranili svojo zelo ozko cono 2—3, ki je bila tudi tokrat usodna za košarkarje Lloyda. Človek se sploh sprašuje, kako da ekipa, ki nastopa v B ligi, ne zna odvijati igre proti coni. Lloyd je dejansko ne zna in zato si lahko tudi razlagamo celo vrsto spodrsljajev tudi na domačih tleh, ki bodo moštvo po vsej verjetnosti stali nazadovanje v Č ligo.
Najboljši v vrstah Lloyda je bil Poli.
MOŠKA B LIGA
Snaidero — »Italsider Ge	71:60
‘Biancosarti — Libertas	65:49
•Spliigen Brau — Italsider Ts 72:66 *Lloyd Adriatlco	—■ —-
(lira •Gamma Faema -
Virtus •Siemens
LESTVICA
60:54 88:84 61:54
20 18 12 12 10 10 10 8 6 6 4 4
Prihodnje tekme (21. t.m l
Snaidero - Gamma. Libertas - Italsider Ge, Italsider Ts - Biancosarti, Virtus - Spliigen Briiu, Faema -Lloyd Adriatico, Gira - Siemens.
Biancosarti	10	10	0	744	545
Snaidero	10	9	1	710	o95
Spliigen Brau	10	6	4	712	(.62
Gamma	10	6	4	692	708
Faema CM	10	5	5	629	621
Gira Bologna	10	5	5	593	>87
Siemens	10	5	5	628	h37
Libertas	10	4	6	637	617
Italsider Ts	10	3	7	555	602
Virtus Imola	10	3	7	561	660
Lloyd Adr.	10	2	8	616	692
Italsider Ge	10	2	8	543	633
Zgodovina človeštva v slovenščini je pomemben založniški dogodek
Kmalu po zadnji vojni je VNE SCO (Organizacija združenih narodov za vzgo.o, znanost in kulturo) dal pobudo, naj zgodovinarji, znanstveniki in literati iz vseh delov sveta prevzamejo nalogo in pripravijo edicijo, ki bi kot zgodovina vsega človeštva prikazala predvsem razvoj kulture in znanosti od najstarejših časov do danes. Spričo tega, da je želja po obči zgodovini le zelo stara, jo je marsikdo že skušal napisati — ne brez zaslug in uspeha. Vendar naj bi nova zgodovina bila prvikrat sinteza prizadevanj znanstvenikov vsega sveta m naj bi prikazala istočasen razvoj vsega sveta ter njegovo preteklost kot skladno celoto. Razen tega so dosedanje obče zgodovine poudarjale predvsem politične, gospodarske in vojaške faktorje.
Nova zgodovina se hote omejuje na osvetlitev razvoja človeške kulture in znanosti in se s tem odmika od tradicionalnih metod. proučevanja zgodovine. Seveda pa je bilo prav pri proučevanju in prikazovanju kulturne zgodovine najlažje doseči mednarodno sodelovanje in soglasje, kar bi bilo pri prikazu politične zgodovine mnogo težje.
Pri pripravah za novo zgodovino je prišlo najprej do več pripravljalnih srečanj znanstvenikov, napisanih je bilo več uvodnih študij, leta 1950 pa je bila imenovana mednarodna komisija, ki je povabila k sodelovanju ugledne strokovnjake vsega sveta in izbrala uredniške odbore. Nato so se začele skrbno pretehtane neposredne priprave za zgodovino, izbrane so bile metode interpretacije, določen je bil obseg, razporeditev snovi, predvsem pa so bili za posamezne knjige imenovani avtorji in uredniki. Sklenjeno je bilo, naj uredniki in avtorji posameznih knjig predlože besedilo nacionalnim komisijam v državah članican Po kritičnih pripombah posameznih nacionalnih komisij so avtorji delno dopolnili in popraviti svoja besedila, nakar je prišlo do izdelave dokončnih tekstov.
Leta 1963 je izšla v originalu prva knjiga z naslovom PRAZGODOVINA, katero je napisala angleška arheologinja Jacquetta Haivkes. Ta je napisala že vrsto znanstvenih razprav in knjig, razen v zgodovinopisju pa se tudi literarno udejstvuje. To njeno knjigo, prvo knjigo v novi zbirki zgodovine kulturnega in znanstvenega razvoja sveta, smo tri leta po izidu originala dobili zdaj tudi v slovenščini. Knjigo je izdala Državna založba Slovenije, ki bo celotno delo izdala v taki obliki in takem obsegu, kot bo delo . izšlo v originalu. Tudi originalna izdaja namreč še ni zaključena in je doslej izšlo sedem knjig (dve knjigi prazgodovine tri knjige antične zgodovine to dve knjigi zgodovine 20. stoletja), medtem ko je osem knjig še v pripravi. Slovenski prevod so oskrbeli Albin Mali, Janko Moder, Jože Šlajmer in Boris Verbič, medtem ko je skrbno opremo zasnovala Nadja Furlan. Spričo značaja in pomena knjige izid dela v slovenskem prevodu tri leta po izidu originala ne pomeni hude zamude. Pa še do te je prišlo precej zaradi avtorizacije prevoda, ki ga mora odobriti UNESCO. To je bilo združeno s težavami in je šele Slovenska akademija znanosti in umetnosti s svojim ugledom jamčila za neoporečnost prevoda in tako pripomogla k izidu. Prihodnje leto izide v slovenščini najprej delo Sire Leonarda Woolleya Začetki civilizacije, v pripravi so tri knjige zgodovine antike, delo že umrlega it' lijanskega zgodovinarja Luigija Paretija, ki bo pod naslovom Stari svet ‘izšlo v treh knjigah V letu 1969 bo izšla zgodovina 20. sUnetja. kasneje pa ostala dela, kakor bodo pač izhajala v originalu
Slovenci lastne obče zgodovine, še manj pa zgodovine kulture in znanosti nimamo. Če izvzamemo Staretovo Obe zgodovino, ki je začela izhajati v drugi polovici preteklega stoletja, začeti poskus Mohorjeve družbe tik pred zadnjo vojno in prevod Wellsove svetovne zgodo) i'e, je to 'poleg šolskih knjig vse, kar premoremo originalnega in prevedenega. Pa še to je danes neuporabno ali nedosegljivo. 'Zato je toliko pomembnejša slovenska izdaja Unescove zgodovine razv;.ja kulture in znanosti, posebna še, ker je ta zgodovina tudi pisana na docela novih osnovah. Že sam koncept dela, ki je rezdtai mednarodnega sodelovanja več kot 500 znanstvenikov. omogoča, da bo to delo lesnična zgodovina vsega sveta, s čimer odstopa od dosedanjih konceptov, da je zgodovina sveta predvsem zgodovina Evrope. O-menili smo že, da se ta zgodovina omejuje na prikaz kulturnega dogajanja, pri čemer predstavlja sintezo vseh dosedanjih izsledkov na tem področju. Ni odveč tudi poudariti, da je celotno delo kon-cepirano na strogi}; znanstvenih kriterijih orez primesi kakega svetovno političnega nazora.
«Znanstvena resnica nam je bila ves čas na inšje načelo,» je v predgovoru zapisal generalni direktor Unesca Rene Maheu. Gre torej za resnično veliko znanstveno delo, ki je ploa mednarodnega sodelovanja in za skrbno pripravljeno edicijo, ki bo namenjena vsemu .netil. Z ato ni čuda, da so izid prvih knjig ocenili po svčtu kot izr-emu dejanje in da je na primpr Neu' YbWc Timov zapisal, «da ie celotna zbirka veliko založniško dejanje brez pri mere*.
Sedaj izišla prva knjiga govori
0	prazgodovini človeštva in obravnava razoou človeškega podu od paleolitski in mezolitskih obdobij do časa pred manj kot 10 tisoč leti, kc je človek začel go-j iti rastline in udomačevati živali. Avtorica Jacqaetta Haivkes opisuje človekov telesni in duševni razvoj in vplive iz njegovega okolja, ki so povzročili ie spremembe.
S podrobno obravnavo nastanka religije, umetnosti in materialne kulture med primitivnimi ljudstvi odpira zanimiva vprašanja o tem, ali je mogoče govoriti o kolektivnem spominu človeškega rodu. Njena zgodba, bogato ilustrirana s fotografskimi prilogami, slikami, zemljevidi in grafikom, spremlja človeštvo od njega zibelke v Afriki, skozi Azijo in Evropo v Novi svet, v ras, ko so neolitske rodovne skupine lahko urejeno živele, razvijale obrt in se bližale začetkom civilizacije Obširno snov je avtorica razdelila na dva dela, od katerih je prvi s sedmimi poglavji (Naravno prizorišče, Razvoj človeka. Zgodovina paleolitskih in mezolitskih kultur, Du- ■■ ševnost, Družba, Materialna kultura, Umetnost in verstvo) posvečen paleolitiku in mezolitiku, drugi del s petini poglavji (Zgodovina neolitskih kultur, Družba, Kmetijstvo, Materialna kultura. Umetnost in verstvo> pa neolitiku. Ker svojega mnenja o strokovnosti dela — v kar pa ne dvomimo spričo organizacije ki stoji za delom — ne moremo dati, naj navedemo oceno iz National Histerij Magazine, kjer je kritik zapisal: «.Jacquetta Haivkes piše tako dobro, da človek uživa pri branju celo tam, kier opisuje vrste kamnitega orodja. To je zanimivo in pr.učnr delo.*
Več od take publikacije res ne moremo pričakovati Oprema, tisk, podobe, vse na tej knjigi je dokaz visoke kvalitete izdaje. Ni dvoma, da bodo zato tudi naši ljudje to prvo knjige■ velikega dela dobro sprejeli Doslej se je v subskripciji že prijavilo 5000 (!) naročnikov. Kej bodo knjige izhajale v nakladi 10 000 izvodov in ker je cena zlasti za naročnike več kot ugodna, bo to resnično zgodovina za vsakogar.
Sl. Ru.
Sodobnost 1968, št. 1
Prva številka novega letnika Sodobnosti se po svoji zunanjosti in ureditvi ne razlikuje od prejšnjih letnikov. Od leposlovja v tej številki bi posebej omenili prevod nekaterih pesmi italijanskih pesnikov, med katerimi je tudi Tržačan Umberto Saba s pesmijo Koza. (Drugi so: Corrado Go-voni, Giuseppe Ungaretti, Euge-nio Montale, Salvatore Quasimo-do, Vittorio Sereni, Mario Luži, Andrea Zanzotlo, Pier Paolo Pa-solini, Cesare Vivaldi, Lamberto Pignotti in Antonio Porta.) Pesmi so vzete iz antologije Sodobna italijanska lirika, ki bo izšla pri Državni založbi Slovenije. Prevedel jih je Ciril Zlobec, ki je v pričujoči številki napisal tudi kratek sestavek o sodobni italijanski liriki Sicer pa objavljata v tej številki pesmi še Lojze Krakar in Igor Malahovskjj. Iz knjižice Književnost dveh časov, ki bo tudi izšla pri DZS, je esej o Marcelu Proustu Janka Lavrina. Prozo pa imata v tej številki Franci Zagoričnik, ki je v svoj prispevek vključil tudi eno pesem, in Evald Flisar, čigar Dn ina je odlomek iz romana. Pravna veda in sociologija prava je naslov študije dr. Jožeta Goričarja. V prispevku Slikanice za velike otroke, zavzema Jože Kastelic kritično stališče ob izdajanju prevodov raznih enciklopedij; v marsičem bo treba njegovemu mnenju pritrditi. Zanimiva ie razprava Dušana Kermavner n Slovenski socialisti o ruskem re voluciomirnem dogajanju I. 1917 1.9/8. O knjigah in slikarskih razstavah poročata France VurniV
1	(Gregor Strniša, Samorog) in ,-1 leksander Bassin (S i':e Franceta Peršina in Ob retrospektivi Tine ta Kosa), pk pa je napisal porodih) o knjigi Duška Stojanoviča Fi'mski medij. Pod nas'ovntn Dialog podaja Dušan Savnik ne kak mednarodni po itični pregled. Na koncu je Pismo uredniku, ki ga je napisal Dušan Kermiwner in ki je pravzaprav dostavek k prejšnii avtorjevi razpravi v lej številki.
PromHna nesreča Knza Tortere
MILAN. 15.	— Napovedovalca
Enza 'Iv^rtoro so prepeljali v bolnišnico Fatebeneftatelli, kjer mu bodo opravili roentgenskl pregled glave, roke in noge. Tortora se je ponesrečil z avtom včeraj popoldne. V bolnišnico so ga prepeljali po oddaji «športna nedelja«.
Do nesreče Je prišlo, ko se je napovedovalec peljal s taksijem na dom nekega prijatelja. Na nekem ovinku se je zaietel v desno stran taksija neki avto znamke Ford. Tortora se je sicer odmaknil od vrat, toda dobil je vseeno nekaj poškodb.
Argentinski policist jr napravil samomor
BUENOS AIRES, 15. - Sinoč *> policijske oblasti sporočile, da so zabeležili ponoven primer samo-! mora nekega policijskega agenta. (Do sedaj sl je že 14 argentinskih policajev vzelo življenje v zadnjih sedmih mesecih.
Tudi v tem primeru si Je agent vzel življenje ker ni mogel preživljati družine s plačo, k! znaša okoli 40.000 lir.
SLEPA UUCA AMERIŠKE POLITIČNE IN GOSPODARSKE POTI
Dvoreznost Johnsonovih najnovejših ukrepov
Hi vec nobena tajnost, da je v samem ameriškem vrhu prišlo do ostrega spopada fre za posledico sedanjih političnih in gospodarskih težkoč ■ Omejitev investicij, posojil in turističnih potovanj, je naperjena predvsem proti Zahodni Evropi
meru predvsem za najnovejšo obliko psihološke vojne, ki predstavlja jedro in osnovo celotne Johnsonove politične metodike.
Dvoreznost predloženih ukrepov za samo ameriško gospodarstvo in pa očitno prizadevanje, da bi tri milijarde za vojno v Vietnamu prišle iz žepov zahodne Evrope, bi imelo Johnsonu zagotoviti pobudo, obenem pa naj bi prikazalo, kako on skuša v obrambi dolarja iti do konca. O tem naj bi se prepričala tudi javnost in pa Kongres, kjer bi bilo treba izglasovati vsaj deset če ne več — odstotno povi-
šanje davkov (kar je Johnson leta 1967 zavrnil), medtem ko bi se zahodni Evropi na tak način prikazalo, kaj jo čaka, če bi hotela posnemati de Gaulla.
Če bi se to doseglo, bi samih ukrepov niti ne bilo treba uresničiti, vsaj ne pretirano strogo in dosledno. Če pa se bodo, kljub vsemu, zanetile strasti in prepir na obeh straneh Atlantika, se bo tako tem bolj gotovo tudi odvračala pozornost sveta ter otežkočalo naknadno dokazovanje, kako se je mnogo enostavnejši in manj boleč izhod nahajal nekje drugje.
Jutri, pojutrišnjem in v nedeljo
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiiHiiiiuiiiiiHiiiimiiiuiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiio^iiu
«0KR0GLA MIZA» 0 PRESAJANJU SRCA
Ameriški strokovnjaki so za «previdno nadaljevanje»
Poleg tehničnih problemov je še vrsta moralnih vprašanj
“^dstoo obrambnega ministra Mc N’imare in predstavnika ZDA v Goldberga, sta očitno potr-c"-8 to, kar se je nekaj časa predpostavljalo: aa namreč v vrho-v’h Johnsonove administracije ni soglasja. Potem je bilo še nekaj podobnih «premikov», ki so predpostavko še podčrtali. Vse to pa je v tesni zvezi s sedanjo dokaj težko in malo spodbudno politično ter ekonomsko situacijo, ki so se v °joj znašle ZDA.
Vojnopolitična kampanja v Aziji ln gospodarska obramba dolarja,
®e vzajemno onemogočata. Spričo rPSa se je tudi psihološka vojna, ki jo Johnson in ltusk vodita tako do-“J? kot v inozemstvu, da bi opra-vicila in še naprej krepila oboro-zer,o intervencijo v Vietnamu, zdaj aztegnila še na gospodarsko področje.
. Zlom britanskega funta je odkril .kost dolarja, ki jo je bila povzročila inflacija v sami deželi n.y tujini, do te pa je v glavnem Prišlo, ker so ZDA precenjevale “Vojo ogromno moč in so se po-, hkrati na preveč mest s premehkimi ambicijami. Stalni in vse v.ecji primanjkljaj v plačilni bilan-01 najmočnejše industrijske sile na svetu, je privedel do tega, da je danes zunaj dežele znatno več dolarjev kot pa znaša njihovo zlato Kritje. Da bi se «obvarovala» kup-oa moč dolarja, se je treba, po-renitakem, nekje — pa čeprav sa-*j° z'i5asno — ustaviti ali celo u-makniti. Sporno je samo — kje.
Johnson je v svoji novoletni po-sjanici predložil omejitev investi-C*J. posojil in potovanj v inozem-stvo. Tako bi se leta 1968 prihra-due tri milijarde dolarjev in za jGhko bi se tudi zmanjšal primanj-f.jaj, ki je lani znašal štiri mi-kjarde.
številni strokovnjaki dokazujejo, da bi predloženi ukrepi utegnili sa-j*10, še poslabšati gospodarske tež-Koce. Kar zadeva vprašanje inve-s“cij, bi se z napovedanimi ukre-Pl .zmanjšala osnova za bodoče Složnosti dobička, omejitev posojil Pa bi izzvala zmanjšanje izvoza,
Katerega nenehni dvig je v prete-jV1b nekaj desetletjih predstavna! podlago ekspanzije celotnega ameriškega gospodarstva. Vtem ko Je omejitev turističnih potovanj de samo težko izvedljiv, pač pa rudi skrajno nepopularen ukrep, katerega koristi bi bile samo na Papirju. K vsemu temu je treba Pristaviti še reakcijo ameriške jav-d°sti. Omejitev potovanj v tujino namerava doseči z dodatnimi aksami 100 dolarjev za pridobi-•av potnega lista in 5 dolarjev za sak dan bivanja v inozemstvu. r.du tega je bila za 25 odstotkov pisana tudi cena potnih listkov.
takšnimi ukrepi bi očitno bili dajbolj prizadeti najmanj premož-ne pa bogati sloji, pa se spričo ^8a predpostavlja, da bo v kon-gresu precejšen odpor proti nji-0vemu sprejetju.
.Vsi ti omejitveni ukrepi so, v kladu z različnimi izjemami, ne-kako »individualizirani*. Tako je njihov glavni udarec usmerjen pro-1 zahodni Evropi, kjer so tudi o-redotočene največje dolarske re-feXVe. in ki — ponekikrat udarja-z roko po mizi, kot, postavimo,
Qe Gualle, drugič spet domala neopazno, zato pa nič manj uporno, k°t na primer Bonn — od Wa-kmngtona zahteva, da uredi svoje gospodarske odnose z njo. John-j°n je zdaj ria to odgovoril tako,
?a bi dežele zahodne Evrope^ — j bi se to, kar je rekel, začelo Zvajati — morale iz lastnega že-Plačali levji delež na račun ti-,d 3 milijard, ki bi se imele Prihraniti. V tem pa obstaja nemost, ne samo za poslabšanje odnosov med ZDA in zahodno Ev-°Po. temveč celo nevarnost prave gospodarske vojne in popolnega azsula zahodnega zavezništva.
Razen visokih vladnih funkcio-?arjev, ni danes v ZDA domala nikogar, ki bi se ne strinjal z mne-Jem, da bi se dolar, brez nobeno škodljivih posledic za ameri-k° gospodarstvo in svetovno iz-otonjavo, mogel relativno naglo in * la.bkoto sanirati z ustvaritvijo ali SaJ z resnim zmanjšanjem vojne-?a napora v Vietnamu. Toda to bi “no enako priznanju, da so inte-esi zahodne Evrope prvenstveni v krneriški politiki, in pa enako odcedi azijski politiki, kakršno si ie bRa zamislila in izvajala se-ar|ja administracija.
t, ^advomno se vlada Johnson —
. nsk temu na vso moč zoperstav-ja. Ostane še vprašanje, ali je ,.na sploh sposobna doseči, kar že-vJ ? pomočjo predloženih ukrepov.
najverjetneje je, da gre v tem pri-
vaši nasveti bodo zelo upoštevani.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Mnogo ste storili za druge, zdaj naj tudi ti nekaj store za vas. Upoštevajte občutljivost nekega prijatelja.
