GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina	znaša:
celoletna .	. K 4*-
poluletna .	. „ 2'-
četrtletna .	• n !•-
Posam. štev.	. „ 0-10
Št. 20.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1910.
Leto V.
Počitniške kolonije.
(Premišljevanja brez škodoželjnosti in posebnih namenov.)
Moderna doba je poleg drugih reči tudi ustvarila počitniške kolonije, to je zavetišča, kamor se gredo ljudskošolski otroci poletu, ko ni šole, lahko odpočit. 'Počitniške kolonije so potrebne. Dandanašnji ljudskošolski otrok ni to, kar so bili otroci pred stoletji. Je mehkužna stvarca — brez lastne krivde. V najnežnejši dobi ga mori cel trop otroških bolezni, ki puščajo različne posledice za seboj; pozornost, spomin, brihtnost, vztrajnost so manj razviti; vsaka reč ga hitro podere, vsaka sapa ga prehladi, pljuča so silno občutljiva, srce že zgodaj slabotno. Okolica manj silno kvarno vpliva; mati ga ne doji, noče ali ne more, oče mu podeduje slaboumnost ali živčno slabost, česar sta velikokrat kriva alkohol in Venera, tovaršija ga moralno kvari, hrana je nezadostna, manjka mu gibanja in zraka. Da tak otrok po desetih mesecih šole potrebuje počitnic v zdravem zraku, da se razleta, pošteno naje in skoplje in navadi zdravo mislili in čutiti, je samoposebi umevno. In zato so počitniške kolonije.
Najboljša počitniška kolonija je seveda kmečka hiša ali pa letovišče, kamor gre otrok poloti s svojimi stariši, ali pa se poda na kmete k sorodnikom. Domači ljudje so najboljši nadzorniki za otroka; druščine nima ne preveč, ne premalo; skrbno pazijo nanj, obenem ima pa otrok zadosti svobode, da se sam udejstvuje, si izbira sprehode, seznanja s to in ono hišo, premišljuje, se uživi v šege na deželi, bere itd. S takimi počitnicami se takozvane šolarske kolonije ne dajo niti primerjati. Kasarna ni nikoli veliko prida, najmanj v počitnicah za otroke. Namesto starišev ali sorodnikov jih komandirajo učitelji, navadno tuji, ki jih v šoli niso imeli; otrok je preveč, ni prave tovaršije; svobode premalo, premalo prilike za samo-delavnost; spalnice, kopeli, izprehodi -- vse v masah, skupno enolično. Vžitka imajo otroci v takih okoliščinah jako malo, ne od ljudi, ne od narave. Počitniške kolonije so si izmislili tisti moderni pedagogi, ki ne poznajo nobene mere pri nobeni stvari: sanjalo se jim je nekaj o duhu socialnosti in skupnosti in so si izmislili počitniške kolonije, kamor so natlačili vse polno otrok, izdelali urnike in hišne rede in vlivajo tako v otroško dušo čut solidarnosti in discipline in tako dalje. Nekateri gredo še dalje; zahtevajo, da otroci cel dan nagi letajo okoli, tri četrt dne samo telovadijo in se kopljejo, potem pa spijo, pa spet začnejo telovadit in tako čez cele počitnice. Na ta način so mislili, da se bodo otroci navadili popolnoma naravnega življenja, zmisla za telo in njegovo lepoto in postali pravi orjaki na duši in telesu.
Danes se tem šolnikom le pomilovalno smejimo, ker vemo, da se človeška natura ne da stlačiti v eno samo uniformo. Otrok rabi discipline, rabi pa tudi svobode; otrok mora svoje telo negovati, pa no tako, da bi ga začel oboževati in postal namesto razumnega človeka športna žival; dobro je tudi, če je otrok poleti lahko oblečen, da se zraka navadi in da ga prepeko solnčni žarki, ki umorč menda bacile, nag pa ne sme biti, ker grešna narava nikoli ne počiva in porabi vsako priložnost, da se uveljavi; otrok potrebuje čuta solidarnosti in socialnosti, ne sme se mu pa pristriči vsa indivi-
dualnost in svobodoljubje. In zlasti v počitnicah je za otroka najbolj primerno, da se v ožjem krogu pod nadzorstvom domačih ljudi, ki mu puste modro zadosti svobode, ap ga navajajo k spoznanju narave, ljudi in njih običajev, odpočije — kasarnskega življenja imajo itak več kot zadosti v mestu. Zato pa bi bilo tudi najbolj pametno, če bi občinski sveti in podobne korporacije razpisale in oddajale majhne počitniške ustanove za posamezne šolske otroke, da bi jih stariši mogli poletu poslati k sorodnikom na kmete, zakaj sorodnike ima pač vsak, tudi najbolj revni človek.