KOZOROG (od 2112. do 20.1.) Ne zavrnite koristnega nasveta nekega poslovnega partnerja Po kratkotrajni ločitvi, veselo svidenje.
VODNAR tod 21.1. do 19.2.) Ne delajte neuresničljivih načrtov. Po vaši krivdi bo prišlo do prepira med dvema sorodnikoma.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne spu
Ta teden bodo v Kulturnem domu tri ponovitve VVildove komedije «Kako važno je biti rešeno. Za prihodnji teden pa Slovensko gledališče napoveduje še dve ponovitvi iste komedije in sicer eno v ponedeljek, drugo pa v nedeljo.
Vsak večji dogodek na katerem koli področju dejavnosti dvigne veliko prahu. Zato je tudi razumljivo, da se je v zvezi s presajanji srca začela po svetu polemika med pristaši presajanja srca in tistimi, ki so proti temu, ker da zdravstvo še ni doseglo tiste ravni, ki bi zagotavljala uspeh. V zvezi s tem se še posebej poudarja nekakšna naglica. ki se opaža na on; strani Atlantika, kjer so doslej napravili tri presaditve, od katerih sta se dve končali s takojšnjim neuspehom. tretja pa je prav tako, vsaj v času ko to poročamo na poti k neuspehu. Kot bi hoteli dati prav tistim, ki so mnenja, da se na oni strani Atlantika s preveliko vnemo lotevajo teh presaditev poročajo še o treh novih presaditvah, ki jih imajo že v načrtu. Iz tega bi mogli sklepati, da se Američani, ker niso prvi začeli s presajanji hočejo sedaj za vsako ceno nadoknaditi zamujeno pa čeprav dosedanji rezultati ne obetajo kdo ve kaj.
Povsem- zgrešeno bi bilo trditi, da so presajanja srca, ki so jih doslej izvedli, brez vsakega uspeha. Vsakokrat, ko se je medicina lotila kake novosti, je v začetku doživela neuspehe. Razumljivo je torej, da Je nekdo moral začeti, pa čeprav ni bil gotov na uspeh. Z druge strani pa sovjetski strokovnjaki opozarjajo, da se mora zdravstvo prej pripraviti na to, kako bi bilo kos biološkemu zakonu zavračanla prisajenega organa, in se šele nato lotili presajanj.
Kakor vidimo, imamo tu pravzaprav tri različna gledanja: eno je, nadaljevati s presajanji in to neglede na uspeh, drugo je, presajati vendar se pri tem ne prenagliti, tretje gledanje sovjetskih strokovnjakov, ki presajanja sicer ne zavračajo, vendar menijo, da bi medicina morala prej rešiti problem, kako premagati biološki zakon zavračanja, ki mu
doslej še niso kos.
Ameriška ustanova »American Heart Association« se v zvezi s tem zaveda moralnih problemov, ki jih narekuje zdravniški poklic, ter tudi problema javnega mnenja. Zato namerava «jamčiti primerno zaščito« ki naj bi ščitila «pravice posameznika«. Zato je vodstvo te ustanove sklenilo imenovati posebno komisijo ki naj bi obravnavala moralno in d:uge plati tega vprašanja. Njena naloga bi nadalje bila, usmerjati in svetovati ustanovi vse, ka: zadeva raziskovalna in druge dejavnosti s tega področja.
To «moralno komisijo« bodo sestavljali en član raziskovalne komisije, pet kvalificiranih, to se pravi specializiranih zdravnikov, in pet izvedencev, ki se ne ukvarjajo z medicino in sicer en pravnik, en predstavnik Cerkve in trije predstavniki raznih drugih zainteresiranih strok.
Glavne naloge te »moralne komisije«, bodo naslednje: 1. zbirati podatke o važnosti problemov moralnega značaja v klin:čnih raziskavah in praktični medicini s posebnim poudarkom glede tistih področij, ki se nanašajo na medicino in še posebej kirurgijo srca in ožilja; 2. predvidevati in po možnosti pravočasno rešiti probleme etičnega značaja; 3. predstavljati za medicinske specialiste za bolezni srca in ožilja tisti nacionalni organizem, na katerega bi se mogli obračati za vsakršni posvet vsi zainteresirani; 4. določiti moralna načela glede kliničnih raziskav, ki naj bi osvetlila, razlagala in razširila principe, ki so bili prikazani v deklaraciji, sprejeti v Helsinkih ter v raznih drugih podobnih kodeksih.
Ustanova ((American Heart Aa-sociation« je pred tremi anevi sklicala v New Yorku ((okroglo mizo«, katere so se udeležili naj-boll znani ameriški kardiologi in razpravljali o tehniki presajanja srca ter o perspektivah, ki se od-
/, nedeljskega koncerta orkestra Glasbene matice v Kulturnem domu. Na koncertu je sodeloval kot solist pianist Aci Bertoncelj.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) V polj.1!1 brzdajte nekoliko svojo domiš-_J'Jo. Zavrnite nekega provokatorja
BIK (°d 21.4. do 20.5.) Znova bo a”arjen° zaupanje med vami in ^delavci. Pomirjenje v družini.
DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Pre-lnui strogost vam v splošnem H. ko bolj škodi kot koristi. Do mla-a,ne bodite kar se da potrpežljivi. RAK (od 22.6 do 22.7.) Ne lotite e nekega močnega in zvijačnega ossprotnika. Razčistili boste neko •vksanje, ki ga doslej niste mogli. LEV (od 23.7. do 22.8.) Kratek n*fmor. v vaši dejavnosti vam bo mogoči! globljo proučitev več vpra-
HOROSKOP
Sanj. Okusili boste slast resnične ljubezni.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zagotovljen vam je lep poklicni uspeh. Uspelo vam bo povezati koristno s prijetnim.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne razpravljajte o svojih načrtih pred tujimi osebami Ne brigajte se za ljudi, ki bi -adi izzivali.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) j sčajte se v spore, tudi v najmanjše Koristneje bo za vas da se s svoji; ne. Zagotovili si boste zmago, ki je mi predstojniki ne prepirate. Vsi I nihče ni pričakoval.
pirajo kirurgom na tem področju. Okrogli mizi je predsedoval predsednik ustanove Jesse Ed-wards, sodelovali pa so še dr. Michael Debakey, pravi pionir v tehniki umetnega srca, dr. John Bibbon, eden izmed pobudnikov umetnega srca in pljuč, dr. Wil-liam Glemm, iznajditelj tako imenovanega »Pacemakera«, to se pravi naprave za reguliranje srčnega bitja, dr. John Merrill, specialist za presajanje ledvic, Earl Mahonev, predsednik zveze strokovnjakov za srčno kirurgijo in dr. Lewis January, velik ameriški strokovnjak za srčne bolezni in za bolezni ožilja.
Visoki strokovnjaki, ki so se udeležili te okrogle mize, so izrazili svoje soglasje, da je treba s presajanji srčne mišice nadaljevati, pa čeprav to presajanje prinaša tudi velika tveganja in trenutne neuspehe. Sedanje poznavanje te stroke kirurgije, razvoj kirurške tehnike in izkušnje, ki so bile pridobljene glede presajanja srca na poskusnih živalih, opravičujejo, po njihovem mnenju, nadaljevanje raziskav na tem področju, da bi prišli še do večjih izkušenj. Vsak novi poskus namreč prinese novo znanje in vsak neuspeh še ne pomeni da je presajanje srca prezgodnje. Zdravniki so pri tem pripomnili, da je presajanje ledvic in Jeter v precejšnji meri uspelo, pa čeprav gre za presajanje organov, ki so bolj zapleteni kot je srce.
Kljub temu pa so omenjeni stroKovnjasj izjavili, da dosedanjih pet presaditev srca predstavljajo začetek, ki pa ne sme pomeniti, da naj se presajanje množi tako rekoč na tekočem traku. Zato priporočajo, naj se tisti, ki se lotevajo tega, omejijo na čim manjše število bolnikov in sicer na takšne ljudi, ki jim ni prav nobene rešitve več in naj se te operacije vršijo le v tistih zdravstvenih centrih, ki so resnično do popolnosti opremljeni in ki se tudi sicer ukvarjajo & raziskavami na področju medicine srca in ožilja.
Pri tej okrogli mizi so se strokovnjaki ukvarjali tudi s problemom zavračanja, to se pravi s tistim biološkim problemom, ki mu doslej medicina še ni povsem kos. Ni še znano, če bodo presajena srca mogla dolgo vzdržati, kot npr. vzdržijo presajene ledvice. Hkrati pa tudi še ni na voljo umetnih src, ki bi mogla vsaj začasno prevzeti vlogo srca, ko presajeno srce odpove. Pri tem problemu so se izvedenci pri okrogli mizi dolgo zadržali.
Poleg gornjih problemov je tu še vrsta tehničnih in moralnih problemov. Predvsem Je težko najti idealnega ((darovalca« srca, ki bi imel isto krvno grupo in primerna tkiva, ki bi del j časa zdržala v tujem organizmu. Prav tako se redko najdejo srca, ki bi po svoji velikosti ustrezala srcu tistega pacienta, kateremu morejo bolno srce zamenjati z zdravim. Gre potem tudi za »moment smrti« tistega, ki bo srce «daroval» ln tistega, ki zdravo srce potrebuje.
Kako pereče je vprašanje presajanja srca, pa nam pove sledeča številka, ki je bila Izrečena prav pri tej okrogli mizi izveden-oev. če bi hoteli zadostiti vsem potrebam po zdravem srcu bi morali imeti na razpolago 500.000 src na leto. Toliko je namreč ljudi ki imajo bolna srca.
Vse pomanjkljivosti, ki so bile v zvezi s presajanjem srca izrečene pri tej okrogli mizi, navajajo k temu, da bi se morale sprejeti teze dr. Bakeya, ki vidi trenutno rešitev v umetnem srcu, to Je v tisti drobceni napravi, ki z električnimi impulsi poganja ošibelo srčno mišico. Seveda je to ena izmed rešitev, druga pa Je »previdno nadaljevanje« z operacijami, in istočasno iskanje rešitve proti biološkemu zavračanju tujega organa.
Hkrati ko ti strokovn'aki obravnavalo ta problem s tega vidika, opozarjalo na to. da je treba bolezen srca raje preprečiti.
PARIŠKI «L’AUR0RE» 0 R0KAVSKEM PREDORU
Velika Britanija se je odpovedala gradnji predora
PARIZ, 16. — S predorom pod Rokavskim prelivom ne bo nič. Vsaj za sedaj ne. Tako izhaja iz pisanja pariškega »L’Aurore», ki poroča, da je britanska ministrica za promet gospa Barbara Cast-le sporočila svojemu francoskemu kolegu Jeanu Chamantu, da Velika Britanija odstopa od načrtov, da bi sedaj gradili predor, ker tega ne dopuščajo britanske gospodarske razmere.
Da so britanske gospodarske težave precejšnje, je znano. Od tod številne omejitve, ki se kažejo celo v sami angleški vojski.
Še več, Velika Britanija namerava veliko manj vlagati v oboroževanje in umakniti celo nekaj svoje vojske iz nekaterih oporišč v Aziji. In vendar ni nihče pričakoval, da se bo Velika Britanija umaknila sedaj tudi iz tega programa, ki je sicer tako star, ki pa je le pred nekaj meseci začel postajati aktualen in ki bi Veliki Britaniji prinesel veliko dobička, saj so izvedenci rekli, da bi se število turistov iz celinske Evrope v nekaj letih na Angleškem podvojilo, brž ko bi ne bilo treba čez Rokavski preliv s parnikom.
Rekli smo, da je načrt za predor pod Rokavskim prelivom star. Mogli bi tudi reči, da je zelo star. O njem so sanjali že v preteklem stoletju in v zvezi s tem je bilo na desetine načrtov. Toda petdeset kilometrov predora pa le ni majhna stvar, posebno če se vzame v poštev dejstvo, da ga je treba graditi pod morjem in celo pod Rokavskim prelivom, to se pravi v morju z izredno močnimi tokovi, ki včasih ovirajo plovbo tudi večjim ladjam Poleg tega bi si bilo pred desetletji skoraj nemogoče zamisliti, da bi se lotili tolikšne gradnje s sredstvi, ki so bila tedaj na razpolago.
V zadnjih letih pa je ideja o tem predoru prihajala vedno bolj na dan in posamezne ideje so se začele bolj konkretno obdelovati.
V glavnem smo se v dnevnem in strokovnem tisku srečavali s tremi možnimi rešitvami. Ena rešitev je bila kopanje resničnega predora pod dnom Rokavskega preliva, druga rešitev je predvidevala gradnjo predora na dnu preliva, tretja pa postavitev predora na določeni višini od tal.
Vse tri rešitve so se kosale s svojimi »prednostmi* in sicer ena v tem, da je bolj trdna, druga, da je cenejša in podobno, za vse pa je veljalo dejstvo, da je treba z deli čimprej začeti, kajti motorizirana Evropa in nič manj motorizirano angleško otočje že vpijeta po kopni cesti čez Rokavski preliv. Od tod začetni stiki med Parizom in Londonom, od tod že pogajanja in dogovarjanja. Sedaj pa je nepričakovane prišla vest, da iz vsega tega ne bo nič.
Seveda pri tem ne smemo misliti, da so vsi načrti šli po vodi. Dejansko gre ie za odložitev gradnje, ker britansko gospodarstvo tega trenutno ne zmore. Brž ko si bo Velika Britanija nekoliko opomogla, se bodo pogajanja po vsej verjetnosti ponovno začela, saj smo že rekli, da to zahtevata tako celinska Evropa kot tudi britansko otočje.
namski študenti v Moskvi in številni moskovski ljubitelji cirkuških predstav.
Venezuelski verniki zahtevajo
Pred dnevi smo pisali o nadškofu v brazilskem mestu Reci-fe in pri tem rekli, da tega prelata katoliške Cerkve označujejo kot komunista, ker se zavzema za to, da bi se začela reševati pereča socialna vprašanja te dežele, posebno njenega severnovzhodne-ga dela. Kaže, da so temu cerkvenemu prelatu bolj malo podobni njegovi stanovski tovariši iz Venezuele, Kajti ne opažajo podobnih problemov v svoji deželi. V publikaciji »Relazioni reUgiose« od 9. t. m. med drugimi zanimivimi vestmi beremo tudi vest o pobudi skupine venezuelskih vernikov, ki so svojim škofom poslali pismo, v katerem se zahteva, prvič, da naj se ne ignorira družbena in gospodarska revolucija v deželi; drugič, da naj se začno družbena in gospodarska proučevanja, ki bi temeljila na katoliških naukih; tretjič, da naj se škofje zavedo, da so tudi laiki člani Cerkve in da kot takšni morejo pomagati cerkveni hierarhiji; četrtič, da naj se pokaže socialno poslanstvo Cerkve in to z razlago krščanskih socialnih naukov v osnovnih, srednjih in visokih šolah, petič, da naj Cerkev, njeni duhovniki in tudi verniki dajo zgled s tem, da razdelijo med siromake svoja premoženja.
Res je, da je Venezuela tista dežela Latinske Amerike, ki ima najvišji dohodek na prebivalca, toda hkrati je res, da 25 odst. otrok umre že v prvem mesecu življenja zaradi nezadostne hrane; ločitve zakonov so vedno bolj pogostne (od 1962 do 1963 se je število ločitev povečalo za 15 odst.); 63.5 odst. otrok se rodi izven zakona in le 17 odst. teh jih pozneje očetje priznajo
Hlavatyjevi akvareli v Občinski galeriji
Sedanja razstava Hlavatyjevih akvarelov v Občinski galeriji ni nikak odmev velike slavnostne razstave v Kulturnem domu ob priliki njegove sedemdesetletnice. Je le nje nujnostno nadaljevanje, da se zaradi lažje dostopnosti razstavišča more tudi širše tržaško občinstvo seznaniti s Hlavatpjevim pesniškim upodabljanjem lepot domače okolice in obale, ki jih tu lahko občudujemo skoro panora-mično, ker podobe vise tesno druga ob drugi ter tako dajejo vtis strnjenega krožnega razgleda. Ta ugotovitev je pač najboljši poklon Hlavatyjevemu delu, ki s kakovostno enotnostjo prikazanih listov in popolnostjo akvarelne obdelave u-stvarjajo dojem resničnosti kljub drznosti razgibanega impresionistično verističnega upodabljanja. Hlavatg se tu le redkokje spušča v rahlo slikarsko eksperimentiranje, ki je bilo najvidnejše v temperah izpred nekaj let na njegovi razstavi v galeriji uLoggiav.
Čeprav so nam mnoge od teh slik že znane, ker smo jih občudovali že v Kulturnem domu, pa je Hlavaty vdel tokrat nekaj novih podob, s čimer je dosegel prijetnejše in za oko skoro neobču-tene krajinske povezave v nadaljevanju vrste posameznih listov, ki se združujejo v nekak nepretrgan razgled.
Podrobnejše ocenjevanje podob bi bilo to pot le ponavljanje, ker smo ga opraviti že pred tedni. Poudariti pa moramo, da so naravni dar, velika ljubezen do slikanja in občudovanja vredna vztrajnost dela, ki že meji na, strast, izoblikovali iz Hlavatgja enega izmed najizvirnejših t.žaških akvarelistov, ki ne išče le površinsko lepoto, temveč skuša prodreti globlje v samo bistvo kraja.
Zato se mimo čustva, ki ga sproščajo ti listi, poraja v nas še neko tanjše spoznanje:	umetniška
vrednost ustvai jalnega dela.
Kras, kamnita gmajna in vas v likovnih prepesnitvah vseh letnih časov, vendar pa prvenstveno povezan na rjajo-sivu jesenska in sivo-bela predzimska nastrojenja, to je glavna vsebina Hlavatgjevih akvarelov. Kot rozine v potici pa so tu pa tam vmes razvrščeni listi, v katerih se zrcali košček morja ali luke, lagodno vije del obale zdaj s strmimi, zdaj s peščeno ravnimi bregovi ali dviga stavba, vidi ladja, parnik ali jadrnica. Vidi jih pa pravilno le umetniško čuteč ljubitelj slik.
MILKO BAMBIČ
NOVO NA KNJIŽNI POLICI
Deseta knjiga Ingoliče vih zbranih del
«Med pisatelje, ki so v času med obema vojnama v slovenski literaturi izbojevali zmago napredne miselnosti in realizma, v slovstveno poglavje, ki ga imenujemo socialni realizem, sodi že od vsega začetka leposlovno delo Antona Ingoliča,» nravi v svoji uvodni besedi k deseti knjigi lngoličeve-ga izbranega dela sourednik zbirke, kritik Mitja Mejak in karakte-rizira v nadaljnjih besedah to prozo, predvsem pa Ingoličev delež v njej. Na kratko prikazuje vsa poglavitna Ingoličeva dela, njego-
Vietnamski cirkus v Moskvi
MOSKVA, 14. januarja. — V Moskvi že drugič gostuje cirkus iz Vietnama. Šteje 58 igralcev, od katerih najstarejši ima 38, najmlajši pa 13 let. Njegove predstave imajo zelo velik uspeh. Ravnatelj cirkusa, Ngo Nguoc Yeng, je izjavil, da so se igralci morali izjx>polniti v zelo težavnem obdobju, t. j. v času, ko še divja vojna. Geslo njihove ustanove pa je »Biti hkrati igralec in vojak«. Na prvi predstavi cirkusa iz Vietnama, ki se je vršila v palači kulturnega doma avtomobilske tovarne »Lihačov«, so bili prisotni predstavniki ministrstva za kulturo, združenja SZ-Vietnam, viet-
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13 15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 12.00 Iz slov. folklore -
12.30	Za vsakogar nekaj 13.30 Glasba po željah - 17.00 Klavirski duo Russo-Safred - 17.20 Slovenščina 17.30 Ansambel M. Azzola
17.40 Radijska univerza - 17.50 Kvintet «Zarja» - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Violinist Eddy Perpich - 18.5» Orkester «Living Strings« - 19.10 Plošče za vas -
19.30	Znane melodije - 20.00 Šport - 20.35 Beethoven: »Fidelio«, Urška drama - v odmoru: Pogled za kulise - 22.50 Crn, cvet.