Če pa morajo poleg tega biti tudi počitniške kasarne ali kolonije, potem pa morajo biti vse drugače urejene, kakor je bil znani »Paradiž«, kamor je ljubljanski magistrat pošiljal ljudslcošolske otroke. Liberalni ljubljanski magistrat je pri tej priliki pokazal, da ni samo diletantsk, kadar se gre za delavska stanovanja, ampak tudi na polju vzgojeslovja. Nikjer na svetu ni nobena počitniška kolonija tako neumno urejena, kakor je urejen Sangrad. To je vendar jasno, da bi morali biti spoli ločeni, sploh sc delajo počitniške kolonije posebič za dečke in po-sebič za deklice; saj se gre za punčare, ki so kmalu 13 do 14 let stare! Sploh se čudimo, da morejo hiti še tako neumni stariši na svetu, da dajo za cela dva meseca svoje hčere iz doma v zavod, koder so s fantalini skupaj. Potem pa smo iz uradnega zapisnika ljubljanskega magistrata izvedeli črno na belem, da so dečke in deklice nadzorovali tako mladi učitelji kakor mlade učiteljice, da so torej mladi fantje bili za nadzornike mladim dekletom in to ves dan, ko je toliko priložnosti, da se počenjajo kakšne oslarije in nečednosti. Isti uradni zapisnik pravi, da so pri kopanju otroke tako nadzorniki kakor nadzornice nadzorovali. To je moralo biti lepo! Zato se pač ni čuditi, da so se pri kopanju nadzorniki pojali za punčarami. Ponoči so otroke nadzirali le ob izrednih okoliščinah, sicer pa so bili sami. Nadzornikov in nadzornic večkrat ni bilo do pozne noči doma in otroci so bili čisto sami sebi prepuščeni. Sploh so se v San-gradu dogajale silno lepe stvari— ne samo pri otrocih in z otroci — saj to čivkajo vrabci na smrekah okoli Sangrada in mi jih nočemo posnemati. Rečemo le to: Ves pedagoški počitniški sistem, kakor je zrasel v glavah našega ljubljanskega naprednega občinskega upraviteljstva, ni bil pasje fige vreden kakor ni pasje fige vredno vse njegovo »socialno« delovanje in kozloprcobra-čevanje.
To je žalostno poglavje počitniških kolonij. Morebiti bo vsaj zdaj vstal kak pedagog in izmodroval nov sistem, kako otroke v počitnicah vzgajati, da se bodo res odpočili otl truda in neprilik, ki jih moderna kultura prizadeva že nežnemu otroškemu organizmu . . .
V Zagreb!
V nedeljo, dne 24. t. m., se vrši v Zagrebu II. hrvaška krščanskosocialna delavska skupščina. »Izvršilni odbor slovenskega krščanskosocialnega delavstva«, ki je dobil vabilo na to skupščino, je v svoji seji dne 10. t. m. sklenil sledeči poziv na vsa slovenska krščanskosocialna delavska društva: Lansko leto, ko se je vršil IV. vseslovenski krščanskosocialni delavski shod, smo imeli priliko, da smo v svoji sredi pozdravili
zastopnike krščanskosocialnega hrvaškega delavstva. Tudi na prejšnja velika naša zborovanja so radi prihajali naši vrli somišljeniki iz Hrvaške. Dolžnost naša je, da se tudi mi odzovemo vabilu hrvaškega krščanskosocialnega delavstva in se potom naših delavskih društev udeležimo velike skupščine, ki bo v nedeljo, dne 24. t. m., v Zagrebu. To bo pa tem lažje, ker bo skupščina zborovala samo v nedeljo, tako da naši delavski zastopniki ne bodo izgubili prav nič delovnega časa.
Pozivamo torej naša društva, naj pošljejo svoje zastopnike v Zagreb. Tudi nam je treba, da se še bolj navdušimo za naše krščanskosocialno delo. Važnosti bo pa ta shod za nas tem večje, ker so nam Hrvatje tudi po jeziku in krvi najbližji. Zato prosimo še enkrat naša delavska društva, da upoštevajo naš poziv. Priglase sprejema zadnji čas do četrtka 21. t. m., tajnik izvršilnega odbora Iv. Nep. Gostinčar v Katoliški tiskarni v Ljubljani.
Za izvršilni odbor slov. krščanskosocialnega delavstva:
Jožef Gostinčar 1. r., predsednik.
Spored za udeležence na skupščini v Zagrebu.
Odhod iz Ljubljane v soboto, dne 23. t. mes., zvečer ob 7. uri z južnega kolodvora, prihod v Zagreb ob pol 11. uri zvečer. Vožnja stane sem in tja 10 K 20 h.
V nedeljo dopoldne ob 8. uri skupna sveta maša skupščinarjev v cerkvi sv. Roka.
01) 9. uri dopoldne se vrši skupščina v dvorani »Katoličkog djetičkog družtva«, Trg Ladislava Pejačeviča št. 15.
Po skupščini se vrši konferenca hrvaških krščanskih socialcev.
Zvečer odhod iz Zagreba.
Vsak udeležnik mora imeti vstopnico, ki se dobe do 21. t. m. pri Ivanu Nep. Gostinčarju v Katoliški tiskarni.
Na noge in v Zagreb!
Jugoslovanska Strokovna Zveza
javlja, da bo odborova seja v ponedeljek 18. t. m. ob pol 7. uri zvečer in sicer v pisarni »Jugoslovanske Strokovne Zveze«, Dunajska cesta št. 32, (hiša »Zadružne zveze«, prej hotel Grajžar nasproti Bavarskemu dvoru) I. nadstropje na levo.
Ljubljana, 15. apr. 1910.
Tako se še nismo izlepa smejali, kakor ko smo čitali te dni tiste velike zelene letake po ljubljanskih vogalih, na katerih roti za peklensko voljo »Izvrševalni odbor narod-no-napredne stranke« nad vse napredne ljubljanske meščane in volivce, naj ne pripomorejo, da pohrusta belo Ljubljano »klerikalni« zmaj. Res, lepo se čitajo zeleni letaki, ki povejo, česar prav za prav niti sami še nismo znali. Liberalni agentski feldmar-šal še vedno misli na 1. april, zelo je poslal prav prvoaprilsko prmojdušanje na svoje »prečastite« meščane in volivce. Ponoči in podnevi preganjajo liberalnega slovenskega feldmaršala ti zlomkovi klerikalni strahovi. Ne puste mu, da spi, ne dopuste mu, da v miru prežvekuje in zavživa, kar si je prislužil kot agent, kot ljubljanski župan in kot veliki politik. Zato pa kliče ljubljanskim liberalcem »meščanom« in »volivcem«:
»Ošabna klerikalna večina računa, da kar naenkrat tudi čez belo Ljubljano leže črna tema«. Od kdaj pač imamo »klerikalci« večino v Ljubljani? Sami tega dozdaj nismo zbali. Dobro, da nam je to zdaj povedal sam »Izvrševalni odbor narodno - napredne stranke«, ki pač dobro zna, kdo da ima v Ljubljani resnično večino in kdo dela umetno večino s tisočaki, vinom, pivom, golažem, s turami, licencami, z mestnimi ustanovami, z mestnimi kvartirji in z najliujšim na-silstvom nasproti vsakemu, kdorkoli je le količkaj odvisen od liberalnega agentskega feldmaršala in od liberalnih advokatskih degradiranih komandantov, ki so degradirani v »gmajnerje««, odkar poveljuje liberalni stranki od agentskih provizij obogateli agent in liberalni feldmaršal. Ljubljanski Trcotov Šimen, ki tako zboli, da pusti mesece vino in pivo in oštarije pri miru, če kakšen dan ne potegne treh za nos, je sklenil, ko je čital aprilski zeleni vzdih liberalnega generalnega štaba, da ne bo nobenega več potegnil, ker ga je v farbariji prekosil sivolasi liberalni agentski feldmaršal, saj tako se govori, seveda mogoče je pa tudi, da zato, ker je te dni Milohnoja zaradi Treo-tovega Šimna potegnil neki magistratih odsek, ki je sklenil, da proda Šimnu nek svet dražje, a Milohojna je pozabil na sklep in preskrbel Šimnu, da dobi mestni svet lahko ceneje, če hoče, kakor je to sklenil odsek.
Klerikalci imamo večino v Ljubljani in črna tema bo legla nad Ljubljano, kadar zagospodarimo v ljubljanski občinski upravi. Aprilsko je trditi, da bomo v Ljubljani napravili »črno temo« mi, »klerikalci«. Za »črno temo« v Ljubljani ni skrbeti, ker jo preskrbi dvakratni direktor Senekovičev Andrejček v najlepšem soglasju z Ivanovim Hribovcem. Pred rotovžem in pa v tistem novem ljubljanskem tunelu na Martinovi cesti je že še nekaj svetlobe, a drugod vlada če ne sije mesec, takšna »črna tema« v Ljubljani, da bi se dr. Lueger v grobu obrnil, ko bi znal, da so žalovali za njim brez Tavčarjevega očeta in penzioniranega Oražnovega prajarja tisti ljubljanski mestni očetje, ki tako skrbe za temo v Ljubljani, da se človek v mesečni noči lahko na cesti ubije, če tudi se mu ne kisajo alkoholni duhovi po možganih. Zadnji čas, da pričnemo »klerikalci« preganjati »liberalno ljubljansko črno temo« in jo preženemo, kakor jo je pregnal dr. Lueger na Dunaju, ker' vidimo, da niti svoječasna »klerikalca« Bolčev Pepe in Kozakov papa ne preženeta ljubljanske teme, ker delajo prvemu preveč skrbi mestne »ture«, drugemu pa, kaj da bo kaj izvedel v klubu. Kdaj jo pričnemo preganjati? Saj smo lani v tem oziru vsaj toliko napredovali, da smo se naučili reklamirati, letos pa smo še to pozabili.
Kozakov papa so firbčni. Firbec jih je prenaredil. iz nekdanjega »klerikalca«, ko so kot tak prišli v občinski svet, v liberalca, čeprav so takrat, ko še niso bili »liberalec«, grozno udrihali po »liberalnih barabah«. Ne vemo, koliko daleč sega firbec, ampak zato ker so Kozakov papa firbčni, smo tudi mi in zato smo se tudi mi nekoliko zanimali za stvar, ki je važna tudi za nas kot delavski list. Šepeta in šepeta se že precej časa po Ljubljani, da je bil v strogo tajni razpravi obsojen mladi šomošter Ccrer v petmesečni zapor, ker je delal velike svinjarije z mladini deklicami, ki so mu bile izročene v varstvo in skrb in nadzorstvo tam v tistem Sangradu, ki so ga določili modri ljubljanski občinski svetniki za poletno počitniško zavetišče ljubljanskim otrokom šolarjem in šolarcam. Stvar je zašla tudi v časopisje. Mi bi se ne pečali s tem zelo žalostnim slučajem in ne obsojamo mladega niti 201etnega pohotneža, ker dasi sam kriv, le ni za vse, kar se je zgodilo, tudi sam odgovoren. Znamo, da kri ni voda in znamo tudi, da izkušnjava zaveda človeka, da stori, kar ni prav. Ampak javnost bi ne storila svoje dolžnosti, če bi ne dvignila svojega glasu, ko vidi, da za to poklicani krogi ne store svoje dolžnosti. Cerar je počenjal svinjarije z mladimi deklicami, ki niso bile niti stare 14 let. Kupoval jim je slaščic, da jih je potem onečaščal. Ko so se deklice kopale, je norel ž njimi in jih tiščal v vodo, ena bi bila malone utonila, tako da se je; Cerar takrat pošteno bal za svojo kožo. Zgodilo se je, da je poletelo nadzorno osobje iz Paradiža v okolico, došlo nazaj v Paradiž šele ob desetih zvečer, otročad je bila tisti čas brez nadzorstva in niti v poslopje ni mogla, ker je nosilo nadzorno osobje ključe seboj. Pošteno se je v Paradižu tudi krokalo. Neki
zelo visok gospod liberalne stranke bi nam znal povedati, kako da je v družbi nadzornega osobja pozno v noč krokal v Paradižu, in sicer v kuhinji. Da se mu osveži zelo pozabljiv spomin, še navedimo, da je pila takrat »gospoda« močno, črno vino in jedla klobase.