Trst
12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.40 Furlanske pesmi 14.00 Radijska priredba - 14 40 Orkester Casa-massima.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 5.00 Prenos RL -10.15 Plošče - 11.00 Otroški kotiček - 11.15 M. Bua in njegov ansambel - 11.30 Današnji pevci -11.45 Melodije 12.00 in 12.50 Glasba po željan 14.15 Za mlade poslušalce 13.30 Iz operetnega sveta 16.30 Tretja stran 16.45 Operna glasba 17.15 Orkestri -17.40 Polke in valčki 18.00 in 19.30 Prenos RL ■ 19.00 Poje C. Mazzetti - 22.10 F. Gulda in njegov jazz.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13 00 15.00, 20.00 Poročila 8.30 Jutranji, pesmi 9.06 Zvočni trak 10.05 Sola 10.35
TOREK, 16. JANUARJA 1968
13.20	Dalida - 14.40 Ital. popevke
-	15.30 Nove pesmi - 16.00 Program za mladino - 17.05 Nove in stare plošče 18.10 Angleščina
18.20	Glasba za mladino - 19.12 Radijska priredba - 20.15 Bellini-jeva opera: »Capuleti in Montec-chi».
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Nove pesmi - 9.40 Glasbeni albam - 10.00 Roman v nadaljevanjih 10.15 Jazz - 11.00 Filmske novosti - 11.48 Pesmi desetletja - 13.00 Program z Albertom Sordijem 14.05 Juke box -15.15 VioUnist 1. Štern - 15.35 Dokumentarec «La cStadella della scienza« 16.00 Popoldanski spored - 17.35 E iotni razred 18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Ping pong - 20.00 Glasbena igra »Fer-ma la mušica« - 21.10 Jazz - 21.55 Plesna glasba.
III.	program
10.00 Čajkovski, trio opus 50 -10.40 Skladbe za klavičembalo -11.05 Malipierova šesta simfonija
-	12.20 Cannabich, Lalo in De
Falla - 13.20 Pianista Gorini in Lorenzi - 14.30 Zandonai, France-sca da Rimini 15.30 Mozartov kvartet K 387	16.25 Ital. sklada-
telji - 16.50 Chopinov nokturno -
17.20	Angleščina - 18.30 Lahka glasba - 18.45 Amerika med Vzhodom in Zahodom - 19.15 Koncert
-	20.30 družba in družbenoslovje
-	21.00 Glasba v Italiji.
Slovenija
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8 08 Operna matineja 8.55 Radijska šola - 9.25 Priredbe Tončke Maroltove 9.40
ve knjige in na koncu ugotavlja, da je leposlovno delo Antona Ingoliča obsežno saj sodi pisatelj med najbolj delavne in najplodo-vitejše sodobne ustvarjalce. Zato je razumljivo, zakaj se je pred leti mariborska založba Obzorja odločila, da v desetih knjigah izda najznačilnejša dela tega domačega pisatelja, ki sodi tudi med najbolj brane sodobne slovenske pripovednike. V nekaj letih smo dobili v okusno opremljenih knjigah devet knjig Ingoličevih stvaritev od »Lu-karjev», «Matevža Visočnikov in romana «Na plavila, do romana «Kje ste Lamutovh in knjige «Ne-bo nad domačijo» s kroniko izseljenske družine
Seveda bi podoba dosedanjega Ingoličevega dela ostala nepopolna, če v njem. ne bi bilo Ingoli-čeve povojne proze. Čeprav je In-goličevo težišče ustvarjanja v romanu, pa so n krajši povojni teksti značilni za Ingoličevo pisateljevanje. Predvsem zato, ker je Ingolič prav s temi novelami in črticami pokazal izreden posluh za sodobna dogajanja v našem času in svojo povezanost s problematiko povojnega razvoja. Pa tudi zato, ker je tudi v teh krajših pripovednih tekstih pisatelj ostal zvest glasnik malih, preprostih ljudi in spremljevalec njihovih usod. Ingo-ličeve novele, čeprav morda umetniško šibkejše so torej prav tako pomembne v pisateljevem opusu in jih zato izdaja ki je prinesla pisateljevo izbrano delo, ni mogla prezreti. Deseta in s tem zadnja knjiga Ingoličevega izbranega dela pomeni torej zaključek zaokrožene podobe visatelja, ki je pred vojno in ves čas po njej bil glasnik malih slovenskih ljudi iz obrobnih slovenskih pokrajin, glasnik slovenskih pregnancev med vojno, predstavijave:: povojnih usod malih ljudi in najrazličnejših dogajanj v naši sodobni družbi.
Deseta knjiga Ingoličevega izbranega dela nosi naslov JESENSKE DISONANCE po eni izmed no-' vel te knjige si c.: pa obsega devet novel in crtic, ki so kronološko in tematsko razvrščene tako, da je v njih predstavljena vsa pestrost in raznolikost Ingoličeve povojne proze. Od del, ki so tematsko ali miselno vezana na vojni čas, preko novel s tematiko povojnega obdobja, do tekstov, ki zajemajo včerajšnn ali celo današnji čas.
Podobno knjigo Ingoličeve proze smo dobili že v izdaji zbirke Kondor pod naslovom Oči, ki jo je enako uredil Mitja Mejak. Trije teksti so objavljeni v obeh knjigah, isti pa je tudi Zapisek o pisatelju izpod peresa Mitje Mejaka. Pričujoča zbirka Ingoličeve povojne proze pa deje vpogled tudi v Ingoličev pisateljski razvoj, zlasti oblikotmo formalni, saj kaže razvoj od preproste črtice (Oranža) do novejšega teksta (Avto-stop), v katerem pisatelj z retrospektivno tehniko uporablja nove oblikovne prijeme.
Ker pomei i knjiga povojne proze zaključek izbranega dela, vsebuje poleg urednikovega zapiska o pisatelju še Ingoličevo bibliografijo, ki kaže ne samo izredno plo-dovitost pisatelja, temveč tudi izredno širok odmev Ingoličevih stvaritev. Morda bo založba Obzorja morala čez dve ali tri leta dodati izbranim delom še kako najnovejše Ingoličevo delo (vsaj Gimnazijka bo vsekakor spadala med najpomembnejše stvaritve) in take povečati število knjig te zbirke.
Sl. Ru.

isai
Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - Cicibanov svet - 10.15 Pri vas do-
ma - 11.00 Turistični napotki -
11.15	V ritmu današnjih dni - 12.00 Na današnji dan 12.10 V. Ukmar: Concertino 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe -13.30 Pripor.čajo vam... 14.05 B. Lesjak: Mlin - 14.25 Vedri zvoki - 15.40 V torek na svidenje! -
16.00	Vsak dan za vas 17.05 Simf. orkest r RTV 18.00 Aktualnosti 18.15 Slov. vokalne skladbe 18.45 Dr B. Zabel: Poslovna mora'a na tržišču 19.00 Lahko noc, otroci! 19.15 Pevka Marjana Deržaj - 20.00 A. Szypul-ski: «Agent iz Vaduza« - 21.00 Pesem godal 21.15 Deset pevcev -
22.15	Jug g'asba 23.05 G. Mi-stral: Pesmi.
Ital. televiiija
12.30	Itai. gospodarstvo - 13.00 Dve komični enodejanki - 13.30 Dnevnik • 17 00 Program za najmlajše - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 19.15 Kitajska civilizacija 19.45 šport in ital. kronike 20.30 Dnevnik -
21.00	F. Mo'nar: Liliom - 23.10 Dnevnik.
II. kanal
18.30	Nikoli m prepozno - 19.00 Francoščina 21.00 Dnevnik -
21.15	Nasproti bodočnosti: umetno telo 22.15 Včeraj in danes.
Jug. televizijo
17.30, 22.10 Poročila 16.40 O-snove splošne izobrazbe 17.35 Sejem mode 68 - 17.45 Risanke -
18.00	Obrežje — oddaja za ital. narodnostno skupino v Jugoslaviji
18.25 Jože Privšek in Marjan Kralj 18.50 Jug. delavci v tujini
19.30	Obzornik - 20.10 Veliki Mc Quinty — film - 2140 Slov. kulturna tvornost v letu 1967.
Vreme včeraj: naj višja temperatura 3, najnižja —3, ob 19. uri 2.8, vlaga 95 odst., zračni tlak 1019.9 stalen, veter 10 km jugovzhodnik, padavine 1.4 mm. nebo pooblačeno z meglo, morje mirno, temperatura morja 6.5 stopinje.
Tržaški
ti evnife
Danes, TOREK, 16. januarja
Tomislav
Sonce vzide ob 7.42 in zatone oj) 16.47. Dolžina dneva 9.05. Luna vzide ob 17.28 in zatone ob 8.41.
Jutri, SREDA, 17. januarja
Anton
SLABI OBETI NA SINDIKALNEM TOKIŠČU
Novo leto se je začelo z odpusti in zapiranjem raznih manjših tovarn
I ri fclszegiju so sporočili, da bodo poslali odpustitvena pisma vsem uslužbencem, nato pa so vest zanikali . Resen položaj v podjetjih Machne, FASEF, SAIFAC in CIPCI
Položaj v tržaški industriji postaja vedno slabši. Lansko leto se je število delovnih mest v industriji znižalo kar za 3.500 enot. Tudi novo leto se je začelo zelo slabo, saj kar v petih podjetjih odpuščajo delavce, ali pa sploh nameravajo zapreti tovarne. Nad tem položajem bi se morale zamisliti osrednje in krajevne oblasti, kajti to težnjo po krčenju števila zaposlenih bi morali zavreti, saj bi sicer gospodarstvo utrpelo silno škodo.
Začnimo pri ladjedelnici Felszegi, kjer je bilo zaposlenih konec lanskega leta 470 delavcev, dejansko v proizvodnji pa kakih 270. Temu podjetju je grozil stečaj, a sedaj kaže, da bodo mogoče le nekateri industrijci oziroma finančne skupine prevzele podjetje. Toda te skupine ne marajo prevzeti nobene obveznosti glede zaposlitve delavcev oziroma glede ohranitve plač in pravic, ki so si jih priborili v Fel-szegiju. Ravnateljstvo je tudi sporočilo sindikalni organizaciji FIOM-CGIL in tudi CEL, da bo poslalo vsem delavcem odpustitvena pisma. Ker pa so se sindikati temu ravnanju uprli in izjavili, da zahtevajo glede odpustov postopek, ki je predviden po delovni pogodbi, se je ravnateljstvo nekako umaknilo ter je izjavilo, da ni niti zaprlo obratov niti še odposlalo omenjenih pisem. Naj bo že kakor koli, kar se še ni zgodilo, se utegne zgoditi v kratkem. Če bo začela ladjedelnica obratovati pod novimi gospodarji, kaže, da bo vsaj vse delavce zaposlila popolnoma na novo, tako da zgubijo vse dozorele pravice in u-godnosti. Poleg tega pa je vprašanje, koliko jih bo sploh zaposlila.
V	zvezi s položajem pri Felszegi-ju je načelnik komunistične svetovalske skupine v tržaški občini inž. Cuffaro zahteval izredno sklicanje tržaškega občinskega sveta, da bi razpravljali o tej resni zadevi.
V	podjetju Machne so odpustili 15 uslužbencev, od katerih sta bila dva člana notranje komisije, 12 delavcev pa so vpisali v dopolnilno blagajno, kar pomeni, da dobe le del prejemkov od te blagajne INPS. Ker so hoteli delavci zaradi tega zasesti tovarno, jo je vodstvo zaprlo.
Delavci podjetja Machne so se spričo tega zbrali na skupščini in poslali delegacijo k deželnemu od; borniku za delo Dal Masu, da bi posredoval.
Tovarno zapira tudi podjetje FA SEF, ki je štelo še pred letom dni 115 delavcev in uradnikov.
V podjetju SAIFAC so odpustili z včerajšnjim dnem 20 uradnikov, čeprav se bodo začela pogajanja med sindikati in ravnateljstvom o položaju v podjetju in o odpustil šele jutri na uradu za delo.
Končno Je odpustilo 10 delavcev podjetje CIPCI, ki skrbi za vzdrževanje naprav za destiliranje bencina in petroleja v rafineriji Aquila. To podjetje ima namreč manj dela, ker se krčijo tudi obrati v rafineriji Esso, katera je postala dejansko navadno skladišče goriva.
Pokrajinsko tajništvo FIM-CISL je izdalo v zvezi z ladjedelnico Felszegi poročilo, v katerem obsoja ravnanje ravnateljstva, ki je napovedalo odpust vseh delavcev in zaporo obratov. Ta ukrep je sprejelo, ko je obstajala možnost, da se zagotovi neprekinjeno upravljanje ladjedelnice. Tajništvo pokrajinske FIM-CISL poziva občinske, pokrajinske in deželne oblasti, naj odločno nastopijo, da se ohrani
kontinuiteta ladjedelnice, ter poudarja, da na ta način ni moč u-resničiti načrta «velikega Trsta« in načrta CIPE.
Sožalni brzojavki sicilski deželi
Vesti o potresu, ki je tako hudo prizadel Sicilijo, so pretresle tudi prebivalstvo naše dežele. Predsednik deželnega odbora dr. Berzanti je poslal predsedniku deželnega odbora na Siciliji Carollu brzojavko, v kateri izreka globoko sožalje sicilskemu ljudstvu tudi v imenu prebivalstva naše dežele. Predsednik deželnega sveta de Rinaldini pa je poslal brzojavko predsedniku sicilskega deželnega sveta Lanzi, v kateri izraža sožalje in solidarnost v imenu deželnega sveta.
SE EN USPEH ORKESTRA GLASBENE MATICE
Pianist Aci Bertoncelj je zapustil pri našem občinstvu najboljši vtis
Izvajanje bi prišlo še lepše do izraza, če bi bil za take koncerte umetnikom na voljo boljši klavir in če bi se kaj uredilo za izboljšanje akustike
Koncertna dejavnost tukajšnje Glasbene matice je v zadnjih časih posebno aktivna in razgibana. V letošnji sezoni nam je GM že priredila številne koncerte, tako gostovanja kot nastope lastnega orkestra s solisti. Zadnji med temi je koncert, ki ga je Glasbena matica priredila v nedeljo v veliki dvorani Kulturnega doma. Koncert je bil zelo zanimiv kar iz dveh razlogov: spored je obsegal skladbe treh glasbenih mojstrov — Bacha, Beethovna in Mozarta — poleg tega pa smo imeli priliko spoznati enega izmed najboljših slovenskih pianistov Acija Bertonclja. Mladi pianist se je tržaškemu občinstvu predstavil z izvedbo kar dveh klavirskih koncertov in sicer Bachovega Koncerta v A-duru in Beethovnovega Koncerta v C-duru op. 15. Že pri izvedbi Bachovega koncerta smo se lahko prepričali, da imajo Bertonclja res upravičeno za enega najboljših slovenskih piani-
iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiittiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiimiiiiiiiiiiiiii
PO PODATKIH DO VKLJUČNO SEPTEMBRA
Ribiči so ulovili večji plen kakor
za 18 odst. v letu 1966
Vrednost ulovljenih rib presegla mifijardo lir - Po kakovosti pa je bil lanski plen nekoliko slabši
V deželi Furlaniji-Julijski krajini je ribolov v prvih devetih mesecih lanskega leta vrgel 4,325.052 kg rib in drugih morskih sadežev, če primerjamo ta podatek s podatkom za ustrezno razdobje prejšnjega leta, vidimo, da se je ribolov v lanskem letu količinsko izboljšal za okoli 658.000 kg, ali, v relativni vrednosti, za 18 odst. Skupno vrednost lanske proizvodnje tega področja cenijo namreč strokovnjaki na 1 milijardo 79 milijonov lir. Ker pa je bil lanski ribolov v glavnem kakovostno slabši od ribo. lova v letu 1966, je vrednost ulovljenega plena narastla le za 7 odst.
Okoli tri četrtine vsega lanskega ulova so predstavljale ribe: teh so ribiči nalovili 3,157.655 kg, kar ustreza skupni vrednosti 869 milijonov lir. V primerjavi z istim razdobjem predlanskega leta, se je ko-

Aktivisti tržaške federacije KPI ob obisku predsednika Špiljka v Italiji
Objavljamo izjavo, ki nam jo je poslal tiskovni urad avtonomne tržaške federacije KPI:
Slovenski aktivisti avtonomne tržaške federacije KPI, zbrani na sestanku v Trstu dne 13. januarja 1968, kot zagovorniki dobrih odnosov med Italijo in Jugoslavijo — kar so vselej bili — v Interesu narodov in miru v svetu, z zadovoljstvom pozdravljajo obisk predsednika izvršnega sveta SFR Jugoslavije v Italiji.
Slovenski komunisti, prepričani zagovorniki vloge, ki jo lahko vršijo narodne manjšine, še enkrat ugotavljajo, da kljub raznim zagotovilom in uradnim izjavam narodnostne pravice slovenske manjšine še zdaleč niso spoštovane, čeravno je minilo že dvajset let od sprejetja republiške ustave in trinajst let od podpisa spomenice o soglasju, ni še z zakonom zagotovljena enakopravnost Slovencev pri vstopu v Javne in upravne urade, ne pravica do rabe slovenskega jezika na sodišču in v javnih uradih, kakor tudi ne pravica do enakopravne podpore iz javnih sredstev slovenskim vzgojnim, socialnim, kulturnim in športnim organizacijam. Posebno velike so neizpolnjene vladne obljube na področju šolstva, kjer je zaradi številnih težav stanje nezadovoljivo, strokovna šola s slovenskim učnim jezikom pa še ni ustanovljena in zadevna zagotovila so se spremenila v nedopustno burko na škodo Slovencev.
krajevnih ustanovah in komisijah.
Zato imamo ml, slovenski aktivisti tržaške komunistične federacije, pravico, da odločno postavljamo vprašanja, ki so tako velikega pomena za našo narodnostno skupnost. Mi iskreno želimo, da bi srečanje med državniki Italije in Jugoslavije pomenilo korak naprej prt nadaljnji krepitvi sodelovanja med obema mejnima državama, prijateljstva med narodi, ki se tu srečujejo, in da bi bilo spodbuda za spoštovanje ustave, deželnega statuta ln priloge spomenice o soglasju iz leta 1954.
Za to se bomo še naprej borili, delovali za najširšo enotnost slovenske narodnostne skupnosti in vseh demokratičnih sil, kar je bistveni pogoj za svobodni razvoj slovenske manjšine kot skupnosti, v demokraciji ln miru, na poti gospodarskega in socialnega razvoja.
ličina ulovljenih rib lani povečala za 9 odst., vrednost ulova pa za 4 odst.
Ulov raznih mehkužcev je lani narastel kar za 66 odst. v primerjavi z ulovom v prvih devetih mesecih 1966; vrednost plena pa se je dvignila le za 33 odst. Ribiči so namreč lani nalovili 1,054.328 kg mehkužcev, ker pa se je to blago prodajalo na splošno po nizkih cenah kakor v prejšnjem letu, je skupna vrednost postavke narastla kakor rečeno le v manjši meri, ter je dosegla 165 milijonov lir. Ulov raznih lupinarjev je lani do konca septembra vrgel za 17 odst. manjši plen kakor v prejšnjem letu. Za razliko od tega, kar se je dogajalo pri mehkužcih, pa so šli lupinarji lani v promet na splošno po višjih cenah, tako da se je skupna vrednost ulova v okviru te postavke skrčila le za 11 odst. Ulov iupinarjev je namreč dosegel 113.519 kg, čemur pripisujejo strokovnjaki skupno vrednost okoli 44 milijonov lir.
Najvažnejše tržišče za razpečevanje ulovljenih rib v deželi Furlaniji. Julijski krajini je Trst: v tukajšnje ribarnice so namreč ribiči do konca preteklega septembra dobavili 2,157.903 kg rib, mehkužcev in lupinarjev, v skupni vrednosti 406 milijonov lir. V primerjavi z us-
Siovenskl komunisti poudarjajo, da so se pričakovanja od levega centra spremenila v razočaranje in da se niti po ustanovitvi avtonomne dežele, ki je dobila posebni statut predvsem zaradi obstoja slovenske manjšine, stanje bistveno ni izboljšalo. Z levim centrom je prišlo do obljub in do nekaterih formalnih koncesij, toda položaj je v bistvu ostal nespremenjen. Deželi se zanika vsaka pristojnost za vprašanja, ki se tičejo Slovencev, za kar nosi težko odgovornost levi center tako na vsedržavni kot na krajevni ravni.