Paradiž smrdi, žalibog, a Paradiž nas tudi skrbi. Kam pridemo, če se tako labko-mišljeno postopa, kadar nastavljajo liberalci nadzorno osobje naši nežni deci! Cerar je dobil pet mesecev. Onečaščal je mlade deklice, ki niso bile stare niti 14 let, a obenem seveda pohujšal vso mlado paradiško počitniško naselbino. Ali stariši še lahko brez skrbi izroče otroke »Paradižu«, saj je lahko mogoče, da se slučaj Cerar obnovi? »Nisem kriv! Nisem kriv!« Tako zdaj zagotavljajo tisti, ki so mladega, niti 201etnega moža postavili za žalibog res paradiškega nadzornika, in ki so tudi v Paradižu celo krokali z mladičem! Ali je to prav, da se nastavi tak frkulin kot nadzornik deklic? Res, slepo je bilo tisto paradiško nadzorstvo, ki ni niti znalo, kako in kdaj da je Cerar nadzoroval deklice. Paradiški slučaj je vreden naslednik tistih škandalov, ki smo jih pred leti doživeli pod Podgorškovo komando ob časih Lowyjine slave. »Nisem kriv!« se lahko trdi, če tudi se nastavi smrkolin v varstvo deklic. Agent Hribar si pa še vedno upa nekaj blebetati o »klerikalnem črnem mraku«. Višek Hribarjeve v se zaljubljene ošabnosti in domišljavosti in agentske neumnosti pa blebetavosti!
Čas bi že bil, da razžene črni ljubljanski liberalni mrak svitla luč V. L. S.!
XXX
Po časopisju, ki je podkupljeno po žitnih judih, vlada velika žalost. Zadnji čas namreč padajo po borzah žitne cene. Vreme je ozimini ugodno, Amerika, Rusija, Argen-tinija ponujajo ceneno žito. Indija in Ru-munija že pošiljata žito na svetovni trg. Na Ogrskem se tudi ponuja domača pšenica, a mlini moko slabo prodajajo in celo delajo na to, da proti odškodnini razderejo že sklenjene kupčije. Splošno priznava judovskim žitnim oderuhom naklonjeno judovsko časopisje, da je podražila pšenico igra na borzi. Tisti j ud je, ki igrajo na padanje žitnih cen, se zdaj norčujejo iz judov, ki delajo na zvišanje cen, češ: »Na vreme špekulirati je sitna stvar, ker končno sledi zimi pomlad.« Judje priznavajo zdaj že sami, da so se držale visoke žitne cene, dasi je bilo veliko pšenice nažete. Posledico judovskih žitnih špekulacij čuti ljudstvo. Moke so prodali veliko manj kakor včasih. V Nemčiji ljudstvo kupuje že mesto pšenice rženo in celo ječmenovo moko, a tudi koruzne moke gre vedno več. Dne 4. aprila so računali, da je po vseh evropskih skladiščih pšenice in pšenične moke 10,025.00 kvarterjev, medtem ko so znašale zaloge lani 4. aprila 9,260.000 kvarterjev. (Kvarter, trgovska teža 28 funtov ali 12-7006 kg.)
XXX
Avstrijske makopredilnice, ki izdelujejo egiptovski bombaž, so ustanovile kartel, ki se je uveljavil 11. aprila t,. 1. Predno so sklenili tvorničarji kartel, so se že pogodili, da omejijo tlelo za 83 odstotkov. l'o utemeljujejo, češ, da so morali omejiti delo, ker se je‘zvišala cena egiptovskemu bombažu za 100 odstotkov, ker bodo egiptovskega bombaža zaradi povodenj v Egiptu 2 milijona egiptovskih centov manj pridelali, kolikor so upali, da ga pridelajo.
Tobačno delavstvo.
Delavci! Delavkel Letos praznuje naše »Podporno društvo« svojo desetletnico. Kako se proslavi, se še nismo pogovorili, a gotovo, da bomo slavili desetletnico dostojno, kakor se to spodobi, a brez velikega hruma in šuma, ker naše društvo je društvo resnega dela delavstvu v korist. Naš odbor se že pridno pripravlja za slavljenje desetletnice.
Iz rdečega tabora. »Slovenec« je nedavno objavil članek, v katerem je povedal socialnim demokratom, da so ovaduhi. So-cialnodemokraško rdeče glasilo na-to ne ve drugega odgovoriti, kakor da pravi: »Prav po — naukih Kristusovih« in pa »Ne bomo zavračali grdega obrekovanja«. Ej, kako ste postali skromni. Seveda, kar ste sami na-gromadili ovaduštev in blata in obrekova-
nja in laži o naših somišljenicah in somišljenikih, tega ne morete utajiti, ker je bilo črno na belem v vašem glasilu, o katerem že pravi ljudski glas v tobačni tvornici, da je v svoje laži tako zaljubljeno, da jim že sam veruje. Bahate se, da ste bili socialni demokrati prva leta na čelu »Podpornega društva« in pravite, da zato, ker še ni bilo žensko delavstvo tako fanatizirano. Zopet zmerja delavstvo, ki ni rdeče, kar ni nič čudnega od tiste vaše umazane cunje, ki je psovalo starejše delavke. Da zmerja naše ljudi z »najbolj neumnimi«, je nekaj, kar se zelo lepo čita v listu, ki naj bi bil delavski. Vidi se pač iz pisave, da bogati gospod Anton Kristan sovraži ubogo delavstvo, ker je on velik gospod, vidi se pa tudi, da sovraži delavke in delavce gospod sedanji sekre-ter Kocmur, tisti gospod, ki je rekel nedavno, da ga tiste njegove sestre nič ne brigajo, ki so stradale, da se je njemu dobro godilo. Veliki gospodje, ki pišejo rdečo cunjo, pač zato psujejo in avajajo delavstvo, ker ga mrze in zaničujejo in ker se jim predobro godi. V tem tiči vzrok, da se takjo psuje vsak in vsaka, ki se ne klanja bogatemu Tonetu Kristanu in gospodu sekreterju Kocmurju, ki mrzi in pusti napadati lastni sestri v listu, ki je odvisen od njega v prvi, v drugi vrsti pa od bogatega Toneta. Rdeča cunja tudi trdi, da sta bila Ficndeisen in Vcrov-šek najbolj sposobna za predsedniško mesto v društvu. Verovšek je bil res pameten, dokler ga niso popolnoma zmešali socialni demokrati, ampak Ficndeisen! Nič drugega ne, kakor to: Neprevidno je od Vas, da hvalite Fiendeisna. Saj dobro znate, zakaj! Pustite moža v miru, kakor ga puščamo mi, dasi se je večkrat od naših ljudi želelo, da ga opišemo. Danes je res drugače, kakor je bilo pod Fieneisnom v društvu, a ne dru-štu v škodo, marveč v korist ! Kaj ne, da nas razumete. Tega ne boste utajili, rdeči gos-spodje, da ste se grozno jezili v svojem listu, ko je naše časopisje dajalo ravnatelju Pros-su dobre in zaslužne nauke. Pisali ste o nas v takem-le smislu: le glej, gospod direktor, kakšni so ti klerikalci. Upajo se ti povedati resnico. Mi smo boljši ljudje. Nas imej rad, nas se okleni, pa te bomo branili pred klerikalci. Mi smo se rdeči snubitvi odkritosrčno smejali, ampak ne znamo in ni nam jasno, ali vam je dal ali ne Pross košarico, ali sta že visoka socialno demokraška gospoda voditelja sklenila s Prossom kravjo kupčijo. Kako ponižno znajo biti socialni demokrati, kadar se gre za kakšnega direktorja. Te preklicane klerikalce znajo res zmerjati s psovkami: tulijo, besne, Lažnjivi kljukec, nesramno, hinavstvo itd., itd. Če že poljubljajo prah in blato tam, kanfor stopi Pross, sicer še ne znamo, ampak to je pa, da kadar pišejo o njem, pišejo tako ponižno, kakor cvili psiček, kadar nima mirne vesti. Kako ponižno piše na strani 6. zadnja rdeča cunja: »Prošnja. Sempatja dobivamo pritožbe, da se nekateri uradniki preveč čudno obnašajo napram delavstvu. Zlasti o gosp. ravnatelju Prossu so se delavci že večkrat pritožili, da je preosoren in da prerad vpije: »ali nič ne delate, kaj pa delate . . . « Gosp. ravnatelj! Človek ni stroj. Mi razumemo, da je Vaša naloga za red in izvršen je dela skrbeti, vendar nekoliko obzirnosti do delavcev je tudi potreba. Nismo tako hitro presenečeni, toda ta-le pasje ponižna prošnja nas je res presenetila. Začudeno smo se vprašali, če prav čitamo, ali nam je prišel po zmoti pod roko kako glasilo fabrških direktorjev. In v roko smo vzeli še nezrezani drug izvod rdeče cunje in tam smo videli in se prepričali, da imamo v rokah glasilo slovenskih članov rdeče strokovne zveze tobačnih delavk in delavcev avstrijskih. Socialni ilemo-kratje znajo, da ravnatelj Pross vpije nad delavci. Znajo tudi, Prossovo postopanje ne soglaša niti z zastarelim delovnim redom, ki prepoveduje tako postopanje nadzornemu osobju, kakor postopa Pross. Kljub temu, da nasprotuje Prossovo postopanje predpisom, socialni demokrati ne znajo drugega, kakor da ga lepo ponižno prosijo, naj bo vendar »nekoliko« obziren nasproti delavstvu. Samo nekoliko obzirnosti! Socialnim demokratom je torej popolnoma prav, da Pross ni obziren do delavcev, ampak zadovoljujejo se z nekoliko obzirnostjo. Z drugimi besedami se to pravi: »Pross, le upij nad delavstvom, ampak za en ton nižje, kakor upiješ zdaj, le zmerjaj delavke in psuj njihove može, ki se pošteno prežive, ampak nekoliko za eno mrvico manj. Socialni demokrati so postali torej že bolj direktorski, kakor fi-nančnp ministrstvo samo, ki zahteva od