Slovenski komunisti podčrtavajo, da vlada in stranke, ki jo podpirajo (da ne govorimo o nacionalistični protislovenski desnici), dejansko vodijo politiko, ki v raznih oblikah teži k asimilaciji Slovencev. Ta politika, katero več ali manj odkrito razlagata KD in PRI, podpirajo pa jo tudi odgovorni predstavniki združene PSI-PSDI v znanih izjavah, se v bistvu prav malo razlikuje od politike stare libe-ralno-nacionalistične politike, ki je po prvi svetovni vojni ustvarila prav na tej zemlji, v Trstu in Julijski krajini, bazo za prihod fašizma.
KPI predstavlja pri nas velik del Slovencev in je dejansko omogočila prisotnost manjšine v voljenih skupščinah: v parlamentu, v oeže-li z dvema svetovalcema, v pokrajini v Trstu s tremi, v tržaški občini s šestimi, v drugih občinah z župani in odborniki ter v raznih
Peticija KPI proti vojaškim služnostim
Deželni odbor KPI je dal te dni pobudo za zbiranje podpisov pod peticijo poslanski zbornici in senatu, katere namen je predvsem odpraviti vojaške služnosti, ki se tičejo polovice deželne površine in močno ovirajo tudi gospodarski razvoj dežele.
Peticija poudarja, da se prebivalci Furlanije Julijske krajine zavedajo, da je njihova dežela v nevzdržnem položaju zaradi sedanje zunanje in vojaške politike in vojaških služnosti, zaradi ponavljajočih se vojaških vaj itd. Vse to za; vira gospodarski razvoj v deželi ter prejudicira mednarodno vlogo tržaškega pristanišča in vse dežele. Prebivalci so prepričani, da so njihove zahteve v interesu dežele in vse države ter zahtevajo ukinitev vojaških služnosti, odstranitev oporišč NATO v Avianu in drugod, izstop Italije iz NATO ter novo zunanjo politiko, ki bi premostila vojaške bloke itd. Peticija zagovarja uvedbo sistema evropske varnosti, v katerem bo Jadran morje miru, medtem ko bo postala dežela resničen most miru med narodi.
V Trstu so zabeležili potres na Siciliji
Tržaški eksperimentalni geofizikalni observatorij je danes zabeležil zelo hud potresni sunek, ki se je pričel ob 3.3T'. Epicenter je bil približno 900 km južno od Trsta. Manjši sunek pa je bil že ob 2.34’58”. Včeraj pa so aparati tržaškega observatorija zabeležili dva sunka, m sicer ob 13.30’20” in ob 16 50’27” z istim epicentrom. Prizadeto področie je, kot je znano, zahodna Sicilija.
treznim razdobjem 1966. leta, so se te dobave lani dvignile za 26 odst.
Na drugem mestu med deželnimi tržišči je Gradež, ki je v istem času lani sprejel 1,207.859 kg rib v skupni vrednosti 339 milijonov lir. Ce primerjamo ta podatek z ustrez. nim podatkom za leto 1966, vidimo, da se je količina absorbiranih rib v Gradežu v zadnjem letu povečala za 4 odst. Tretje mesto med deželnimi tržišči pripada v tem po. gledu Maranu Lagunare, četrto pa Tržiču. Ribiška dejavnost se je v obeh omenjenih pristaniščih v lanskem letu občutno razmahnila. Na petem mestu pa se končno v tem pogledu nahaja Milje, ki pa so lani do septembra absorbirale približno enako količino ribjega ulova kakor prejšnje leto; za razdobje januarj-september 1967 so namreč tu zabeležili dobavo 15.410 kg blaga v skupni vrednosti nekaj čez 2 milijona lir.
Zaletavanje neofašistov
Na pobudo združenja «Asan — Giovane Italla« in pod pokroviteljstvom MSI je bilo v nedeljo dopoldne v kinodvorani Impero neofašistično zborovanje o temi «Trst in cona B». Razen skupine tržaških pristašev MSI so se zborovanja udeležile delegacije iz Vidma. Gorice, Vicenze, Benetk, Padove, Roviga, Trevisa, Bočna in Rima. Govorili so pokrajinski tajnik MSI Morelli, predstavnik združenja «Asan» Her-met in član osrednjega vodstva «Asan» Massimo Anderson ter odvetnik Gefter Wondrlch, ki so med drugim zahtevali pravico samoodločbe za prebivalce cone B, zavračali kakršno koli politiko odprtja italijanske politike do Jugoslavije ter izrazili zahtevo, da se odpove napovedani obisk predsednika italijanske republike Saragata v Jugoslaviji.
Po končanem zborovanju so neo-fašisti hoteli prirediti povorko po
mestnih ulicah, prepevali so fašistično «Giovinezza» vmes Da z medklici žalili čast maršala Tita. Organi policije in karabinjerji so takoj posredovali in preprečili povorko, medtem pa je prišlo tudi do spopadov. Policija je priprla devet mladih razgrajačev, ki so jih kmalu nato izpustili. Eden izmed njih, in sicer 20-letni Gianfrancco Sussich iz Trsta bo prijavljen sodnim oblastem na podlagi člena 297 kazenskega zakona. Omenjeni člen določa od I do 3 let zaporne kazni zaradi žalitve časti tujih državnih poglavarjev.
Upokojenec Antonio Tomassini s Trga Nicolini 2 je prijavil na komisariatu javne varnosti, da so neznanci ponoči vdrli v hlev in u-kradli petelina, kokoš in štiri zajce.
stov, še toliko bolj pa je zablestel pri izvedbi Beethovnovega koncer-
ta. Pokazal je izredno izpiljeno tehniko — v 1. in 3. stavku, v 2. stavku pa velik smisel za interpretacijo; le v tretjem stavku se je včasih prepustil navdušenju za izredno hiter tempo, kar ga je seveda dovedlo do prehitevanja orkestrske spremljave. Vsekakor pa je mladi pianist zapustil med tržaškim občinstvom najboljši vtis.
Glede na skupno igro solista z orkestrom je nedvomno najbolje u-spela izvedba Bachovega koncerta in se je pri tem poznalo, da je orkester pri Bachu udoma*. Žal ne moremo tega trditi za spremljavo Beethovnovega koncerta; ves ansambel je pri tem pokazal izredno požrtvovalnost, kar je zelo hvale vredno in spodbudno, vendar za izvajanje Beethovna požrtvovalnost še ne zadostuje. Sam orkester pod vodstvom Oskarja Kjudra pa je izvajal znano Mozartovo skladbo Mala nočna glasba* in Golemino-ve Miri skice za godalni orkester*. Slednja skladba ni v občinstvu zbudila večje pozornosti že
zaradi «praznine», ki je v kompo-
ziciji sami in bi zato bilo morda bolje, če bi za uvod izbrali kako drugo skladbo, ki bi tudi orkestru lahko nudila večje interpretativne možnosti.
Stilno je prav gotovo bila najbolje izvajana Mozartova Mala nočna glasba*, predvsem v prvih stavkih; v zadnjem pa je prišlo do manjših ritmičnih nesigurnosti. Vsekakor pa je godalni orkester pokazal, da bi Mozartovo skladbo s številnejšimi vajami lahko res zelo dobro izvajal.
Po vsem tem pa bi želeli omeniti še dve povsem tehnični pomanjkljivosti, in to: klavir in oder z akustiko. Klavir je nedvomno že popolnoma apreživel* dobo, v kateri je lahko služil za tako zahtevna koncertna izvajanja, kot so Ba chovi, Beethovnovi koncerti idr. Pianistu ne nudi več nikakih večjih možnosti pri niansiranju pia-nissimov ali tako pogostih fortissi-mov, kar skoraj vedno neprijetno vpliva na solista in — kar je najvažnejše — omejuje njegove izvajalske možnosti. Res bi bil skrajni čas, še posebno, če imamo v načrtu prirejanje takih zanimivih m zahtevnih koncertov, da bi pomislili tudi na osnovne pogoje, ki vplivajo na končni uspeh, v tem
iiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiKiimiiiiiiiiiiiimiimiiiniiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiimiiiiHiiiiiiiHiM
KONVENCIJA MED ŽUPANSTVOM IN ACI ZA LETOS
Določitev novih parkirnih mest in tari! za parkiranje avtov
Avtomobilski klub bo plačal občini pri. stojbino za zasedbo javnega prostora
Na zadnji seji težaškega občinskega odbora je bil sprejet predlog sklepa, ki ga bo pristojni odbornik predložil v odobritev občinskemu svetu na prihodnji seji in ki se nanaša na konvencijo med županstvom in avtomobilskim klubom v Trstu (ACI) o uporabi javnega prostora za parkiranje avtomobilov za plačilo.
Nova konvencija vsebuje tako ob. novitev sedanjih koncesij, kakor tudi izdajo petih novih koncesij v raznih krajih mesta. Obnovitev se nanaša na parkirna mesta na Trgu sv. Antona (za 19 avtomobilov), v Ul. Giustiniano (42), na Trgu Verdi (40), Trgu Benco (20), Trgu Goldoni (17) in na trgu pred cerkvijo sv. Justa (30).
Nova parkirna mesta ACI, ki jih predlaga sklep odbora, pa so sledeča: Trg Stare mitnice (za 17 avtomobilov), Trg bolnišnice (17) Trg Tommaseo (23), Trg Virgilio Giotti (16) in Trg De Gasperi (24).
Vsa omenjena parkirna mesta so stalna, razen pred cerkvijo sv. Justa, ki je sezonskega značaja. Ta parkirna mesta bodo delovala v delavnikih od 8. ure do 20.30; za sezonsko parkirno mesto pa bo veljal isti urnik, in sicer tudi ob praznikih. Na vsakem parkirnem mestu bo čuvaj avtomobilskega kluba, ki bo plačal županstvu letno pristojbino na osnovi tarif za zasedbo javnega prostora. Na osno. vi konvencije, ki bo veljala do 31. decembra letos, se avtomobilski klub obvezuje, da bo čuval avtomobile in jamči lastnikom odškodnino proti morebitni kraji, poškodbam ali pa požaru avtomobilov.
Sklep občinskega odbora tudi do. loča, da imajo tudi avtomobilisti, ki niso člani ACI, pravico, da proti plačilu parkirajo avtomobile na teh mestih za eno uro in pol, kot je to do sedaj veljalo samo za čla- ] ne ACI. Tarife za varstvo avtomo- *
bilov določi županstvo. Na stalnih parkirnih mestih člani avtomobilskega kluba ne bodo plačali ničesar za prvih 90 minut, ostali avtomobilisti pa bodo plačali 100 lir. Za vsako nadaljnjo uro parkiranja pa bodo vsi plačali po 100 lir na uro. Na parkirnem mestu pri Sv. Justu bodo člani plačali 50 lir za prvo uro, drugi avtomobilisti pa 100 lir; za vsako nadaljnjo uro pa bodo vsi plačali po 100 lir.
KPI zahteva čimprejšnje sklicanje seje tržaškega občinskega sveta
Načelnik komunistične svetovalske skupine v tržaškem občinskem svetu inž. Cuffaro je poslal podžupanu prof. Lonzi pismo, v katerem mu predlaga, naj čimprej skliče sejo občinskega sveta na kateri bi bilo treba razpravljati o resnem položaju malih in srednjih industrijskih podjetij ter o napovedanih odpustih z dela, kar še bolj zaostruje vprašanje zaposlenosti v Trstu.
PROSVETNO DRUŠTVO SLOVENEC
iz Boršta
priredi v sredo ob 20. uri v dvorani šolskih sester ZABAVNI VEČER s petjem, zabavnimi prizori in folklornimi plesi. Odbor vabi k obilni udeležbi.
Prireditev se bo z enakim sporedom ponovila tudi v nedeljo ob 17. uri.
primeru na zamenjavo klavirja s takim inštrumentom, ki bo lahko v večji meri ustrezal svojemu namenu.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiimiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
V višjih krajih povsod mnogo ledu
Tudi
novice
iz južnih krajev prihajajo ževalo, potem pa je temperatura pritožujejo, ker občina ni pravočas
o snežnih zametih in slabem vremenu. Pri nas imamo sicer nekaj snega in smo občutili prvi mraz, toda v primerjavi z drugimi kraji, kjer je temperatura padla celo do —25, se ne moremo pritoževati, zlasti v mestu. Na podeželju, posebno po Krasu so razmere seveda precej slabše in so te dni ponoči zabeležili tudi —15 stopinj. Snežnih zametov ni bilo, saj je povprečno padlo do 10 cm snega, toda precejšnje težave v prometu provzrooa led, ker niso pravočasno in temeljito očistili cest. Tudi včeraj je bila v mnogih krajih po ledica, ker je najprej nekoliko de-
padla pod ničlo. Zaradi tega je precej avtomobilov zaneslo na poledici, vendar ni bilo človeških žrtev.
Najhujše je bilo na področju od Peska do Križa, pa tudi pri Katina-ri. Trbiška avto cesta je bila zaradi poledice sploh zaprta za promet, ki je bil preusmerjen po o-balni cesti, kjer ni bilo poledico. Slabo je bilo tudi na cesti Bazo-vica-Prosek-Križ, ki je bila vsa pokrita z ledom in je bila vožnja Se bolj nevarna, ker ni bila cesta pravočasno in temeljito očiščena. Tudi po raznih vaseh, kot na primer v Lonjerju, Bazovici, na Padričah, v Gropadi, na Proseku itd., se ljudje
1 no poskrbela, da bi poslala delavce, ki bi očistili vsaj glavne poti.
Zaradi poledice so imeli avtobusi precejšnje zamude in marsikdo, ki se vozi z avtom na delo, se včeraj ni upal z vozilom v mesto.
Iz Kopra so nam sinoči sporočili, da je bila cesta Koper-Kozina-Di-vača-Postojna prevozna, kakor tudi cesta Kozina-Reka, ki je bila nekaj dni zaprta zaradi velikih snežnih zametov, ki pa so jih prekopali. Zaradi poledice je bila včeraj zaprta cesta Sežana-Dutovlje-Koprlva Čeprav so ceste prevozne, je vsekakor priporočljiva zelo previdna vožnja.
Poleg tega pa je morda še bolj pereče vprašanje akustike _ velike dvorane Kulturnega doma. Že večkrat je bilo napisano, da akustika omenjene dvorane nikakor ni najboljša, predvsem za nastope orkestrov in zborov. S tem v zvezi bi morali čimprej nekaj ukreniti (na pr. preskrbeti tako imenovani «a-kustični zaslon*), zakaj v nasprotnem primeru bi bilo bolje, da ne bi prirejali simfoničnih koncertov v veliki dvorani Kulturnega doma. Poleg tega namreč, da se v dvorani, posebno v parterju, sliši zelo slabo (nekoliko bolje je na balkonu), se že na odru samem izgublja občutek za skupno igro posameznih orkestrašev, kar nedvomno otežkoča izvajanje celotnega orkestra in dirigenta.
Bilo je napisano, da nedeljski nastop orkestra Glasbene matice sovpada s 15-lctnico ponovnega formiranja orkestra samega. In prav zaradi tega, ker je minilo že petnajst let. v katerih smo imeli priliko spoznati, kako važna je naloga orkestra Glasbene matice in njegov obstoj in razvoj, bi bil res že skrajni čas, da bi se na katerikoli način omogočil razvoj tega amaterskega orkestra v nekaj bolj solidnega, s čimer bi vsaj deloma bila poplačana izredna požrtvovalnost vseh, ki so do danes omogočili tako nujno potrebno slovensko tržaško koncertno dejavnost.
—dn
SLOVENSKI
KLUB
priredi danes,
16. januarja ob 20.30 večer,
namenjen predvsem naši mlajši generaciji.
IGOR TUTA bo govoril o vprašanju
NAŠA MANJŠINA
IN NJENA MLADINA
Na zanimivo predavanje opozarjamo naše akademike in višješolce ter člane in obiskovalce kluba.
Vljudno vabljeni.
PROSVETNO DRUŠTVO «IGO GRUDEN IZ NABREŽINE
priredi v četrtek, 18. januarja ob 20.30 v društvenih prostorih v Nabrežini predavanje MARIA MAGAJNE z diapozitivi «LONDON IN NJEGOVE ZANIMIVOSTI)).
Vljudno vabljeni.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
Jutri, 17. januarja ob 20. uri ponovitev komedije
Oskarja VVilda
KAKO VAZNO JE BITI RESEN!
Predstava je namenjena dijaškemu abonmaju. Vstopnice so še na razpolago.
Režija: Jože Babič; scena: Niko Matul; kostumi Anja Dolenčeva
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred priečetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; rezervacije na tel. 734265.
S P D TRST
vabi na predavanje, ki bo
v petek, 19’ t. m. v mali dvorani Kulturnega
ga doma ob 20.30
o temi
((JUGOSLOVANI V PAMIRJU, PIK LENIN (7135 m)»
O tej uspeli odpravi na naj-višje vrhove sveta nam bodo govorili in predvajali niz barvnih diapozitivov vodja dr. Miha Potočnik in člana odprave Sandi Blažina in Barbka Li-povšek-ščetinin.
Priporočamo točnost.
Gledališča
VERDI
Danes ob 20.30 bo prva ponovitev opere «Deklica iz Pskova» Rimsky-Korsakova. Abonma red C za parter in lože, A za galerijo in balkon. Dirigent je Samo Hubad, režiral je Mladen Sabljič, sceno je napravil Miomir Denič. Pojejo Boris Hristov, Radmila Bakočevič, La. jos Kozma, Lorenzo Gaetani, Giuseppe Botta, Enzo Viaro, Vito Sus-ca, Daniela Mazzucato, Genia Las, Bruna Ronchini in Lucio Rolli.
STALNO GLEDALIŠČE
Od danes, 16. t.m. bodo na sporedu predstave «Razporoke» (II divor-zio) Vittoria Alfierija. Nastopa Stalno gledališče iz Aquile z Achillom Mil-lom in Pino Cei; delo je zrežiral Paolo Giuranna. Prva predstava je za abonma A.
Ljuba Berce-Košutova
je pela Grbčeve samospeve
Kot že v preteklih sezonah je tudi letos slovenska tržaška radijska postaja pripravila vrsto javnih koncertov, na katerih bomo imeli priliko slišati razne domače glasbenike, ki bodo izvajali znane in manj znane skladbe slovenskih skladateljev.
Na prvem koncertu, ki je bil sinoči v avditoriju, A tržaškega radia, smo poslušali sopranistko Ljubo Berce-Košutovo. Zapela nam je 17 samospevov pokojnega tržaškega skladatelja Ivana* Grbca, od katerih je bilo kar 13 prvič izvedenih. Samospevi Ivana Grbca so žal še prav malo znani in zato je res hvale vredna zamisel, da je bil pr vi javni koncert posvečen prav skladbam tržaškega skladatelja, ki zasluži vsekakor večje priznanje, kot ga je doslej užival; še posebno pa zaslužijo njegovi samospevi javnega izvajanja in razširjenja med glasbene ljubitelje.
Besedila samospevov je Grbec črpal med poezijami slovenskih in drugih pesnikov; tako smo med 17 samospevi, ki jih je zapela sopranistka Berce-Košutova, srečali ime na Staneta Kosovela, Dragotina Ketteja, Cvetka Golarja, Otona Župančiča in Fedje Dmitrijeva. Vse samospeve je sopranistka zapela z njej lastno občuteno interpretacijo, ugajali pa so zlasti Tožba devoj-ke, Zapuščeni, Večer na morju in seveda vsi ostali.
Pevko je pri klavirju spremljal pianist Gabrijel Piščanc; nelahko spremljavo je zelo dobro izvajal, poleg tega pa je tudi zelo dobro sledil pevkinemu izvajanju.
Koncert je pri ne prav številnem občinstvu dosegel zelo prisrčen sprejem, bodisi zaradi zelo lepih Grbčevih samospevov bodisi zaradi izvajanja sopranistke Ljube Berce-Košutove.
—ah—
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi
v torek, 23. januarja ob 16. uri
v Kulturnem domu v Trstu
KONCERT
70-CLAN SKEG A MLADINSKEGA ZBORA OSNOVNE ŠOLE IZ LESC PRI BLEDU Zbor, ki ga vodi naš znani rojak prof. KAREL BOŠTJANČIČ, bo izvajal skladbe Premrla, Flajš-mana, Grbca, Pribošiča, Adamiča, Križmana, Deva, Vrabca, Kernjaka, Merkuja, Kjudra, Venturinija, Liparja, Boštjančiča, Ote, Kozine in Pahorja.