nadzornega osobja, med katero spada tudi Pross, popolno obzirnost 111 seveda, kdor se tega ne drži, ga doleti disciplinarna kazen, bodisi Peter ali Pavel. Sicer mi nismo Pros-sovi prijatelji, veselilo bi pa nas, da se predrugači, ampak če bi mi tako ponižno pisali, kakor pišejo o Prossu, ki je preosorcn in ki nad delavstvom preveč upije, bi nas rdeča gospoda psovala, da smo delavski izdajalci, da ne branimo delav. koristi, da dajemo potuho ravnatelju, češ, le zmerjaj in upij in zasramuj delavstvo. Ne in zopet ne. Mi se bomo proti Prossiju odločno borili naprej. Hvaležni smo vodilnemu glasilu S. L. S. »Slovencu«, ker nas krepko podpira v boju proti »preosornemu« in »upitje« ljubečemu direktorju ljubljanske tobačne tvor-nice. Najlepše je pa to, ko rdeča cunja hinavsko stoka, češ, da z Zavašnikom drži Gostinčar, ki naj je njegov prijatelj in somišljenik. Gostinčar že ne bo zagovarjal tistega, ki ga zdaj tudi rdeča cunja za našim listom za »Glasnikom« in za »Slovencem« vrijema bolj, kakor Prossa. Nam se gr«5 za to, da priborimo našemu tobačnemu delavstvu boljše razmere, zato smo delali in bomo delali kljub vsemu natolcevanju in kljub vsem socialno demokraškim lažem. Gre se nam pa tudi za to, da se postopa s tobačnim delavstvom tako, kakor to zahteva olika. 'Zato se bomo borili vedno in naš list se ni bal nastopiti ne enkrat, marveč storil je to že večkrat proti svojim somišljenikom, kadar je to zahtevalo delavstvo. »Slovenec« je ožigosal ostro nastop Z . . . . ov proti tisti delavki, v katero je vrgel oranžno lupino, in sicer takoj, ko smo doznali, kaj da se je zgodilo. Le brez skrbi, veliki rdeči gospodje! Bomo že poskrbeli, da po vas podpihovana in po vas negovana drevesa surovosti ne zrasejo v nebo.
V torek je priredila krajna skupina »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze« v S. K. S. Z. dobro obiskan shod, na katerem sta govorila poslanec mons. dr. Žitnik in poslanec Gostinčar. Govornika sta sc pečala z delavskimi zahtevami in obljubila, da se bosta zanje z vso odločnostjo potegovala.
Dr. Korošec, poročevalec o tobaku proračunskega odseka, se je mudil v torek v Ljubljani. Predsednik Čatar se je predstavil poslancu in ga prosil, naj se zavzame za zahteve tobačnega delavstva. Poslanec dr. Korošec je izjavil, da se bo z vso odločnostjo zavzel za zahteve- tobačnega delavstva, ki so mu popolnoma znane, ker je informiran o njih po našem delavskem tisku in po poslancih »Slovenskega kluba«.
Z lastnimi močmi.
Jesenice. Sijajen shod dne 10. aprila, na katerem je bilo zastopano delavstvo iz celega radovljiškega okraja, ter tudi lepo število zastopnikov iz Koroškega, pokazal" je vsakemu jasno, kako majhni so vsi nasprotniki proti nam. Množica čez 800 zavednih delavcev in delavk ter do 200 mož iz raznih stanov, ki je manifestirala za S. L. S., jim je pokazala, da ostanejo Jesenice zveste S. L. S. Predsednik shoda g. Franc Čebulj, ko pozdravi udeležence, posebno tudi Korošce, podeli besedo g. dr. Šušteršiču, ki med burnimi ovacijami in živio-klici najprej častita S. L. S. Ona napreduje, zmaguje, prodira. Omeni nasprotnike, ki bi se radi repenčili, ker pride on na Jesenice. Zato morata kmet in delavec skupaj, da se zamoreta boriti proti sovražnikom. Zavrne nesramne napade »Rdečega Praporja«, omeni sovražno postopanje radovljiškega okrajnega glavarja proti gotovim osebam. Govori dalje o Fer-rerju, o deželnem in državnem zboru, občinskem redu in občinskem volivnem redu, o šolskem zakonu, o 182milijonskem posojilu, o koroškem poslancu Dobernigu, ki se veže z Mažari, o pravicah ljudstva, poziva zborovalce, da vsi na to delamo, da bo slovensko ljudstvo gospodar na lastnih tleh. Gospod župnik Skubic je govoril o tem, kako je radovljiško okrajno glavarstvo nenaklonjeno delavstvu in kako ga prezira. Nato predloži štiri resolucije, ki so bile soglasno sprejete, v katerih izraža ljudstvo neomaja-no zaupanje S. L. S., posebno nje načelniku g. dr. Šušteršiču, izreka zahvalo in priznanje za uspešno delovanje v deželnem in državnem zboru ter protestira proti zavlačevanju šolskega vprašanja na Jesenicah. Na nasvet g. dr. Šušteršiča poslala se je brzojavka na deželnega predsednika, naj 011 posreduje za uspešno rešitev jeseniške šole.
Predno predsednik Čebulj F. zaključi ta veličastni shod, omenja še žalostne šolske razmere na Jesenicah. Ta shod je pokazal, kako delavstvo čisla načelnika S. L. S., ker je bil burno pozdravljen, ko je nastopil in ko je odhajal. Oni pa, ki mislijo, da jeseniško delavstvo ni v ogromni večini v taboru S. L. S , se grozno motijo.