Vstopnina: 300 lir otroci in dijaki, 500 lir .odrasli.
Za podeželje bo organiziran avtobusni prevoz.
KONCERT
Na sedežu Nemškega kulturnega inštituta bo imela jutri ob 21. uri koncert pianistka Veronica Jochum von Moltke. Igrala bo dela Mozarta, Barbera, Genzmera in Brahm-
sa.
IZ BORŠTA
Zabavni večer na dan sv. Antona
Je že stara navada, ali kakor bi po novem rekli »tradicija«, da pridejo 17. januarja na praznik ali god sv. Antona bližnji in tudi bolj oddaljeni sosedje v Boršt.
Posebno rade pridejo Tončke in Tonce, z njimi pa seveda tudi Toneti in Tončki. Nekateri pridejo že predpoldne, da prisostvujejo slovesnim cerkvenim opravilom, še ve-L .o več pa jih pride popoldne in proti večeru. Obiščejo tu svoje znance in prijatelje, posede po gostilnah in osmicah ter se z domačini pogovarjajo in poveselijo ob vaškem prazniku.
Kakor vsako leto, bo tudi letos domače prosvetno društvo »Slovenec* priredilo zabavni večer s petjem, zabavnimi prizori in folklornimi plesi v dvorani šolskih sester. Začetek bo ob 20. uri, to pa zaradi tega, ker je delovni dan in pridejo mnogi sodelujoči pozno z dela domov. Da pa po možnosti u-strežemo tudi tistim, ki se v sredo ne morejo udeležiti prireditve, bomo to prireditev ponovili z enakim sporedom prihodnjo nedeljo, 21. januarja ob 17. uri. Vljudno vabljeni!
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub «L. Košir« bo imel jutri, 17. t.m. od 19. do 20. ure redni sestanek v prostorir kluba, Ul. dei Monteechi 6 (Sv. Jakob). Vabljeni posebno člani, ki še niso prevzeli vseh zaostalih novosti. Sestanki so vedno prvo in tretjo sredo v mesecu. V klub se lahko vpišejo vsi zbiratelji znamk.
m
priredi 21. januarja smučarski izlet v RAVASCLETTO.
Vpisnina: 1300 lir.
Odhod ob 6.30 s Trga Oberdan.
Prijave se sprejemajo v Tržaški knjigarni od 15. t. m. dalje od 18. do 19. ure.
KASTA
Smer izleta je spremenjena ker je cesta v Piancavallo neprevozna.
Ob priliki smučarskih tekem, ki bodo v nedeljo, 21. t.m. v Črnem vrhu, organizira SPDT izlet z avtobusom. Vpisovanje do 18. t.m, na sedežu, Ul. Geppa 9-11.
Včeraj- danes
ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE
14. in 15. januarja 1967 se Je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 28 oseb.
UMRLI SO: 79-letnl Guido Correri-tl, 58-letni Stanlslao Sossi, 62-letna Lldia Iones vd. Gotti, 86-letna Pa-squa Gon vd. Paulin, 73-letna Paola Kostnappel vd. Gregorf, 56-letni Vit-torio Comiti, 74-letna Maria Tassan vd. Tassan Gurle, 75-letni Luigi Sancin, 63-letna Amabile De Pol por, Pan-garo, 81-letna Čarobna Odinal vd. Valenti, 80-letna Giulia Toros vd. Gallo. 87-letna Anna Iez por. Martel-lani, 65-letni Romano Metlika, 83-let-m Domenico Azzano, 63-letnl Adriano Adriani, 72-letna Maddalena Ba-locco por. Pentenero, 84-letna Rosa Predonzani vd. Colautti, 76-letna Tereza Batič vd. Paullzza, 56-letni En-rico Nuschak, 63-letna Maria Pozzi vd. Degrassi, 38-letni Luciano Der-man, 63-letni Francesco Strani, 63-letna Maria Bonazza por. Giacovmcic, 75-letna Maria Vodopia por. Crisman, 82-letna Evelina Craglietto, 63-letna Margherita Scheuk vd. Pioppl, 47-let-na Llcia Rosa por. Crapiz, 76-letna Teresa Blason vd. Benvenutl,
Nazionaie 16.00 «Quella sporca dozzi-na» Techmcolor. Lee Marvin, Ep nest Bognlne. George Kennedy,
Excelsior 16.00 «Cenerentola» Walt Disney. Barvna risanka o čudoviti pravljici
Fenice 15.00 ((Nick, mano fredda» Paul Nevvman, Jo Van Fleet. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 15.30 «L’investigatore» F. Sinatra .Technicolor. Prepovedano mladini pod 14 letom.
Grattacielo 16.30 «Millie» Julie An-drevvs. Najzabavnejši film leta. Technicolor.
Ritz (Ulica San Francesco štev 10) 16.00 «L’uomo che voleva miliardi* F. Stafford, R. Pellegrin, P. Van Eyck. Eastmaricolor.
Alabarda 14.00 «Ad ogni costo» B. Leigh. H. Hoiman. Technicolor
Filodrammatico 16.00	«1 Legionar)*
Hildegarde Kneff, Bernard Wicky,
Moderno Zaprto.
Cristallo 16.00 «Lo straniero» M. Ma-stroianni, Ana Karina. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Garibaldi 16.00 «Vaja con Dlos, Grin-go» Rein Saxon, Lookman Love. — Technicolor.
Capitol 16.00 «Due per la strada« A. Hepburn, A. Finney. Technicolor.
Aurora 16.30 «Questo diffioMe amo-re» H Mills. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astoria 16.00 «Avventure in Oriente* Technicolor. Elvis Presley.
Impero 16.30 «L’indomabile Angelica* M. Mercie. Technicolor.
Astra 16.30 «Eldorado» J. Wayne, R. Mitchum, Technicolor.
Vittorio Veneto 16.00 ((Delitto e cham-pagne« A. Perkins, V. Forneaux. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «La battaglia di Rio del-la Plata« Technicolor. P. Finch.
Abbazia 15.30 «L’uomo dal braccio d’oro» F. Sinatra, Kirn Novak. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Darovi in prispevki
V	spomin na pokojno Alojzijo Ko-bol darujeta A. in G. Kufersin 1000 lir za PD «lvan Cankar«.
Namesto cvetja na grob pok. Alojza Sancina daruje Slava 1000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok, Alojzije Kobol, mame prot. Ivanke Škrinjar Kobol, darujejo profesorji in pomožno osebje slovenske srednje šole v Rojanu 13.000 lir za šolsko blagajno.
V	spomin na pokojno Alojzijo Kobol darujeta A. m G. Kufersin 1000 lir za PD «lvan Cankar«.
Namesto cvetja na grob pok, Alojzije Kobol daruje druž na Bratuš 10)0 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Sporočamo žalostno vest, da je preminila naša draga
Ana Jess
por. Martelanc
Pogreb drage pokojnice bo danes, 16. t, m. ob 16, uri iz kapelice bar-kovljanskega pokopališča.
Mož s sinovi, snahe, vnuki, pravnuki ter drugo sorodstvo
Trst, 16. Januarja 1968 ITF. Via Zonta 3. tel. 38006

Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš predragi mo:, svak
in stric
Alojz Sancin
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, dne 16 t. m ob 16. uri I iz kapele glavne bolnišnice na ške-denjsko pokopališče.
Žalujoči: žena Meri, svak, svakinje, nečakinje in drugo sorodstvo
Trst, 16 januarja 1968
Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminila naša draga mama, tašča in nona
GIZELfl OREL por. ŽAGAR
Pogreb drage pokojnice bo danes, v torek, ob 15. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Žalujoči sin Aleksander z ženo Mileno, hčerka Marija z možem Karlom, vnuka in drugo sorodstvo
Bazovica, Nabrežina, Padriče, 16. januarja 1968
sestanek pokrajinske komisije za finance
Razprava o dodelitvi prispevkov za zdravstvo, ribolov in kmetijstvo
Bo kmetijsko nadzorstvo, ki bo dobilo pokrajinski prispevek, kaj Prispevalo za tečaje Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov?
Komisija za finance pokrajinskega sveta je na svoji zadnji seji razpravljala o prispevkih pokrajinske uprave za zdravstvo, ribolov in kmetijstvo.
Najprej je komisija razpravljala o Prispevku pokrajinskemu odboru za zdravstveno vzgojo. Ta od-°?r se ukvarja predvsem z avdijo-■“ivnimi predstavami centra za socialno kinematografijo, ki skrbi JT predvajanje dokumentarnih filmov o zdravstveni vzgoji.
Za ribištvo je pokrajinska upra-
1111 ""in,,,,.............
Nove knjige v Nemškem kulturnem inštitutu
Nemški kulturni inštitut sporoča, a Je v zadnjem času prejel sledeče nove knjige:
Andres, s. . Der Taubenturm, Roman . Miinchen, 1966. v?er’ d- M. - Die barocke Kerze, Novelle - Miinchen, 1959.
■“ml, H. - Ende einer Dienstfalirt, Erzahlung - Koln, 1966.
■“ob, H - Irisches Tagebuch - Miin-chen, 1961.
■°od, H. - Wanderer, kommst du nach Spa, Erzahlungen - Miin-ehem, 1967.
“onhoeffer, D. - Widerstand und F-rgebung. Briefe und Aufzeichnun-^ gen aus der Haft . Miinchen, 1967. “Uschor, E. - Von griechischer Kunst, Ausgewahlte Schriften -Miinchen, 1963.
‘-eram, C. W. - Gotter, Graber und Gelehrte, Roman der Archaologie - Hamburg, 1967.
^ahrendorf, R. - Die angevvandte Aufklarung. Gesellschaft un So-ziologie in Amerika - Miinchen, 1963.
Dahrendorf, R. - Gesellschaft und Freiheit. Zur soziologischen Ana-*yse der Gegenvvart - Miinchen, 1965.
Oahrendorf, R. - Industrie- und Be.
triebssoziologie - Berlin, 1967. nomin, H. H. - Doppelinterpreta-nonen. Das zeitgenossische deu-tsche Gedicht zvvischen Autor und Leser - Frankfurt, 1966.
F-dschmid, K. - Die Liebesengel, Roman - Berlin, 1937.
Fupper, p. Die schonsten Tierge-schichten . Miinchen, 1967. a-mrich, W. - Geist und Widergeist. Wahrheit und Luge der Literatur, Studien - Frankfurt, 1965.
■rangel, H. - Konturen des Tragi-achen. Exemplarische Gestalten uer Weltliteratur - Stuttgart, 1965. ■rrtedenthal, R. - Luther. Sein Le-ben und seine Zeit - Miinchen, 1967.
Gregor-Dellin, M. - Einer, Roman -Olten/Freiburg, 1965. uitmdgens, G. - Briefe, Aufsatze, Reden . Hamburg, 1967.
“artlaub, G. - Nicht jeder ist Odys-_ seus, Roman - Hamburg, 1967. «artung, H. - Der Himmel war un-v-ran, Roman - Miinchen, 1951. ■ctauser, a. - Sozialgeschichte der Kunst und Literatur - Miinchen, 1967.
Heimpel, H. - Die halbe Violine. Kine Jugend in der Haupt- und Residenzstadt Miinchen - Mtin-^oben, 1965.
■umnze, s. . Deutsch - Italienisches Glossarium finanzieller und wirt-sohaftlicher Fachausdriicke. Frankfurt, 1960.
«mterhauser, H. - Italien zwischen Schwarz imd Rot - Stuttgart, 1956. "Ochhuth, R. - Solda ten. Nekrolog duf Genf. Tragodie - Hamburg, 1967.
rtocke, G. R. - Das Europaische Ta-k^ebuch - Wiesbaden, 1963.
«ocke, G. R. - Die Welt als Laby-itath. Manier und Manie in der ouropaischen Kunst - Hamburg, tr1957-
ttocke, G. R. . Manierismus in der Literatur. Sprach-Alchimie und e-aoterische Kombinationskunst -.Hamburg, 1959.
nUch, R, . Erinnerungen von Ludoif Hrsleu dem Jiingeren, Roman -Freiburg, 1964.
''aspers, K. - Plato - Augustin Kant. Drei Grtinder des Philoso-Phierens - Miinchen, 1967.
Jer>s, w. - Der Mann, der nicht alt ^erden wollte, Roman - Hamburg, 1955.
"Oiles, a. . Einfache Formen. Legende, Sage, Mythe, Ratsel, sDruch, Kasus. Memorabile Marčen, Witz - Tiibingen, 1965. Kaschnitz, M. L. - Wohin denn loh, Aufzeichnungen - Hamburg, 1963. Killian, H. - Solange das Herz schlagt, Aufzeichnungen eines Chi-^.turgen - Miinchen, 1967. Kohlschmidt, W. - Geschichte der deutschen Literatur. Vom Barock . ms zur Klassik - Stuttgart, 1965. ^bert, H. . Die Wolfshaut, Roman . • Hamburg, 1960.
S. Der Mann im Strom, Ro-T b?au - Hamburg, 1957.
Kettau, H. H. - Die Gruppe 47, Bo-Hcht, Kritik, Polemik. Ein Hand-».buch - Neuwied, 1967.
*iayer, h. - Meisterwerke deutscher Luteraturkritik. Aufklarung, Klasja. Romantik - Stuttgart, 1962. Melchinger, S. - Rolf Hochhuth -veiber, 1967.
"*ueller-Seidel, W. Probleme der li-rararischen Wertung. Ueber die "issenschaftlichkeit eines unwis-^nschaftlichen Themas - Stuttgart. 1965.
E. v. . Preussische Legende. Geschichte einer Liebe - Berlin, 1939.
^eterich, E, - Gesammelte Gedichte p/ Miinchen, 1967. r*anner-Petelin, R. - Das Kind aus p.Aciuileja - Gottingen, 1963.
^lanner - Petelin, R. - Gaste im p Schloss, Roman . GOttingen, 1961. ^colomini, E. S. - Briefe - Dich-tungen . MUnchen, 1966. Kischbieter, H. - Peter Weiss - Veljat. 1967.
“dnroers, R. - Jakob und die Sehn-sucht, Roman - Diisseldorf, 1953. ^chvvarz, D. w. H. Die Kultur der »chvveiz. (Handbuch aer Kultur-geschichte) . Frankfurt a.M., 1967. °Ptanger, E. - Goethe. Seine geisti-ge Welt - Tiibingen, 1967.
va nakazala 700.000 lir, ki jih bodo dodelili domačim prizadetim ribičem po ribolovu na vleko, ki ga opravljajo v našem zalivu čolni iz drugih italijanskih krajev.
Pokrajinski odbor je sklenil, da da prispevek tudi kmetijskemu nadzorništvu, ki naj služi kot dopolnilo prispevku ministrstva za kmetijstvo za prirejanje kmetijskih strokovnih tečajev. Ugotovili so, da se okrog 200 kmetov udeležuje tečajev o vinogradništvu, kletarstvu in vinarstvu, živinoreji itd.
V sporočilu pokrajinske uprave ni navedeno, ali bosta od tega prispevka kaj dobili tudi Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov, ki sta pravkar priredila tečaj za živinorejce v Bazovici in tečaj za vinogradnike na Proseku.
Zaneslo ga je na poledici
V nedeljo popoldne se je 31-letni Giuseppe Costa skupno s svojo ženo Bianco peljal z avtom na izlet na Kras, ko pa se je vračal iz Bazovice, ga je blizu mitnice zaneslo na poledici in je treščil ob cestni zid. Pri tem se je Costova žena močno udarila v glavo in so jo z zasebnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek. Zdraviti se bo morala dobra dva tedna. Njenemu možu, ki je vozil avto, otroku in prijateljici, ki sta se peljala, pa se ni zgodilo nič hudega. Sprednji del avtomobila je precej poškodovan, vendar ni bilo hujših posledic, ker je Costa vozil zelo počasi.
Obvestila Kmečke zveze v Gorici
Kmečka zveza v Gorici, Ul. Asco-li l/l., sporoča prizadetim dvolastnikom, da so jim na njenem sedežu na razpolago obrazci za prošnje za uvoz kmetijskih pridelkov iz Jugoslavije in obrazci za prošnje za sečnjo drv onstran meje.
Obenem obvešča vse lastnike kmečkih strojev, da bo njen zastopnik izpolnjeval prijave za gorivo UMA po naslednjem redu: v Sovodnjah, v gostilni pri Vuku, danes, v torek, 16. t.m. ob 19. uri.
Obilno d«Io urada za potne liste in propustnice
V lanskem letu je poseben urad goriške kvesture izdal 5.575 novih potnih listov ter obnovil 6.219 starih. Izdal je tudi 35 skupnih potnih listov za 928 oseb.
Še več dela pa je imel s prepustnicami. V lanskem letu so izdali 28.967 novih in podaljšanih prepustnic ter 1.274 dvolastniških dovoljenj italijanskih državljanov. Nadalje so jugoslovanskim državljanom podaljšali 19.974 triletnih prepustnic ter 3.171 dvolastniških in tranzitnih prepustnic.
llllllllllIlliailllllllllllllllllllllllllllllllllHIlillimillllllllllllllllllllMIlIMlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Včeraj je bila poledica na cesti Rižana-Črni kal
NOVOST, KI JO PRIPRAVLJAJO MESTNA PODJETJA
Račune za vodo, elektriko in plin bomo poslej prejemali po pošti
Plačevali jih bomo lahko pri blagajni mestnih podjetij, v bankah in na pošti - Novi način fakturiranja bodo uvedli morda že v februarju
KOPER, 15. jan. — Včerajšnja nedelja je bila v turističnem pogledu najbolj pičla v zadnjih mesecih. Na cestah je bilo le malo vozil in niti v popoldanskih urah, ko je mraz popustil, se promet ni bistveno povečal. V glavnem so šli na pot tisti, ki so morali iti in pa seveda smučarji. Spolzka cesta je prisilila voznike k previdni vožnji in zato je bilo le malo nesreč. Na koprskih obalnih cestah so na primer zabeležili le nekaj nesreč, predvsem zaradi prehitre vožnje. V več primerih je šlo le za manjšo škodo, žal pa se je ena nesreča končala s smrtjo. Malo pred 18. uro je med Lucijo in Sečo neznan voznik podrl 39-letno Marijo Fara-guno, delavko hotela Palače v Portorožu. Le-ta je po vsej verjetnosti hodila po desni strani cestišča, voznik jo je od zadaj podrl in zbil po cestišču. Zaradi hudih poškodb (zlom obeh nog ter hude rane na glavi) je nesrečnica med prevozom v izolsko bolnišnico umrla. Organi prometne milice so naslovili na prebivalstvo prošnjo, naj vsakdo, ki bi karkoli vedel o pobeglem vozniku, takoj javi podatke bližnji postaji LM. Po zadnjih podatkih se je storilec v ponedeljek v popoldanskih urah sam javil postaji LM v Piranu.
Čez noč in danes dopoldne je začelo rahlo deževati ob obali in snežiti v višjih predelih. Zaradi tega je nastala v dopoldanskih urah moč na poledica na cesti Rižana-Črni kal. Specializirane ekipe so takoj začele posipati cestišče s peskom. Težave so nastopile tudi na nekaterih odsekih este Trst-Ljubljana, zlasti na odseku pri Planini. Sicer pa so bile vse ceste na Primorskem čez dan prevozne, vendar so pristojni organi priporočili voznikom zelo previdno vožnjo. Na cesti Po-stojna-Rupa-Reka še zmeraj ne smejo voziti tovornjaki s prikolicami. Glede na nestalno vreme, se lahko razmere na cestah v kratkem času spremenijo. Specializirana zimska cestna služba je seveda zaradi tega v stalni pripravljenosti.
* * *
Drzen vlom so zabeležili v noči od nedelje na ponedeljek na bencinski črpalki pri mednarodnem obmejnem prehodu Fernetiči. Neznani storilec se je splazil skozi straniščno okno, razbil steklo v garderobi, ter tako prišel v prostor, kjer je bila blagajna. Že prej si je «spo-sodil» v skladišču razno orodje, s katerim je pozneje razbil blagajno. Odnesel je okrog milijon dinarjev in nad 700.000 lir. Na kraju vloma so opazili kaplje krvi, kar pomeni, da se je storilec ranil s steklom, ali pa pozneje, ko je nasilno
odpiral blagajno.