Jesenice. Vse grožnje in laži rdečih in zelenih sokolov niso pomagale. Še rdeči pra-porizem ni nič izdal. Ker so se zbali klerikalnih pesti, pustil je vsak pripravljena jajca doma v nadi ,da jih bodo drugi sodrugi imeli sabo. Tako so hodili v nedeljo okoli kolodvora brez jajc. Ker so jim zato jajca ostala, bo pa le pojedina pohanih jajc. Sokoli so povabljeni na pohanje osmi dan po shodu pri Humru, sodrugi pa nameravajo pohanje imeti prvega maja, če jih bo toliko, da bo vredno pohati. Ker sodrugi »Našo Moč« s slastjo berejo, že danes vse sodruge opozarjamo, da se gotovo udeleže pohanja prvega maja. Zato vsi ta dan v Mirco pod smreko, ker se bo pohanje zalilo z zelenim gerušom.
Sava. Grozno grme dr. Šusteršičevi kanoni v oddelku žebljarne. Vsak socialni demokrat ima po en kanon v svoji butici. Neki posebno zagrizen rdečkar ima pa gotovo dva, ker od nedelje naprej nosi zvezano bulico, ker se boji, da bi je mu kanoni ne raznesli. Oh, kaj bode, ti grozni kanoni tako pokajo, da bojo socialni demokrati skoro ob pamet.
Krvoses kapitalizem.
Idrija, čuli smo, da je deželni odbor po postavi odredil, da kar je občinski odbor preveč stroškov napravil pri hišni številki 509, in to je 8200 K, da bodo morali plačati sami občinski odborniki, kateri so glasovali pri občinski seji za prezidavo hiše št. 509, potem ko je deželni odbor že dvakrat prepovedal. Tukaj občinski odborniki delavci se imate zahvaliti sami Tončikovi modrosti, katero bodete morda sedaj spoznali. Obenem se imajo pa tudi zahvaliti Tončiku člani konsumnega društva, ki nalaga take brezpotrebne stfoške, kajti tudi na konsum-110 društvo pade en delež plačila, ker je tudi zastopnik konsumnega društva glasoval za prezidavo.
Prometna zveza.
Iz obljubljene dežele. Prosim slavno uredništvo, naj mi dovoli en malo prostora v Vašem cenjenem listu, da mojim sodru-gom razložim naše življenje tudi naši deželi Notranjski, po kateri se cedi med mleko —. ako — imaš denar, da si ga kupimo. Pri nas se tudi vedno trudi železnična uprava, kako bi zboljšala, oziroma poslabšala stanje svojim delavcem in uslžbencem. Ko stopimo v železniški voz, vidimo pljuvalnike, ko stopimo v kolodvorske čakalnice vidimo plju* valnike, ko stopimo v druge uradne prostore vidimo vsepovsod pljuvalnike in zgoraj nabito tablo »V obrambo jetike je strogo prepovedano pljuvati na tla«. Pojdimo pa en malo k prožnim delavcem, tam odzunaj na progi, tam bodemo videli odpadke človeške, kateri padajo iz železniških vozov iz stranišč! Slavna železniška uprava, kaj ne, to je tudi »Obralnba jetike«? Zato pa ne skrbi nič zdravstvena uprava, ko se nahajajo taki odpadki na progi od Bogve kakšnih ljudi, ko pridejo vmes tudi bolni, da še colo jetični. Saj za delavca mora biti vse dobro, ko se pripeti, da mora delavec po cel dan na takih mestih trdo delati in zraven vdihovati še tak nagnjušen smrad, ko se lahko pripeti, da se nahajajo različni bacili vmes in to naj vdihuje delavec cel dan v svoja pljuča. Zakaj ne hi železniška uprava stranišča drugače uredila, da bi se na določenih mestih čistila? Saj ako nima delavec res jeklenega želodca, saj mu res hoče želodec obrniti, ko mora po cele dneve na takih na-gnjusnih mestih po cel dan trdo delati, enako ravno tako morajo požirati tako gnjuso-bo železniški čuvaji, ko morajo hoditi po progi gor in dol, kakor jim velevajo službe in predpisi. Toraj, ako nimaš že jeklenih pljuč in želodca, nikar ne hodi za železniškega delavca, ali pa čuvaja. Drugič sedaj so prišli na vrsto tudi zlati časi, namreč ta črni pragi (švelerji), toraj kakšen mora biti delavec zvečer, ko dela cel dan pri takih pragih, kot hi bil cel dan v dimniku, toda to ni še vse, pa ko te solnce dobro obsije, pa te prične žgati na vseh tistih mestih, da posta-
neš ves sežgan po obrazu in po rokah — kot bi bil ves lišajev. Zakaj ne da tukaj železniška uprava, ko da take prage, tudi za to dostojne obleke, primerno vsaj take, kot jo je dala brzojavna uprava svojim uslužbencem. Toraj sedaj dragi delavec, poglej kake dobrote te vse doletijo, prvič beraško plačo tako, da še kruha ne -smeš vsak dan jesti, drugič vdihovati moraš različen smrad in celo bacile, kateri se nahajajo po progi, tretjič dobil si sedaj črne prage (švelerje), da ti bode vse sežgalo obraz in roke, toda ne samo to, tudi kakšna sežgana obleka pride. Toraj sedaj uvidiš dragi tovariš, da gredo res vse pasje dobrote nad nas. Toraj dragi tovariš, naj bode za danes, prihodnjič v kratkem se bodemo pa posvetili nekoliko bolj politični surovosti nekaterih, osobito nekega rdečkarja. Pozdrav, dragi tovariši!
Vaš sodrug.
g & s
i
g
E «S
O
— ~
n
N
>
3
9
d
9
3
9
1
Nobena kapljica
ne koristi tako želodcu, kot požirek pristnega „FL0RlBH-a“!
Človek! Pomni treh besed:
m
želodca red!
Postavno varovano.
Bil
m d. ZIBERT .