* * *
Kulturno-prosvetna dejavnost na Kozini je v zadnjem času oživela. Te dni urejajo dvorano, v kateri nameravajo razgibati predvsem klubsko dejavnost v takih oblikah, da bi pritegnili tako mladino kot odrasle. Program predvideva reci-tacijske večere, posvečene Prešernu in Kosovelu, nadalje razprave o mednarodnih problemih ter razne vrste tekmovanj v merjenju znanja. Nekaj finančne pomoči je prizadevnim prosvetnim delavcem v Hrpeljah in na Kozini obljubil tudi občinski svet kultumo-prosvet-nih organizacij v Sežani.
* • •
V Bujah so proslavili 20-letnico kulturnega krožka. Med drugim so na svečani seji izvršnega odbora krožka podelili priznanja najzasluž-
nejšim članom. Na posebni akademiji pa so orisali 20-letno delovanje ter nato izvedli kulturno-umet-niški program.
* * *
Mestna galerija v Piranu je odprla v svojih razstavnih prostorih razstavo španskega slikarja in grafika Marcosa Yrizarriyja. Le-ta razstavlja 21 svojih del mešane barvne tehnike.
Mladinski klub v Kopru, ki tekmuje v prvi jakostni skupini za najboljši klub v Sloveniji, je zadnje čase organiziral vrsto priredi-
Tudi mestna podjetja v Gorici bodo pošiljala račune potrošnikom po pošti kot to dela telefonska družba SIP ter razne ustanove in podjetja, potrošniki pa bodo te račune lahko plačevali pri blagajni mestnih podjetij, na bankah ah pa na pošti. To novost nam bodo mestna podjetja pripravila najbolj verjetno že v februarju ali marcu. S tem načinom dela bodo sledile drugim sorodnim podjetjem v drža. vi, ki so pred mnogimi leti spoznala, da je delo inkasantov zamudno, drago in tudi nehvaležno.
Mestna podjetja v Gorici so že vrsto let v finančnem ravnovesju zaradi dobrega poslovanja elektrarne, ki krije izgube vodovoda, medtem ko se plinarna krije s svojimi dohodki, če hočejo ohraniti sedanje tarife nespremenjene, se morajo okleniti novega načina kasi-ranja, ki zahteva manj uslužbencev. Vztrajanje pri starem načinu bi nujno zahtevalo zaposlitev novih ljudi, in s tem tudi zvišanje stroškov podjetij za plačevanje osebja. Ker imajo podjetja uravnovešen obračun, bi vztrajanje pri inkasantih pomenilo zvišanje proračunskih izdatkov za osebje, ki jih podjetje ne more dobiti nikjer drugje kot samo z zvišanjem pristojbine na elektriko, vodo in plin. Kaj takšnega pa potrošniki prav gotovo ne bi sprejeli z zadovoljstvom. Podjetje, ki posluje na zdravi osnovi, je prišlo do prepričanja, da bo najbolje opravljalo svoje delo v korist občanov, če bo za daljšo dobo ohranilo nespremenjene sedanje tarife, obenem pa tako uredilo svoje delo, da bo kljub temu dobro zaslovelo. Novi sistem kasiranja ne bodo u-vedli hkrati za vso občino, ampak postopoma. Najprej se bodo omejili na strogo mestno središče,, ki zavzema prostor med Korzom do Garibaldijeve kavarne in Raštelom; v drugi fazi bodo področje razširili na južni del Korza.
Potrošniki, ki bodo račun prejeli po pošti, ga bodo lahko plačali pri
mena navajati. Skoraj vsaka druži- NEL obračunava stroške potrošnje
na ima danes opravka z banko, če zaradi drugega ne pa zato, ker mora pri njej plačali menico, davke, prejemati pokojnino in podobno Prihod inkasanta v hišo prinaša celo vrsto težav. Pogostoma prihajajo v času, ko ni nikogar doma, ali v popoldanskih urah, ko ljudje počivajo. Tretjim osebam ni priporočljivo zaupati plačevanje takšnih faktur. K tem težavam se potem pritakne še iskanje drobiža, ki ga ni vedno pri hiši in je marsikdaj tudi inkasant brez njega.
Pozanimali smo se pri direktorju mestnih podjetij ing. Rigonatu, čs ne bodo morda zaradi uvedbe nove službe nastopile v podjetju kakšne spremembe pri osebju. Odgovoril nam je, da ne bo nič takšnega ter bodo uslužbenci odhajali v pokoj po poteku predpisanih službenih let Nadalje smo ga vprašali, če ne bodo morda uvedli plačevanja računov na vsake štiri mesece, saj — za primer — državno podjetje E
elektrike na vsake tri mesece. Mesina podjetja v Gorici ne bodo spremenile obračunavanja, ker ne prodajajo samo elektrike, ampak tudi vodo in plin ter se v dveh mesecih že nabere nekaj denarja, ki ga mora potrošnik plačati. Vrhu tega bo takšen način fakturiranja bolj porazdelil stroške na manjše zneske, ko bodo čez približno poldrugo leto podaljšali plinovod iz Veneta v naše mesto ter se bo prav gotovo zaradi cenenih kalorij, ki jih bodo nudili potrošnikom, uporaba plina precej povečala tako v gospodarstvu kakor tudi v gospodinjstvu, saj bo plin mogel konkurirati raznim vrstam kurjave tudi pri ogrevanju stanovanj, kar se bo konec koncev poznalo pri izdatkih vsake posamezne družine. Ce bi izdajali fakture za štiri mesece hkrati, bi morale gospodinje plačevati, zlasti med zimskimi meseci, tolikšne enkratne zneske, da bi spravili iz ravnovesja njihove blagajne.
SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Določili so potek gospodarske konference
Na njej bo prisoten tudi deželni odbornik za načrtovanje Stopper - Obveznost župana, da bodo na prihodnji seji občinskega sveta razpravljali o treh resolucijah glede jedrskega pospeševalca
Na sinočnji seji občinskega sveta v Gorici je župan Martina ponovno obljubil, da bodo na prihodnji seji razpravljali o treh resolucijah in močijah, ki so jih svetovalske skupine socialistov, komunistov in liberalcev že pred časom predložile o protosinhrotronu. Odločitev italijanske vlade ni vprašanje notranjega značaja, je rekel župan, ampak jedrski pospeševalec sodi v evropski kontekst, v katerem imajo ostale evropske države, kot na primer Nemčija in Franclja, enake težnje kot mi.
Diskusija je nastala na osnovi zahteve svetovalcev dr. Devetaga, odv. Battella in odv. Maja, ki so se na začetku seje pritožili, ker vprašanje že včeraj ni prišlo na dnevni red.
Dr. Devetag se je zlasti zavzemal za pomoč dijakom, ki so jih kaznovali zaradi njihovega sodelovanja v stavki, obenem pa je dejal, da bi bilo potrebno vprašanje ohraniti pri življenju, dokler je aktualno. Odv. Majo je polemiziral predvsem r
111111111111111111111111111111*11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
Polarni mraz je pojenjal ter zapustil svoje sledove
Zamrznjena Soča v Podgori - Okvara v mestni plinarni
tev, ki naj bi mu prinesle eno iz-1 blagajni mestnih podjetij, kakor je
med prvih mest. Tako je bila te dni v klubskih prostorih otvoritev slikarske razstave kbprskega gimnazijca Janeza Mateliča. Le-ta je prikazal nad 30 grpfik, predvsem monotipij, jedkanic in linorezov. Razen tega so organizirali več predavanj in nastopov beat-ansamb-lov.
to že doslej dejalo 30 odstotkov občanov, vrhu tega bodo denar za mestna podjetja kasirale tudi banke in pošta. Pri ljudeh danes ni več nikakršnega predsodka nasprot’ bankam, kakršen je bil še pred desetletji, ko so se jih zlasti prepro stejši ljudje izogibali zaradi vrste razlogov, ki jih tukaj nimamo na-
Hud mraz, ki nas je stiskal prejšnje dni, je šele včeraj nekoliko popustil, kljub temu pa je zapustil se vrsto sledov, ki jih je še vedno moč opaziti. Tako je na primer Soča v Podgori zmrznjena cez in čez. Led ni tako debel, da bi lahko zdržal odraslega človeka, zlasti ne sredi struge, pač pa se ob bregu ne razbije niti pod udarcem težke skale. V Grojni, kjer so imeli v noči od sobote na nedeljo kar 16 stopinj pod ničlo, je potok okoraj docela zmrznil, na stenah severnih pobočij, kjer iz skladov opoke curlja voda, pa so se naredile velike ledene zavese Mraz je povzročil precej škode, razbil je več števcev in tudi vodovodnih' ;icevl, da je voda popjagllg dve stanovanji. V težavah se je znašlo tudi mestno podjetje za distribucijo plina, ker jim je zmrz-
irrimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini n iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiim umi 1111,11,1,,,n l,„„IIIIII|||||||,,,,l|||||||imi|||,||,|immi,||mi|||||lll(IM|||l|||||||||M||i
POLEDICA NA GORIŠKEM
Avtobusa
blokirana
s šolarji s Krasa na cesti v Dolu
Vračali so se domov s predstave «Pepelke» v Gorici - Številne prometne nesreče pri pevmskem mostu, v Štandrežu in na Majnici Ko so cesto posuli s soljo, so zopet odprli promet na njej
KllO ..IK1S» PROSEK
Predvaja danes, 16. t. in., s pričetkom ob 19.30 Cinemascope Technicolor film 5 velikih režiserjev:
LES
(ČAROVNICE)
f graj o: SILVALA MANGANO, CLINT ESTWOOD, ANNIE GIRAR-DOT, TOTO’, ALBERTO SORDI
PREPOVEDAN VSTOP MLADINI POD 14. LETOM!
Nenadno znižanje temperature, ki se je okrog poldne dvignila za nekaj stopinj nad ničlo, je od 14. ure dalje povzročila na številnih cestah na Goriškem poledico, zlasti v neposredni bližini Gorice. To je zelo otežkočilo promet z motornimi vozili in marsikje so zlasti avtomobili zašli s ceste.
Ribijev avtobus, ki je vozil potnike iz Steverjana proti Gorici, je moral ustaviti na Oslavju. Šofer je izkrcal vse potnike ter nato počasi in previdno s praznim avtobusom privozil v Gorico.
V bližini pevmskega mostu so padli in pri tem dobili hujše aii manjše telesne poškodbe trije sku-teristi.
Nekaj po 13. uri je na poti iz Podgore proti domu padei z vespe v Ul. Torrione 25-letni Marino Ce-scon iz Gorice, Drevored XX. septembra 144, ker je izgubil kontrolo na poledeneli cesti. V goriški civilni bolnišnici so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju zaradi zlo ma leve ključnice.
Uro pozneje so nudili pomoč s prognozo 7 dni 37-letnemu Mariu Martellaniju iz Gorice Ul. Colombo 23, ki je padel na ovinku pri pevmskem mestu, ko se je z lambreto peljal domov z dela v podgorski predilnici. Uro pozneje so za 20 dni pridržali v bolnišnici 47-letno Erino Dal Lorenzi iz Gorice Ul. Tomani 20, ki sl je zlomila desno roko v ramenu, ko se je peljala z lambreto proti domu.
Karabinjerji iz Steverjana so tudi sporočili, da je bil skoro nemogoč promet po tamkajšnjih cestah in zlasti proti večeru je bilo cestišče kot iz stekla. Podobno je bilo v štandrežu in v Sovodnjah. V Ul. sv. Mihaela v Štandrežu Je v bližini brivnice neka ženska, ki se je peljala z avtom proti Gorici, da bi se izognila neki ženski na cesti, zadela s svojim vozilom v obcestni zid ter pri tem dobila manjše poškodbe. Tudi avto je utrpel škodo.
Na Majnici je blizu Fare neki avto zdrsnil s ceste v kanal namakalnih naprav in Izginil v vodi. Voznik se je rešil, pač pa so imeli goriški gasilci do poznega večera opravka, da so izvlekli avto iz kanala, potem ko so Iz njega spustili vso vodo.
Nevarno je bilo tudi na drugih
državnih cestah, zlasti na cesti tz Gorice skozi Dol proti Trstu. Blizu Nanutove gostilne na Tržaški cesti je policija ustavljala avtomobile ter jih opozarjala na poledico, pred letališčem ter priporočala, naj vozijo le po 10 km na uro.
Malo pred Dolom sta bila precej časa blokirana dva avtobusa šolarjev, ki so se vračali domov s predstave «Pepelke» v Gorici, pa zaradi poledice niso mogli naprej, ker je cestna policija za več ur ustavila ves promet po tej cesti. Sele ko je cestna policija posula najnevarnejše dele te ceste s soljo, so lahko zopet odprli promet na njej okrog 21. ure in so tudi otroci lahko srečno prišli domov.
Kot je sporočila cestna policija, so do tiste ure posuli s soljo tudi druge državne ceste okrog Gorice in zopet vzpostavili promet z zmanjšano hitrostjo. To je pripomoglo, da so preprečili prometne nesreče z ranjenimi, čeprav je več avtomo-
bilistov in motociklistov zdrselo s poledenele ceste in obtičalo v jarkih ob njej.
Vesti iz Doberdoba
Za sinoči je župan iz Doberdoba sklical sejo občinskega odbora, da bi se pogovorili o tekočih občinskih problemih, pretežno upravnega značaja, ki so se med tem časom nabrali.
Na županstvu imajo na razpolago obrazce za prošnje tistih interesentov, ki bi želeli doseči deželni prispevek v okviru posojila do 75 odstotkov zneska, ki bi ga potrebovali za zgraditev novega stanovanja za potrebe svoje družine. Rok za prošnjo sicer ni določen, vendar je priporočljivo, da jo prizadeti vložijo brez odlašanja. Vsa podrobnejša pojasnila lahko dobijo na županstvu v Doberdobu.
Zamrznjena Soča pri Podgori
nila voda v plinohramih ter so morali led razbiti, da so naprave lahko delovale. Piinohrami so napravljeni iz nekakšnih velikih «zvonov». te je dovolj plina, so «zvonovi» visoko, če ga je manj, so bolj potisnjeni k tlom. «Zvonovi» plavajo na vodi, h kateri je primešano olje proti zmrzovanju, ki prenese temperaturo do 7-8 stopinj mraza. Tisto noč je bilo v Gorici okoli 11 stopinj in je voda zmrznila. Kakšnih pet delavcev mestnega plinovoda je danes do druge ure čez polnoč z najrazličnejšim orodjem razbijalo led, ga pralo z vodo. da je pritekla po cesti :ifeianSle MadžOt nijeve ulice. Delo so opravili ponoči, ko je potrošhja plina -Želj majhna.
Normalno znaša dnevna potrošnja plina okoli 9000 kubičnih metrov. Med sedanjimi mrzlimi dnevi
pa se je dvignila na 11.000 kub. m. Da je plinarna mogla zadostiti tako velikim potrebam, je morala povečati proizvodnjo. S kurjavo so se te dni založili v številnih družinah:	ponekod, s tradicionalno
kurjavo kot sta les in premog, drugje pa so v rezervoarje natočili nove količine gorilne nafte, ki jo pripeljejo s tovornjaki. Sedanja huda zima prinaša tudi to nevšečnost, da moramo trošiti za kurjavo večje stroške kot bi jih, če bi bila nekoliko milejša. Upajmo, da je šel vsaj polarni val mimo In da se nam v prihodnje n^ b.o treba v©č- tako,'zavijati, kadar moramo po delu, 'doma pa sedeti na zapečku.'Namgst<i''>rtffb2a‘,šfhb' imeli že V.Šer.sj.zeV	ceste in
pločniki so bili zdrsljivi, mestoma celo prekriti z rahlo ledeno skorjo, ki ni obetala nič prida.
stališčem predsednika vlade Mora, ki se noče jasno izjaviti za lokacijo, ker mu je kakor kaže, pri srcu tudi kraj Nardb.
Na vprašanje odv. Battella, ki je zahteval pojasnilo o poteku gospodarske konference, je župan dejal, da bo najprej poročal prof. Forte, sledila bo diskusija, poročevalski zaključki, na kar bo celotno problematiko vključil v deželni kontekst prisotni deželni odbornik Stoptser. Ob koncu gospodarske konference, ki bo v petek 19 januarja, ob 15.30 v pokrajinski sejni dvorani v Gorici, bo sprejeta tudi zaključna resolucija.
Ob koncu je liberalec Chiozza izrazji nezadovoljstvo z vlogo in nastopom deželnega odbornika Stop-perja. Po njegovem mnenju deželni svetovalec ne bi smel imeti na konferenci odločilne besede, ampak b; imel samo pravico posega v diskusijo.
Potok Grojna se je spremenil v kristalno pot iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiii
PISMO ODBORNICI ONAIRC
Ali je ponovno povišanje mesečnine v vrtcih upravičeno?
Lani so jo povišali od 2000 na 3000, sedaj pa zopet na 3500 lir - Slabo plačano osebje
Pokrajinska «Zveza Italijanskih žena« nam je poslala prepis pisma, ki ga Je pisala članici glavnega odbora ONAIRC Nori Dl Glanantonio v zvezi s poviškom mesečnine v otroških vrtcih te ustanove, ki so jo s 1. januarjem povišali od 3000 na 3500 lir.
V pismu se ugotavlja, da Je ONA IRC že pred letom dni povišal mesečni prispevek staršev od 2000 na 3000 lir za otroka ter je navedel kot razlog, da morajo povišati plačo otroškim vrtnaricam in postrež-nlcam. Osebje Je v resnici slabo plačano in bi potrebovalo primeren povišek ter je v ta namen že večkrat stavkalo. Tudi uslužbenci ustanove so preobremenjeni z delom zlasti če se upošteva delikatno in odgovorno delo z otroki.
Izgleda, da so vrtnaricam priznali le neznatek prejemkov in tudi postrežno osebje, ki je maloštevilno glede na delo, ki ga mora opravljati, Je zelo slabo plačano.
Zveza žena ugotavlja nadalje v svojem pismu, da je ONAIRC prejel ogromne vsote državnega prispevka in pravtako prispeva letno z velikimi vsotami tudi deželna u-prava. Vse občinske uprave, kjer
delujejo otroški vrtci te ustanove, morajo pravtako plačevati vsako leto precejšnje zneske za vzdrževanje in ogrevanje šolskih prostorov in za redno delovanje vrtcev.
Pismo se zaključuje z ugotovitvijo, da bi bilo treba, upoštevajoč kritičen gospodarski položaj na Goriškem, od katerega je odvisno tudi gospodarsko stanje prizadetih družin, ugotoviti, ali in v koliko je tako ponovno povišanje mesečnih prispevkov upravičeno ali ne.
Otvoritev razstave slik Jožefa Ceja
Danes ob 20.30 bodo v prostorih kluba oSimon Gregorčič« na Verdijevem. korzu 13 odprli razstavo slik Jožeta Ceja. Razstavil bo 10 slik z motivi iz Makedonije, Krasa in naše okolice. Cej se je v zadnjih letih razvil v izrazitega slikarja z dokajšnjo osebnostjo in globokim notranjim doživljanjem. Rodil se je v Gorici leta 1941, študiral na slovenskih srednjih šolah v Gorici in diplomiral na Liceo artistico v Benetkah; sedaj poučuje likovno vzgojo na srednjih šolah. Razstavljal je v Gorici, Trstu. Benetkah, Jesenicah in v Kranju. Svoj atelje ima v Ul Don Bosco 163.
Na današnji otvoritvi bo o slikarju govoril prof. Milko Rener Razstava bo odprta do 30. januarja.
Požar nad Grgarjem
V kraju Fobca, na cesti med Grgarjem in Cepovanom, je včeraj zjutraj zgorel hlev nekega kmeta. Požar je povzročil s cigaretnim o-gorkom hlapec na kmetiji. Požar je uničil 200 kvadratnih metrov hleva m 30 stotov sena, gasilci iz Nove Gorice, ki so bili še pred 8. uro na kraju samem, pa so s hitrim posegom rešili poslopje pred dokončnim uničenjem; ostalo je še okoli 100 kv. metrov hleva. Dim se je razširil daleč naokoli.
Kino tL
Gorica
VERDI. 17.15: «Le ragazze del pia-cereo, E. Klaus Kinsky in F. An-nis. Ameriški film; mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO. 17.00: «E venne la not-te», Michael Caine m Jane Fonda, ameriški kinemaskopski barvni film
MODERNISSIMO 17—22: «11 moralista«, Alberto Sordi in Franca Valeri; italijanski film, mladini pod 16. letom prepovedan.