TA ■■ UtlBLJdNd i
S PREŠERNOVA ULICA S PRIFOROCd SVOJO VELIKO
M ZdL0Q0 ČEVLJEV
A DOHAČECA IZDELKA. M
Veliki nakup zniža ceno Veliki promet omogoči veliki nakup
Vsledtega gledam edino na veliki promet in prodajam blago po najnižjih cenah. Ne visoke cene, ampak veliki promet Je moj dobiček, ker se blago hitreje proda, stranka le zadovoljna ker sveže blago po ceni kupi. Pri nakupu manuiaktur-nega (gvanfnega) blaga dobi se za moške ali ženske fino ali prosto blagovolite se poslužifi tvrdke
R. Miklauc
Ljubljana, Stritarjeva (Špitalska) ulica 5, >o je glavna irgovina. podružnice tvrdke ;o: pri Škofu, Pogačarjev trg (Sadni Irg) v veliki mestni hiši pri Miklavžu, Medena
ulica
J vseh teh trgovinah se bodete prepričali v veliki zalogi blaga vseh vrst v nizkih cenah in prijazni postrežbi =
Pazite natančno na
KŽT ———— -jjpj
(f-gr imenovane tvrdke! -iBpj
Na deželo se pošiljajo vzorci poštnine prosto
50 "/o prihranite j
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju
in kavi; kri, moč, zdravje dosežete
in ohranite, ako pijete
® SLADIN ®
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak iknjižico brezplačno
vlekami iriOCZlf zraven rotovža V LjUDpi
ali po pošti, vsak, kdor po njo piše.
mn n
rušli
ijUDIIl
Kongresni trfi SL 19 reg.zadru30 z om. por. Kongresni trg st. 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po H3U°/o, to je: daje za 200 kron 9 kron =====	30	vinarjev	na leto.	----
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
Rentni davoh plača hranilnica sama. NaisirneiSa priliki za štedenie.
Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.
Kanonik R. Sušnik 1. r„
podpredsednik.
Velika zaloga! Nizke cene!
Radi velike zalege znatno znižane cene H!
Ugodna prilika za nakup: vezenin, pričetih in izvršenih žen. roCnih del, idrijskih Cipk, vstavkov, svile, volne, bombaže i.t. d.
Velika izbira drobnega in modnega blaga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat i. t. d. Predtisk in vazenj : mon gramov ter drugih risb.
- Primerna darila za godove in druge prilike -
Priporoča se z velespoštovanjem
, Ljubljana, Mestni trg 18.
1
Gričar & Mejač
:: Ljubljana "
Prešernova ulica šf» 9
-I
K
priporočala svojo največjo zalogo izgofoufjenifr obleh za gospode, dečise in otroke
::	»mesti	"
o konfekciji za dame
Pozor slov. delavska društvaT
kupujte svoje potrebščine pri znani in pni« ponočljivi domači manufaktunni trgovini
JflfiKO ČEŠJNUK
(ppi ČaSniku)
LtdUBLuJAJMM
Liingarjevei ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi naj« novejše blago za ženske in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva. == Cene najnižje. =====
mm j »ir1 i n. bohinca
i liiltii, u ia|i Bieiwelsove m Himslie ceste
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., G steklenic L krono
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin , G steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 vin., G steklenic 2 kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, steklenica 20 vin.
Mazilo zoper pege, lonček 1 K.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-liica 50 vin., večja l K 20 vin.
Odvajalne krogljice, škatljica 80 vin.
Posipalnl prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju
nog, škatljica 50 vin., 0 škatljic 2 kroni 50 vin.
Protinski cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribic olje, steklenica 1 krono.
Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 vin.
Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 20 vin., steklenic 1 krono
Tinktura za lase, steklenica 1 K.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju steki. 1 K.
Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 vin , in 4 krone 80 vin.
Žcleznate krogljice, proti bledici (Bleichsucnt) mala škatljica 70 vin , velika 1 krono 00 vin.
Edina in najkrajša črta v Ameriko!
o\ C/i
C/5 VO
HHVRE NEW-YORK
■■■■ francoska prekmorska družba. —.
Veljavne vozne liste (Sifkarte) za francosko llnjo Cez Havre, ter liste za povratek iz Amerike
v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
r ED. SMHRDii.........
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE« nasproti gostilne pri »FIGOVCU«.
prodalalna v lastni
veliha izbira
nzic
Denarni promet v 1.1908
S5S5S5S5£gg£g£g| Hajboljša, najslgurnejša prilika za stedenje 1 \UUUUUUUU
čez 72 milijonov K. j	Lastna	glavnica	kron	420.537	92
I
— Stanje vlog čez 20 milijonov K.
LJUDSKA POSOJILNICA
—	——i— registrovana zadruga z neomejeno zavezo ■
Miklošičeva cesta 8, pritličje v lastni hiši nasproti hotela ,Union‘ za franč. cerkvijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure rtll 01 brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po |2 |0 od vsakih 100 kron čistih (P50 na leto.
Hsanilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje -■	1	= po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. =======
Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpred. Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v St. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl. Anton Kobi, posest, in trg. Breg p. B, Karol Kauschegg, veleposest, v Ljubljani. Matija Koiar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blag. »Ljudske posojil.«, Ivan Pollak ml., tov., Karol Pollak, tov. in posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
lucm in $in Ljubljani
Dunajska ee$ta 1^
priporočata ^ueje begate zalege ::
uezrtij) l^ele$
VlT i im ul —■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
'Kmmmtv .
^iualni stroji za rodbine in ebrt
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.