CENTRALE. 16.30: «Cabriola», Ma-risol in A. Teralta. Ameriški ki-nemaskope v barvah.
VITTORIA. 17.15:	«Cenerento-
la», Walt Disneyeva barvna slikanica. Sledi «Disneyland in tut-te le stagioni«, v barvah
/ riir
AZZURRO. Za Cineforum ob 21. uri: «La signora omicidi«.
EXCEUSIOR. 16—22: «Top cat«, Tom in Jerry. Barvna slikanica.
rKINCIPE. 17.30-22: «11 lungo, il corto, il gatto«, F. Franchi in C. Ingrassia.
tt onki-
RIO. 19—21.30: «Un dollaro tra i dentl«, F. Holt in T. Antony. Ki-nemaskopski film v barvah.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna CRISTOFOLETTI na Travniku, tel. 29-72 TR2IC
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna «A1 Redentore« dr. Enneri in De Nordis, Ul. F.lli Ros-selU 21; tel. 72340.
RONKE
Ves dan in ponoči ie odprta lekarna «All’Angelo», dr Olivetti, Ul. Roma 23, tel. 72393.
Darovi in prispevki
Za krvno banko v Gorici so darovali uradniki pri Safogu 12.100 lir v počastitev spomina Ersilije Brai-dot, soproge Sergia Braidota.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi
v sredo, 24. januarja ob 15.30 v dvorani pri Zlatem pajku v Gorici, Verdijev korzo 13
KONCERT
70 . članskega mladinskega zbora osnovne šole iz Lesc pri
Bledu.
Vstopnina: 200 lir otroci in dijaki, 300 lir odrasli.
Za podeželje bo organiziran prevoz z avtobusi.
IZIDI
•Atalanta — Sampdoria •Brescia — Napoli •Fiorentina — Vicenza •Inter — Cagliari •Juventus — Spal •Mantova — Bologna Torino — ‘Roma •Varese — Milan
LESTVICA
1:0
0:0
3:1
3:0
2:0
0:0
2:0
2:1
Milan	15	7	7	1	28	15	21
Varese	15	8	3	4	15	14	19
Juventus	15	6	6	3	18	14	18
Napoli	15	5	8	2	18	13	18
Torino	15	6	5	4	21	13	17
Fiorentina	15	6	5	4	17	12	17
Inter	15	6	4	5	17	14	16
Roma	15	5	6	4	13	15	16
Bologna	15	5	5	5	17	14	15
Cagliari	15	5	4	6	19	20	14
Atalanta	15	5	4	6	14	16	14
Brescia	15	5	3	7	11	13	13
Vicenza	15	3	6	6	10	15	12
Sampdoria	15	2	6	7	13	19	10
Spal	15	5	0	10	10	21	10
Mantova	15	2	6	7	4	15	10
Prihodnje tekme (21. t.m.)
Atalanta - Napoli, Bologna -Sampdoria, Cagliari - Brescia, Mantova - Juventus, Milan -Spal, Roma - Inter, Torino -Vicenza, Varese - Fiorentina.
BLIGA
IZIDI
•Bari — Lazi n	3:1
•Catania — Monza	0:0
•Genoa — Verona	3:1
•Livorno — Foggia	0:0
Reggina — 'Messina	4:2
•Modena — Lecco	1:1
•Novara — Piša	0:0
•Padova — Reggiana	0:0
•Palermo — Potenza	2:2
•Venezia — Perugia	0:0
LESTVICA
Palermo	18	9	8	1	19	9	26
Piša	19	8	8	3	30	16	24
Reggina	18	9	3	6	27	24	21
Verona	18	7	7	4	16	13	21
Foggia	18	7	7	4	20	17	21
Livorno	18	7	7	4	14	12	21
Lazio	17	6	7	4	15	16	19
Catania	18	7	5	(i	21	15	1!)
Padova	18	7	5	6	17	15	19
Reggiana	18	5	9	4	18	17	19
Catanzaro	18	4	10	4	14	14	18
Novara	18	4	10	1	15	15	18
Perugia	18	5	8	5	20	21	18
Monza	18	3	11	4	17	17	17
Bari	18	n	5	7	22	25	17
Genoa	18	4	8	6	20	17	16
Venezia	18	5	6	7	13	14	16
Lecco	19	1	11	7	12	22	13
Modena	17	2	8	7	14	21	12
Potenza	18	1	10	7	13	21	12
Messina	18	2	7	9	9	25	11
Prihodnje tekme				(21. t.m.)			
Catanzaro	- Palermo,				Foggia		
na - Padova, Monza - Reggina, Perugia - Messina, Piša - Venezia, Potenza - Catania, Reggiana - Livorno, Verona - Bari.
A SKUPINA
C
IZIDI
•Biellese -	- Entelia	2:1
•Bolzano -	— Mestrina	1:0
•Como —	Marzotto	2:0
Verbania	— ‘Legnano	2:1
Udinese -	— ‘Monfalcone	2:0
•Pavia —	Alessandria	1:0
Piacenza	— •Rapallo	1:0
•Solbiatese — Pro Patria		1:0
•Trevigliese — Treviso		1:1
•Triestina	— Savona	2:2
	LESTVICA						
Piacenza	17	8	7	2	17	8	23
Udinese	17	10	3	4	18	18	23
Como	17	10	3	4	24	11	23
Verbania	17	7	8	2	17	9	22
Treviso	17	6	8	3	23	14	20
P. Patria	17	7	6	4	22	14	20
Solbiatese	17	8	4	5	26	14	20
Triestina	17	6	6	5	17	15	18
Trevigliese	17	6	6	5	11	12	18
Marzotto	17	6	5	6	20	19	17
Savona	17	5	7	5	13	10	17
Rapallo	17	7	3	7	10	19	17
Legnano	17	1	7	6	12	17	15
Bolzano	17	1	7	6	17	22	15
Biellese	17	3	9	5	14	21	15
Monfal.	17	3	8	8	10	15	14
Alessand.	17	2	9	0	VI	20	13
Entelia	17	1	4	9	10	19	12
Pavia	17	2	7	8	8	24	11
Mestrina	17	1	5	11	4	26	7
Prihodnje tekme (21. t.m.)
Alessandria - Como, Entelia -Legnano, Marzotto - Solbiatese, Mestrina - Monfalcone. Piacenza - Triestina, Pro Patria - Rapallo, Savona - Trevigliese, Tre-viso - Bolzano, Udinese - Biel-lese, Verbania - Pavia.
TRIESTINA - SA VONA 2:2 (1:1)
Premalo odločni v napadu: le pol izkupička za domačine
TRIESTINA: Dapas, Da Rold Kuk; D’Eri, Capitanio, Del Piccolo; Ridolfi, Ive, Pedroni, Pestrin, Gon.
SAVONA: Ghizzardi, Verdi, Canepa, Natta, Pozzi, Ostermann; Fa-scetti, Masucco, Fazzi, Furino, Stevan.
SODNIK Cardelli (Carrara)
STRELCI: v 22’ Furino (S), v 40’ Pedroni (T), v 62’ Furino (S), v 74’ Ridolfi (T).
Približno 2500 gledalcev. Sodnik je opomnil Ostermanna (S). Kotov je bilo 11:3 (6:2) v korist Triestine.
Triestina je v tekmi, ki bi jo morala zmagati, komaj rešila točko.
Dvakrat so se gostje znašli v vodstvu (in to se morajo zahvaliti ne-
gotovi tržaški obrambi), in dvakrat je gibčen, toda še enkrat površen napad Triestine spravil na noge že obupujoče navijače ter rešil moštvo pred novim porazom.
Triestina je tako v nedeljo pokazala nekaj napredkov, pa tudi potrdila hudo krizo, v kateri se nahaja njena obramba. Logično je, da se v tem primeru vsi spravijo nad mladim in še neizkušenim Da-pasom, ki je res še nezrel za tako zahtevno mesto. Res pa je tudi, da mu celotna obramba nič ne pomaga. Colovattijev odhod je namreč odnesel celotni obrambni liniji samozavest, tako da se vsak, tudi najbolj nedolžen napad, spremeni za rdeče v hudo nevarnost: branilci se čutijo nezavarovani za sabo in se predajo živčnosti, ki pa jih je tudi v nedeljo drago stala. Moramo namreč takoj povedati, da je Savona zelo razočarala. Pričakovali smo si zelo trdno obrambo, ki pa je prejela kar dva gola (in kdor sledi Triestini ve, kaj to pomeni za napad rdečih), pa tudi v drugih primerih se je pokazala zelo
Atalanta — Sampdoria	(1:0)	I
Brescia — Napoli	(0:0)	X
Fiorentina — Vicenza	(3:1)	1
Inter — Cagliari	(3:0)	1
Juventus — Spal	(2:0)	1
Mantova — Bologna	(0:0)	X
Roma — Torino	(0:2)	2
Varese — Milan	(2:1)	1
Bari — Lazio	(3:1)	1
Genoa — Verona	(3:1)	1
Messina — Reggina	(2:4)	2
Monfalc. — Udinese	(0:2)	2
Rimini — Siena	(2:1)	1
KVOTE
13 — 5.493.300 lir 12 —	154.200 »
negotova. Napad pa se je naslanjal predvsem na nevarnega Fazzija, katerega je na srečo D’Eri vedno u-spešno nadzoroval.
Oba gola sta padla po krivdi tržaške obrambe, saj je Furino u-porabil dvakrat isti postopek, ne da bi ga kdo varoval.
Kljub temu pa Triestina ni znala izrabiti dobre priložnosti. Zato smo lahko s tem rezultatom nezadovoljni. Pa poglejmo malo obnašanje posameznikov. Največ zanimanja je vladalo za nastop Gona. Mlado levo krilo je prikazalo veliko požrtvo-
njega še boljše nastope. Ive je zaigral na mestu leve zveze: tudi tokrat je napravil več zmešnjave kot dobrega, predvsem zaradi počasnosti. Pedroni je zaigral odlično do 40’. Tedaj mu je uspelo ukaniti Ghizzardi j a, s tem pa je končal, ker se v nadaljevanju sploh ni potrudil. Ridolfi je bil kot vedno zelo aktiven, Pestrin in Del Piccolo pa sta zaigrala boljše kot po navadi. V obrambi se je dvignil nad povprečjem le D’Eri, medtem ko je Da Rold zaročaral.
Goli. V 22’ prosti strel v korist gostov: Stevan je podal pred vrata do Furina, branilci so stali kot izklesani in desna zveza je spravila žogo v mrežo. V 40’ protinapad Pedroni-Pestrin-Pedroni in srednji napadalec je z glavo lepo ukanil vratarja gostov. V 62’ ponovitev prvega gola gostov: prosti strel Ste-vana do Furina, ta pa z glavo preko Dapasa, ki ni skočil v pravem trenutku.
V 74’ prosti strel Gona prav pred
SPDT
valnosti, pa tudi spretnosti in pri- j vrata, kjer je Ridolfi prehitel Ghiz-sebnosti: v slogu je zelo podoben I zardi j a ---------- ------
Ridolfiju. Lahko pričakujemo od I
in znova izenačil.
U. K.
organizira v nedeljo, 21. t. m. v Črnem vrhu tekmovanje v veleslalomu, ki bo služilo tekmovalcem FISI kot trening, ostalim pa kot priprava za nastop na II. zimskošportnih igrah. Tekem se lahko udeležijo vsi, dobri in manj izkušeni smučarji, ker bodo prireditelji razdelili prijavljene v kategorije. Posebno vabimo na tekme udeležence letošnjega zimovanja v Kranjski gori.
Vpisovanje do 19. t.m. v Ulici Geppa 9/II.
SMUČARSKI TEČAJ
V Črnem vrhu se bo v nedeljo, 21. t. m., začel začetniški in nadaljevalni smučarski tečaj.
Vpisovanje v Ul. Geppa 9/II.
IZLET V ČRNI VRH
Ob priliki tekem v veleslalomu in začetka smučarskega tečaja organizira SDPT izlet z avtobusom v Črni vrh.
Vpisavnje do 18. t. m. v Ul. Geppa 9/II.
Ostale športne vesti na drugi strani
iiiiiiiiiiiu im n 1111111111111111111111111111(111111111 n m iiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimimii um umi tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ROMANS-VESNA 1:1 (1:0)
Več kot zaslužena točka za enajsterico iz Križa
STRELCA: v 10. p.p. Gregorat (R); v 7’ d.p. Renner (V).
ROMANS: Dessabo; Franco. Calligaris; Bozzen (k), Cabas, C. Serino, A. Serino, Demartin, Gregorat, Pitta, Rigonat.
VESNA: Rado Tence; Švab, Tretjak; Finotto, Raimondo, Silvano Sulčič (k); Milič, Boris Tence, Renato Košuta, De Michele, Renner.
SODNIK: Salvador (Gorica).
OPOMBE: Mrzlo, igrišče ledeno, približno 350 gledalcev (skoraj vsi Križani). V 15’ d.p. se je resno poškodoval Boris Tence (V), ki je za 3’ zapustil igrišče. V 40’ d p. se je laže poškodoval Milič (krvavitev iz nosa). Sodnik je v 44’ p.p. pismeno opomnil Rai-monda (V), v 41’ d.p. pa Silvana Sulčiča (V), nedeljo
Vesna je v nedeljo zadovoljivo zaigrala in si je tako povsem zasluženo priborila točko v Romansu, ki je povsem dobrodošla glede na kočljiv položaj v lestvici. Križani pa bi lahko odnesli obe točki, če bi tudi v prvem polčasu zaigrali ____________ kot v drugem delu, ko so popol-
iiiii iiMUiiiiiiiim lil lili im u iiHiiiimiiiiimiii mili immi umi »m iiiiiim mi m n m m im iiiiiiHimmiimim n
SCH10-PONZIANA 0:0
Kljub okrnjeni postavi: dober vtis in točka
SCHIO: Meda, Pozzan, Lorenzi; Menegozzo, Franzon, Campese; Go-betto, Pascualotto, Maggio, Bonatto, Falcetti.
PONZIANA: Prinčič, Barnaba, Gianella, Marzari, Covacich, Kirk-mayer; Fonda, Frontali, Milcenich, Curci, Furlani.
SODNIK Salomoni iz Bologne.
Niti 1000 gledalcev. Kotov je bilo 4:4 (3:2) v korist domačinov. Sodnik je izključil Covacicha in Maggia.
Kljub temu, da je nastopila v močno okrnjeni postavi, je Ponzia-na zapustila v Schiu zelo dober vtis in si tudi zaslužila zmago, do katere pa ni mogla priti predvsem zaradi neprisebnosti napadalcev.
Medtem ko so domačini zatajili in zaigral brez volje, so Tržačani že od samega začetka pritisnili na nasprotnikova vrata in to z vsemi igralci, tako da je kazalo, da igrajo na lastnem igrišču. Tehnično so bili gostje veliko boljši v napadu, medtem ko je obramba, čeprav ma. lokrat v nevarnosti, zablestela po zaslugi Marzarija, Gianelle in Prinčiča. škoda, da je tudi tokrat Pon-ziana končala tekmo v desetih, ker je sodnik izključil Covacicha, ki bo verjetno sledil Cataniji in «počival» vsaj eno nedeljo.
Začetek je bil hiter in Tržačani pa so takoj pokazali rahlo premoč.
Kljub temu sta ostala vratarja dalj časa brez dela, ker sta se obe o-brambi vsakokrat dobro odrezali. V 26’ je imela Ponziana edinstveno priložnost. Curci je presenetil z le-pim krosom celo obrambo in podal nezavarovanemu Furlaniju, ki pa je okleval in zapravil ugoden trenutek. Proti koncu polčasa se je igra razgrela in je prišlo do medsebojnega obračunavanja, sodnik pa se je le redkokdaj odločil za kakšen ukrep.
V drugem polčasu so gostje o-hranili premoč, domačini pa so vseeno nekajkrat ogrožali Prinčičeva vrata, toda tržaški vratar je bil vedno na mestu. Proti koncu tekme je prišlo do novih prepirov, tako da je sodnik izključil Maggia in Covacicha. Rezultat pa se ni spremenil.
U. K.
roma onemogočili domačine in z Rennerjem realizirali res lep gol.
Prosti strel: De Michele je predložil Rennerju, ki mu je bil ob strani, Renner pa je tako silovito streljal, da se je žoga odbila od notranjega železa. Vratar sploh ni videl žoge.
Gol je nenadoma prebudil Križane. Od tedaj dalje so namreč igralci Vesne organizirali celo vrsto učinkovitih 'iti hitrih napadov, ki so popolnoma zmedli domačine. Do drugega gola pa ni prišlo. V 42’ se je strel Renata Košute odbil od prečke (in s tem je 14 «prečk in drogov« v tem prvenstvu).
Priznati pa moramo, da so v prvem polčasu imeli domačini vajeti igre v svojih rokah in bi lahko v 43’ podvojili rezultat s Seri-
nijem. Ta pa je sam pred kriškim vratarjem pretiraval (preigral je namreč še Rada Tenceja), pri tem pa je zdrsnil (ledeno igrišče) in si zapravil edinstveno priložnost.
Neodločen izid je torej popolnoma pravičen. Bolj kot točka pa je zadovoljila igra, volja za dosego točke in požrtvovalnost Križanov. Po začetnih «luknjah,> v obrambi se je v drugem polčasu moštvo prebudilo. De Michele, Milič, Šivano Uršič so uspešno gradili igro za svojo prvo vrsto. Zgodilo se je tudi, da Švab (št. 2 naj ne vara, igral je srednjega napadalca), ni več preigraval in je opravil svoje. Renato Košuta je povsem zadovoljil. Boris Tence živahen, prodoren kot vedno. Skratka, moštvo je našlo svoj ritem, kar da upati za bodoča srečanja.
KRONIKA.
V 10’ gol. Zmeda pred kriškimi vrati, žogo je odbil Raimondo, toda prekratko; Gregorat (kje so bili kriški branilci?) je bil prost v kazenskem prostoru in- je neubranljivo poslal usnje v mrežo. Plah odgovor Križanov. Dva nevarna strela: Švab v 35’ in Boris Tence v 40’. Premalo.
Drugi polčas ves v korist Križanov in sijajen Rennerjev gol. Najboljši v vrstah Vesne: Renner, Renato Košuta ter De Michele in Milič (v drugem polčasu)
—edson—
JUVENTINA-TERZO 3:1 (1:1)
Štandreška enajsterica zaigrala bolj odločno
Ponovna poškodba odličnega Tabaja
JUVENTINA: Marušič, Paškulin, Pavlin, Tabaj, Rupil, Nanut, Mi. locco, Petejan, Makuc, Collini, Ferfolja.
TERZO: Driul, Fedel, Pelos, Zambon L., Ballaminut, Nardon, Venturini, Stabile, Costa, Zambon A., Antonelli.
SODNIK: Massa iz Codroipa.
KOTJE 12:4 za Juventino.
STRELCI: v 5’ p.p. avtogol Tabaj, 18’ Collini; v 8’ d. p. Miloc-co, 19’ Makuc.
Po treh zapravljenih nedeljah se
SKUPINA D				
	IZIDI			
•Turriaco	— Mariano			0:0
•Libertas	— Edera		(odlož.)	
•Sagrado	— P. Monfal.			0:0
‘S. P. dTsonzo		— Itaia		2:1
S. P. dTsonzo		— Itaia		2:1
•Rosandra —		Farra		2:2
•Ronians	— Vesna			1:1
TRDA -	S.	Canzian	(odlož.)	
	LESTVICA			
Mariano	13	9 2 2	21	7 20
Edera	13	8 3 2	17	7 19
Sagrado	14	7 4 3	21	11 18
S. P. d’Is.	13	7 3 3	15	18 17
Rosandra	15	6 3 6	19	14	15
Itaia	12	7 0 5	15	10	14
Turriaco	13	4 6 3	15	15 14
S. Canzian	14	4 6 4	17	16 14
Romans	14	4 5 5	16	15 13
Earra	14	3 7 4	13	15 13
Libertas	11	3 6 5	13	8 12
Torriana	15	5 2 8	16	21 12
CRDA	14	3 5 6	9	18 11
Vesna	14	2 6 6	13	18 10
P. Monfal.	14	4 1 9	15	26	9
S. Lorenzo	15	15 9	7	25	7
V nedeljo	ne	bo prvenstva.		
je Juventina končno povzpela preko nesrečnega nivoja trinajstih točk in odločno porazila ekipo Ter-za, ki je gostovala na njenem polju. Predvidevanja so se torej u-resničila, kajti bilo je dovolj, da se je napad vsaj deloma okrepil z vrnitvijo Petejana in že je ekipa dosegla dober rezultat. Vendar Pete j anova prisotnost na igrišču ni dala konkretnih rezultatov, bila je pa psihološkega pomena za ostale nogometaše, ki so igrali bolj sa-mozavest.no kakor po navadi. Petejan sam ni zabil nobenega gola, le v začetku je izvedel nekaj akcij. Več pa ni mogel, ker se je že v 25’ prvega polčasa ponovno udaril v nogo, v isto, na kateri je že utrpel poškodbo, zaradi katere ni igral v zadnjih petih nedeljah. Z velikim naporom je odigral ostali del prvega polčasa, toda že v 12’ drugega je moral, zaradi vedno hujših bolečin, oditi z igrišča. Štandrežci so tako večino drugega polčasa igrali v desetih, a kljub temu so se dobro odrezali. Prvih nekaj minut je bilo igranje izenačeno, v 5’ pa je Terzo napadel in je nastala zmešnjava pred vrati domačinov. Tabaj je skušal zavrniti nevarnost in z zaklonom odstraniti žogo, a ta ga je zadela v glavo in nastal je avtogol, ki ga Maršič ni mogel zaustaviti, čeprav se je pognal z vso silo. Juventina je takoj začela protiofenzivo, da bi nevtralizirala točko, ki jo je podarila Terzu. Od mnogih začetih akcij se ji je v 18’ posrečil zelo lep gol, ki ga je s predložkom dose-segel Collini. V 20’ strelja Ferfolja, a nasprotnemu vratarju uspe uloviti žogo. V 25’, kakor smo zgo. raj omenili, si je Petejan poško-
II. AMAT. KATEGORIJA			
SKUPINA C			
	IZIDI		
Risanese		•Rivignano 4:2	
•Audax —	Pocenia		1:0
Castionese		•Pozzuolo 2:1	
•Fiumicello	—	Dolegnano 1:0	
•Juventina	—	Terzo	3:1
•Lucinico -	-	i*ercoto	5:2
•Porpetto	-	Ruda	3:1
•Maranese	—	Sevegliano 3:1	
LESTVICA			
Dolegnano	14	8 5 1	20 7 21
Audax	14	7 7 0	28 15 21
Maranese	15	8 5 2	24 12 21
Fiumicello	14	6 5 3	15 10 17
Castionese	13	5 6 2	15 10 16
Juventina	14	6 3 5	22 23 15
Pozzuolo	15	5 5 5	16 17 15
Percoto	14	3 8 3	21 18 14
Sevegliano	13	5 3 5	18 16 13
Lucinico	13	3 6 4	16 14 12
Rivignano	14	3 6 5	14 19 12
Risanese	15	3 6 6	16 24 12
Pocenia	14	3 5 6	11 16 11
Ruda	12	16 5	11 18 8
Terzo	14	15 8	11 23	7
Porpetto	14	2 3 9	10 23	7
V nedeljo		bo prvenstva.	
doval koleno in je zapustil za nekaj minut igrišče. Ko se je vrnil, je bil skoraj neuporaben za igro.
V drugem polčasu se nadaljuje napad belordečih in v 8’ Milocco privede svoje moštvo v vodstvo, ko spravi žogo v vrata z visoko parabolo preko vratarja. Stanje je 2:1 za štandrežce, a postane 3:1 v 19’, ko Makuc strelja s kota in vratarju Driulu spodrsne in ne uspe niti dotakniti se žoge, ki stre. se mrežo. Izid ostane do konca nespremenjen, čeprav Juventina nadaljuje s hitrimi akcijami, ki imajo v Ferfolji svojega režiserja, prav do konco tekme.
lllllllllllllllllllllllllHOlIlUlllllllinilllllllllllllllllHnillllllllllinnnillllllllMIlimilinilllUlIllIllUllIiniinilll
Po končanem srečanju nam je vodstvo Terza dovolilo kratek intervju, ki nam je deloma pojasnil, zakaj si gostujoča ekipa deli zadnje mesto v lestvici s Porpettom. Trener nas je opozoril na to, da vsi igralci enajsterice, razen kapetana in vratarja, ne dosežejo dvajsetih let. Ekipa je torej sestavlje> na skoraj izključno iz «zelencev», ki se šele privajajo igranju v drugi kategoriji, čeprav dajo vse od sebe in bi bili za tretjo kategorijo prav dobri, jim za višjo prh manjkuje izkušenj. Potrebovali bi še nekaj starejših nogometašev in Terzo jih je imel v moštvu, a jih je zaradi nesporazuma izgubil. Kljub vsemu se je Terzo v štan-drežu dobro držal. Zlasti se je izkazalo njegovo levo krilo sedemnajstletni Zambon.
Nedeljski jutranji derby med Juventino in Snvodniami je odpadel, zaradi velikega mraza in poledice na sovodeniskem igrišču
D. R.
S ŠTAFETNIMI TEKI ZAKLJUČENO
MEDNARODNO TEKMOVANJE V BOHINJU
Trofeje za Jugoslavijo Italijo in Zah. Nemčijo
BOHINJ, 15. — S tekmovanjem štafet se je v nedeljo zaključilo zelo uspelo 14. mednarodno tekmovanje v smučarskih tekih. Trofeje so šle v razne strani: v članski konkurenci so zmagali Italijani, med članicami ekipa Zvezne republike Nemčije, med mladinci pa Jugoslovani. Najbolj napeta je bila seveda borba članskih štafet, ker se je Italija predstavila v postavi Za-
»iiiiiiiiiimii»iiiiii*iiiiiimiiiiiiiinMiniiiiiiii*»»iHH**,,»<*»»»“»»M**iiiiiiiini*iiiiiiiin»iiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiii
V NEDELJO V SLALOMU LAUBEBHORNA
Švicar Giovanoli najboljši na cilju
Kombinacija za Avstrijca Gerharda Nenninga
WENGEN, 15. — Zopet smola za Killiyja in sploh za Francoze, ki v slalomu Lauberhorna sploh niso prišli do besede. Killy je bil v drugi manche celo diskvalificiran. Francoz, ki se ponaša z naslovom lanskega najboljšega smučarja na svetu, je še enkrat potrdil, da je pravcati umetnik v divji vožnji med
vratci, vendar pa je v nedeljo le preveč tvegal. S svojstveno fianco-sko tehniko, ki jo je Killy do potankosti izpilil, je švigal med koii kot morda še nikoli. Hotel se je oddolžiti za prejšnje spodrsljaje in predvsem se je hotel obdržati na vrhu lestvice za svetovni pokal. Toda nepričakovano je zadel ob vratca ter zašel s proge in s tem v glavni meri pripomogel, da to ga diskvalificirali, kar je doletelo tudi Perillata, Schranza, Kaelina, Or-cela in druge.
Slalom se je zaključil z zmago Švicarja Dumenga Giovanolija, ki je tokrat pustil za seboj druge bolj kvotirane tekmece, med katerimi je treba predvsem omeniti letos Bruggmanria, ki je prav tako tvegal in je postal žrtev svoje borbenosti. Drugo mesto je pripadlo presenetljivemu Norvežanu Mjoenu, tretje pa Avstrijcu Gerhardu Nen-ningu, ki je tako osvojil naslov kombinacije.
Izid nedeljskega tekmovanja v slalomu je naslednji:
L Dumeng Giovanoli (Švica)
	(57,55 + 58,55) Hakkon Mjoen (Nov.)	116,10
2.		
	(57,65 + 58,41)	116,16
3.	Gerhard Nenning (Av.)	
	(58,47 + 58,41)	116,98
4.	Peter Frei (Švica)	
	(58,69 + 58,45)	117,14
5.	Heini Messner (Av.)	
	(58,81 + 58,48) Herbert Huber (Av.)	117,24
6.		
	(58,18 + 59,45)	117,63
7:	Spyder Sabich (ZDA)	
	(58,33 + 60,21)	118,53
8.	Alain Penz (Fr.)	
	(60,46+58,15)	118,61
9.	Billy Kidd (ZDA)	
	(59,49 + 59,26)	118,75
10.	Piere Overiand (Norv.)	
	(60,10 + 58,72) KOMBINACIJA	118,82
1.	G. Nenning (Av.)	točk 4,22	
2.	D. Giovanoli (Švica)	12,69
3.	H. Messner (Av.)	21,09
4.	Peter Frei (Švica)	23,94 27,05
5.	J. D. Daetwyler (Švica)	
6.	B. Kidd (ZDA)	31,24
7.	S. Sabich (ZDA)	32,23 33,00
8.	J. Munsech (Švica)	
9.	L. Leitner (Zah. Nem.)	36,93
non. Gabrielli, Piller, medtem ko so Jugoslavijo predstavljali Mlinar, Kerštain in Bavče. Italijani so si že v začetku nabrali nekaj prednosti, katero so ohranili do konca. Drugi so bili Cehi, tretji pa Jugoslavija I.
V	ženski štafeti pa so zmagale zahodne Nemke pred prvo ekipo ČSSR. Jugoslovanke so bile slabše in so se morale zadovoljiti s sedmim mestom, vendar so bile kljub temu boljše od italijanske postave.
V	mladinski konkurenci pa so Jugoslovani v postavi Zupan, Slov* nik in Kalan, presenetili in so premagali zelo borbene Poljake m drugo ekipo Jugoslavije, medtem ko so tokrat Italijani, ki so nastopili v postavi Pomare, Brigadoi in Bulliano, pristali na osmem mestu.
Izidi tekmovanja štafet v Bohinju so naslednji:
ČLANI
1.	Italija (Zanon, Gabrielli, Piller) 1.49’16”0
2.	čSSR (Iirouš, Ilavsy, Michalko) 1.50’39”0
3. Jugoslavija I. (Mlinar, Kerštain, Bavče) 1.50’47”0 4 Madžarska 1.51’21”0
5.	Avstrija 1.5I’39”0
6.	Romunija 1.52’03”0
7.	Jugoslavija II. 1.52’41”0
8.	Bolgarija 1.53’26”0
9.	Jugoslavija III. 1.54’26”0
ČLANICE
1.	Zah. Nemčija (Endler, Barthel, Mrklas) 53’22”2
2.	čSSR I. (Skopova, Hlumova, Bartošova) 55’43”8
3.	ČSSR II. 56’44”7
4.	Poljska 57’51”5
5.	Kombinacija Avstrija - Poljska-ZRN 58’04”0
6	Madžarska 59’25”0
7	Jugoslavija 1.03’09”8 8. Italija 1.05’45”0
MLADINCI
1.	Jugoslavija I. (Zupan, Slovnik, Kalan) 47’41”4
2.	Poljska (Gut Misiaga, Zbyszen-ski, Rdzadkosz) 49’42”5
3.	Jugoslavija II. (štimac, Rozman, Majnarič) 50’16”8
4.	Italija (Pomare, Brigadoi, Bul' liano) 50’33”8
CHARLES EXBRAYAT
Drugič v Sevilli
Charley pa je stopil v «Madrid», da bi vzel svojo pištolo «Smith in Wesson». Dogovorili smo se, da se bomo dobili deset minut pred tretjo na skrajni zahodni strani Alamede de Hercules, čeprav sva se dogovorila, da se v hotelu ne bova nikdar sestala, je Alonso, ki je bil nared prej kot jaz, prišel v mejo sobo. Ko sem se oblačil, se je spustil v naslonjač ter si prižgal cigareto. Nato pa me je vprašal:
< Pepe, kaj misliš o tej stvari?«
«Mcj stari prijatelj, takoj ti bom povedal, ko bom zagledal Estebana...«
«In če je to zopet past?«
<(Edina možnost, da to zvem, je, da grem pogledat.«
«Ali ne misliš, da bi bilo pravilneje, če bi pustil, da grem
jaz namesto tebe?«
«In če bi te zdelali, bi moral jaz sporočiti to novico Ruth? Hvala, raje vidim, da se to ne zgodi!«
«Dobro veš, da mene še ne poznajo dobro in da tvegam mnogo manj kot ti. Pojdi spat, Pepe, in prepusti to zadevo ineni in Arguthnotu!«
Bil sem pripravljen za odhod. Obrnil sem se k Alonsu:
«Nič ti ne pomaga, Alonso, šel bom v «Carabelo del Cristo« in govoril z Estebanom... če bo tam Ne smem izpustiti take priložnosti — končno bom morda le našel sled za Lajolettom.«
Alonso je vstal in vzdihnil:
«Kako si trmoglav..»
«?rav tako kot ti, prijatelj.«
Ko sva prišla na dogovorjeno mesto, naju je Charley že čakal. Bil je oblečen popolnoma v črno in svoj črni klobuk si je tako potisnil na oči, da ga skoraj ni bilo spoznati. Imel je čevlje z gumijastimi podplati — agenti Yarda ne prepustijo nič slučaju. Brez besede smo prišli do Ulice Antonio Susillo in tam, kjer se izteka v Ulico Peral, smo se ločili. Charley in Alonso sta me pustila, da sem šel naprej. Alonso mi je sledil v razdalji sto metrov na istem pločniku. Arguthnot pa je odšel na nasprotni pločnik, stopal z dolgimi koraki, me prehitel in se izgubil v temi. Bil sem dobro zavarovan; ko sem to ugotovil, mi ni bilo neugodno.
Ko sem zagledal gnečo pri vratih «Carabele del Cristo«, sem takoj spoznal, da mi je še enkrat splodletelo. Družba je ognjevito nekaj razpravljala. Ko sem stopil v lokal, sem vedel, da Estebana ne bom srečal. Lastnik je stal za pultom in živahno govoril. Napel sem ušesa. Zdelo se mi je, da se Baldo-nice brani;
«In kako hočete, ljudje, da bi jaz to uganil? Deček mi je rekel: «Neki tip hoče nekaj povedati Estebanu, zato naj pride ven...« Estebanu? Kakšnemu Estebanu? sem ga vprašal. Deček je skomizgnil in mi še rekel: «Tudi jaz ne vem nič več. Dobil sem pet peset, da bi vam to povedal, zdaj pa grem! Esteban? Nisem vedel, kdo bi bil Esteban. Zato sem zakričal: Ali je tu kdo, ki mu je ime Esteban? Dvignili so se trije ali štirje. «Ali ima kdo izmed vas pri meni dogovorjen sestanek?« Neki visoki moški je dejal: «Da, jaz!« Še nikoli nisem videl tega fanta. Povedal sem mu, kar mi je sporočil deček, da ga namreč zunaj čaka njegov tovariš. Nekoliko je okleval, z roko potegnil preko obraza in zagodrnjal: «Nimam preveč rad tega«... Toda vseeno je odšel in skoraj takoj nato smo zaslišali krik. Kaj se je zgodilo, pa veste tako dobro kot jaz. Toda, zaboga, kaj takega v naši četrti še nismo nikdar videli, in to ob praznikih! Prekleti tipi, ki jim ni nič sveto!«
Delal sem se, kot da me stvar posebno ne zanima in vprašal:
«Ali je bil Esteban ranjen?«
Gospodar, ki je pravkar pil, bi se kmalu zadušil, tako ga je moje vprašanje presenetilo. Odmaknil je kozarec, globoko zajel sapo in zavpil:
«Ranjen? Popolnoma pospravljen, da! Z deset ali petnast centimetrov kline v telesu... Po mojem je zadel srce s prvim udarcem!«
«Kdo?»
«Kdo?... Kdo?... Lopov ni čakal!«
Kljub angleški hladnokrvnosti je Arguthnot zaklel, ko sem mu povedal, da nas je Lajolette še enkrat prehitel. Plamenček upanja je še enkrat ugasnil, še preden se je razgorel. Ko smo se klavrno vračali po Ulici Amor de Dios proti Sierpes, je Charley zastavil vprašanje, ki nas je mučilo:
«Kdo jih je obvestil?«
Ker sem vedel, kaj bi moral odgovoriti, sem molčal, molčal pa je tudi Alonso, ki je bil gotovo istih misli kot jaz. Končno je spregovoril Alonso:
«Od trenutka, ko je Esteban izročil listek Moralesu, pa do tedaj, ko nam ga je Moralčs prečital, nismo imeli opravka z nikomur, razen s...«
Nenadoma je umolknil, kot da bi se šele tedaj zavedal, kaj govori in kaj bi moral še reči. Ker me je izzval, sem namesto njega zaključil:
«... z Juanom in Marijo.«
Raje bi videl, če bi mi tovariša ugovarjala, kajti molk, ki je nastal, je bil skrajno neprijeten. Alonso se mi je približal in mi stisnil roko. Gotovo mi je hotel s tem pokazati, da deli mojo bolečino, njegova kretja pa mi je tudi povedala, da ne dvomi več v krivdo brata ali sestre — ali celo obeh. Moje sanje so se zrušile na najbolj grd način. Pred hotelom «Cecil-Orient« smo se ločili. Preden je šel Charley svojo pot, je še vprašal:
«Kaj smo torej sklenili?«
Alonso se je obrnil k meni:
«Kaj misliš ti, Pepč?«
Vedel sem, kakšen odgovor pričakujeta in zato sem jima odgovoril, kar bi jima moral odgovoriti prej ali slej:
((Strinjam se... Jutri se bomo resno pogovorili o Juanu in morda tudi o njegovi sestri...«
Alonso me ni spremil do sobe, čutil je, da bi bil rad sam.
Ko sem slekel suknjič in razvezal ovratnico, me je prešinila misel: Carabela del Cristo je v bližini Fernandezovega komisariata! Moj novi zaveznik gotovo pozna podrobnosti, ki bi mi morda pomagale odkriti resnico, ki bi Jo tako rad izvedel — ki pa sem se je tudi bal. Malo je še manjkalo do štirih zjutraj, ko sem dvignil telefonsko slušalko. Najverjetneje je bilo, da razen stražarjev ni nikogar več na komisariatu. V telefonski centrali hotela so se čudili, ko sem zahteval, naj me zvežejo s komisarjevo številko. Ko sem dobil zvezo in povedal svoje ime, so mi rekli, da je Fernandez še v uradu. Imel sem srečo.
((Sefior Morales?«
«Da, sefior komisar... V vaši četrti se je zgodilo nocoj nekaj strašnega?«
«Kako pa to veste?«
((Zanima me iz razlogov, ki jih poznate.«
«Na primer...«
«Ali je truplo še tam?«
«Ne, v mrtvašnici... Ali bi ga radi videli?«
«Raje bi videl to, kar je imel v svojih žepih.«
«Dobro, če hočete priti, vas bom čakal.«
«Hvala, sefior komisar, pridem!«
Na komisarjevi pisalni mizi je bilo razloženo vse, kar so našli v Estebenovih žepih: umazan robec, sto peset, ključi, knjižica z osnovnim podatkom: Esteban Marolate, rojen v Estramadurah, sindikalna legitimacija pa je razkrila, da J9 umrli delal kot pristaniški delavec; končno je bil še gumb z zelo majhnim koščkom blaga, na katero je bil prišit.
(Nadaljevanje sledi)
I Hi iiMii VO TRST - UL MONTECCH1 6	11 TELEFON 93-808 in 94-638	- Poštni predal	559 - PODRUŽNICA:	GORICA: Ulica 24 Magpio	l/l. Telefon 33-82 - UPRAVA:	TRST - UL. SV. FRANČIŠKA 6t. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna BOO Ur - vnaprej,
i (rtiBrna 2 250 ur polletna 4 400 Ur celoletna 8100 Ur - SFRJ posamezna	številka v tednu	in nedeljo 50 para (50	starih dinarjev), mesečno 10	din (1.000 starih dinarjev), letno	100 din (10.000 starih dinarjev) - Pošthl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za
cTph i AD1T DZS ’ Liubliana Stari trg 3/1 telefon 22-207 tekoči račun pri	Narodni banki v	Ljubljani - 501-3-270/1	- OGLASI: Cena oglasov: Za	vsak mm v širini enega stolpca:	trgovski 150, Onančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. - MaU oglasi 40 lir beseda - Oglasi za tržaško ln
’	’	goriško pokrajino se naročajo priupravi. - Iz vseh drugih pi krujln Italije pri «Societk PubbUcitk ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst