POLOŽAJ HA IRSKEM SKRAJNO RESEN I"1?"«' ^Ustaske republikanske &te so se polastile novih pozicij. Miha Collins ji izdal ugotovilo. — Ustaške čete so se morale umakniti prel rednimi. — Four Court poslopje so zavzele čet* proste države. — Boji se vrše. Dublin, Irska. 29. juiiija. —I *o presledku. ki jo trajal teč ur, je bilo dano«! obnovljeno p oje v je med republikanskimi iT-edniii j»4i ustahkimi četami tir četjiii proste irske države v hlfeini FjfcX Courts poslopja, razdejanega d izstrelkov. Vse močne bostojn-ke ustaš^v se nahajajt pod » pi.jem artilerijo proste tr-.ke i žave. Polkovnik Mouiiden^flle Ir kapitan Vaiiffbten čet pfostei:-<*kc države sta bila ubiti, ko J bil neki oddelek njih eet iapa^fii iz zased*1. Grofica Markievvicz, j>rfnap«l» donioljubkinjn, kateri gr»' naj-* i h reklamo in ki je ena na jl >!. ii net ill prist asi n j Eamon 4e 'a. b ret se je pridružila \omunisiet nim silam, kt so zvezale tmjo usodo z ono Tista.ških repufeli'pn škili eet. Dobila jo poveljstvo rd komunističnim ^larnim sta«om i na (ieor^es St. Grofica iiaj h I rejšnje vojaške izkušiije. (i}«ea su Velikonočne ustaje leta TIH, se je borila s pištolo v r it. v družbi Sinnfeincev po ees a. Veliko žon>«k je stopilo vj "ste nerednih republikanskih če i t* r pomaprajo sedaj slednjim ii ko munistom. Vsake vrste maia^a! se je rekviriralo. Stanovanj r.;i vogalih strategičnih ulic se zaplenilo ter izpremenilo v b>čne hiše. Rati se je da se bodo hoj raz Širili po celem mestu Irski republikanski parjbnent se bo sestal jutri, vendar »a j*1 malo vrjetno, da se bo mo"l s< si at i v soboto, a to bo neir«;o«"". ee so položaj ne ho izboljgl. 1'staši favzomajo še vedn va/-n. pozieije na Gordiner infalh- » cestah ter na Parnell trg. Gt:-silo se je. da se še vedm nahajajo oddelki ustaških eet v pritličju Four Courts posloja ali da ko zavzeli v bližini poz i je, ki obvladujejo Four Court oz >m- Ij*. Izgube so bilo majhne spri-'n ostrosti boja. število mivih s*1 ceni na petnajst in ranjnih ns štirideset. Voditelji izjavljajo, rb je ne. mogoče re«"i, kedej se bfr komata državljanska vojna.Čeprav |o «"ete proste državne >ojrna!« [staše iz gotovih pozieij|im ven- dar ni bilo mogoče izvojevati od-ločilne zmage. Najti je znamenja, ki kažejo, da bodo trajale sovražnosti še par dni. > Miehaol Collins, načelnik proste irske države, je izdal doljro -Ugotovilo, v katerem dolži neredne republikanske čete. da so po vzrojili sedanje nerede in boje Pori vi ja vse miroljubne elomen to, naj se zavzamejo za edino redno vlado, ki je ustanovljena na Irskem. Vsa znamenja kažejo, da želi obdržati Collins prelivanje krvi na minimu. Co ^i hotel bi lahko un i I Four Courts poslopje v zelo kratkem času s svojo artile-rij ■ ter dovedel s tem do predaje nevednih čet, a on hoče najbrž izvojevati zmago s kar najmanj-šun prelivanjem krvi. Dublin, Irska, 30. junija. — r our Courts poslopje, glavna postojanka ustašev irske republikanske armade, je bilo zavzeto od oet- provizorične vlade proste irske države ob devetih da-neSNzjutraj. Sedaj bo napadli drujra poslopja. katera drže ustaši in streljanje po celem mestu se vrši na-prej. London, Anglija. 30. junija. — V nekem sporočilu dublinskega lista Freemans Journal se glasi, da so bili priB napadu na Four Courts poslopja ubiti trije vojaki proste irske države in da jih je bilo štirinajst ranjenih, med njimi tudi štirje častniki London, Anglija, 30. junija. — V nekem malo pred eno uro popoldne dospelem poročilu na Press Association se glasi, da je Four Courts poslopje v plamenih in da je velikanska eksplozija malo pred »dpošiljatvijo sporočila stresla ceTo mesto. Dublin, Trska. JW. junija. —-Ko je bilo zavzeto Fours Courts poslopje, je padlo v roke oet prosto države 33 ust a še v. Čete proste države so zasedle večji drl poslopja, m^d temi srednjo iJvo- j rano in knjižnieo in ustaši so bili prisiljeni umakniti se proti iz i točni sekeiji poslopja, ki je sko j ro popolnoma razdejana od artilerijskega ognja. ADVERTISE IN "GLAS NARODA". K POLOŽAJU V HEREIN, ILLINOIS. Ta slika je bila vzeta malo prej, preden se je za eel pokol j v Herri n, Illinois. Na levi strani je Gol. Samuel N. Hunter, elan illi-rodne "ranle. na desni je pa državni senator \ nojške narodne «r:»rde. na d<*sni je pa državni senator W. J. t DENARIIA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, MTRJJI, ITALIJI In ZASEDEblEM OZEMLJU m potom nai« bank« *vrfu je jo *ane«ljivo, hitro in po nizkih cenah. TCcraJ » Mir naše ren« aledeie: Jugoslavija: RacpnMtja na eadote pate in izpla&ije "Kr. postni tekomi urad ln "Jadranska banka'' v Ljifjani. Ztprebu. Beogradu; Kranju, C-lJu, Ma-rit»oru, rmbroTPiku, 8p|u, Sarajevu aH drugod, kjer je pad za hitro izpililo natngodneja. 1,000 krcn ____ $ 3.30 5,000 krcn ____ $18 50 10,000 kron ____ $36.00 zasedeno oseml**.: izplačuje "^adr^naka banka** ▼ Trata, 300 kron 400 kron 600 kron 500 lir 1000 lir $26.00 $51.00 Raspo«ilja na zadnje Opatiji in Zadrta. 50 lir . 100 lir .... $ 300 lir . Za potikat™, Id toveUojMM W Tredroat kronam, dinar.m in Hran sedaj nI atalna, menja ae večkrat In nepričakovano; is fca razloiea um ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računho po cmn\ onega dne. ko nam dospe poal^nl denar w roka. iftfMk dvajsettiao^ aren aH pa itatiseC lir i i« posebni Glede izplatil t dolarjih glejte FRAN oglas v tem listo. Denar nam je poslati fajbolje po Domestic Uooej Order ali pa New Tork Bank Draft. STATE BANK Naw York, N V. VLADA JE ZAUKAZALA KONFERENCO Vlada hoče na vsak način preprečiti stavko železničarjem ter je sklicala v zadnjem trenutku konferenco. Stav ka proti Združenim državam, — pravi železniški svet de. Če boste zastavkali proti povelju vladnega tribunala, boste stavkali proti vladi Združenih držav. ZDRAVSTVENO STANJE LENINA. Berlin, Nemčija, 30. junija. — Zdravstveno stanje Lenina ni slabše in tozadevna poročila so popolnoma neresnična. Tako je izjavil nemški špecijalist profesor Klemperer, ki je bil poslan v Moskvo, da preišče sovjetskega ministrskega predsednika. Profesor je odpotoval iz Moskve preteklo soboto in ko je dospel semkaj, je rekel; — Pred svojim odhodom sem se izpreha-jal z Leninom po vrtu. Ni res, da ima sifilis. Vprizoril sem *Wa«er-manovo preiskušnjo in reakcija je bila povsem negativna. Lenin trpi na polni nervozni izčrpanosti vsled preobilnega dela. .eta in leta si ni privoščil niti trenutka počitka. Zaenkrat ne more opravljati nobenega duševnega dela. Prepovedano mu je celo citati liste. Kakorhitro prične či tati, dobi strašen glavobol. Tudi po telefona ne sme govoriti ali sprejemati razburljive novice. FRANCOZOVI NAZORI O PROHIBICIJI Francoski opazovalec pravi, da bo Amerika kmahi dobila zopet vino in pivo, da pa se salon ne bo vrnil. Pariz, Francija. 30. junija. — Ameriki se lahko čestita na čudo* vitem soeijalnem eksperimentu. I-menovanem prohibieija. a vedno bolj se množe znamenja, da ni več dale«"' čas. ko bo franciskim vinom in francoskim pivom ( zopet dovoljen vstop v Združene Države, če že ne iz drugega vzroka vsaj v namenu, da se zmanjša strašno povečanje zavživanja žganja. To je sporočilo, katero je prinesel nazaj s seboj Alfred Guv. prejšni član Tardieu-jeve ekonom ske misije v Združenih Državah, ki je bil skozi več mesecev v A-meriki zaposlen s preiskavo glede pivskega problema, o katerem je razpravl jal z načelniki bolnic, policijskimi načelniki ter visokimi političnimi uradniki. — Nobena, druga dežela bi ne mogla izvesti ta eksperiment tako zaključno, — je rekel M. Guv m-ki skupini poročevalcev, katere je spravil skupaj grof Bernard de Mumra v družbi markija de Polignae. — Treba je priznati, da je bil salon soeijalno zlo in da jn bile. prohibieijska kampanja vsled tega upravičena. Sedaj, ko se je salon odpravilo, bo prišel čas. ko l>o dajal nov režim večje prostosti. Salon kot tak se ne bo nikdar več pojavil. — Danes pa se zavžije več žganja v razmerju z drugimi pijača mi kot pa pred vojno. Celo glavni zdravnik Bellevue bolniee v New Yorku mi je povedal, da je •sicer skozi deset let deloval ter se zavzemal za prohibicijo, da pa je danes preplašen ter napolnjen z grozo vspričo velikega števila delavcev, ki prihajajo v bolnieo pod uplivom strupenih pijač ter umirajo v strašnih krčih kot psi. Isti zdravnik mi je povedal, da bi obstajala edina rešitev v tem da bi se pripustilo vina in piva ter vprizorilo obenem drastično akcijo proti žganim pijača%m, seveda z izjemo v zdravniške svr-be. Preiskava M. Guy-a je pokazali velikansko izpremc-mbo v javnem razpoloženju v primeri z razpoloženjem, katero je opazil oh prejšnih svojih obiskih v deželi 'no občinstvo je seda i zaposleno z velikanskim kršenjem postave in opaziti jc soeijalno neenakost, kar je pripisovati cejstvn. la si lahko bogatini nabavijo toliko pijače kot jo le hočejo, kar ima sevedo za posledice veliko o-gorčenje med revnimi sloji. To pa bo lahko imelo eventualno resne politične posledice. Trdil pa je. da ni niti povečanje zavživanja o-maljivih sredstev, niti zločinskega vala v Ampriki pripisovati pro hibiciji, kkajti prvo pripisuje M". Guv nemškemu izvozu narkotičnih sredstev in drujre splošnim razmeram kot so se pojavile po končani vojni in se tičejo vseh' narodov. Fina vina. katera se j« preje pošiljalo v Nemčijo, Rusijo in v Združene države, se eksportira sedaj v Mehiko, Canado in na Japonsko. čeprav ni slednja narod, ki bi. konsumiral dosti vina. — Mi prodajamo direktno Združenim državam v verske in sakra-mentalne svrhe za $300.000 vina vsako leto, a indirektn® seveda veliko vee. Maurice Casenave. prejšni visoki komisar v Združenih državah, je obrazložil svojo lastne u-tiste ter izjavil, da je treba ameriško javnost posvariti, da jo treba izpremeniti sedanjo ameriško definicijo o lahkih vinih. Soglasno z ameriško definicijo naj vsebuje vino le štiri odstotke alko-h/tla, dočim se ne smatra francoskih vin zavžitnim. dokler ne vsebuje 14 ali 15 odstotkov aEko-hola. - - - /Ž" GLAS NARODR Eifen GLAS N A ROD 4r r-^R ir^Jl^: 11:22 V* X1 il.liV/1/Xl ^SlSSSSSr^ ^oj Ust slovenskih,delavcev v AmerikL IV 6 350 D 75,ooo Reader«. I FELEFON: CORTI^NDT 376. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at NewYork,N. Y. Undar the Act of Congress of March 3. 1879. TF.T.EFOW: CORTLAKDT 2876 NO 153. — feT^f. 153. NEW YORK, SATURDAY, JULY 1, 1922. — SOBOTA, 1. JULIJA, 19227 VOLUME XXX. — LETNIK XXX W I ( _ • I ' I .11—. .....1 BIELASKI POBEGNIL ; BREZ ODKUPNINE - Bielaski je šel trideset milj peš. — Obregon pravi, da krožijo glede zajetja šte- \ vine laži. - Mexico City, Mehika, 30. jun. A. Bruce Bielaski. prejšnji načel-| nik preiskovalnega urada justi*-nega departraenta ,Združenih dr-. žav, se je včeraj zvečer vrnil v : slavno mesto, potem ko je ušel j banditom, ki so pa držali tri dni j v jetništvu. j Ves zaprašen, neobrit in z vidnimi znamenji svojega jetništva v porah države Morelos je odšel Rielaski v svoje sobe. kjer pa je pozdravila njegova žena v družbi nekako pol dueata njegovih ožjih prijateljev. On ni hotel govoriti s časnikarskimi poročevalci ter obljubil da b o izdal danes "ugotovilo. a njegovi prijatelji so izjavi-da je prejšnji načelnik tajno službe učel svojim odvajalieem v Tetecal ter prehodil peš trideset milj v Cuernavaea, y bližini katerega mesta jo bil v nedeljo prijet tekom neke izletne vožnje z avtomobilom. »Tules Laeaud, načelnik mehiške bančne tvrdke, ki je dala na razpolago deset tisoč dolarjev kot odkupnino za Biclasltija, na temelju naročila Bielaskijeve tvrdke v New Yorku, je izjavil, da je avtoriziran povedati. da je Bieltski ušel svojim odvajaleem se predno je bil denar izplačan. Rekel je nadalje, da ni doživel Bielaski nič hujšega kot doživi človek tokom štiri dni trajajočega bivanja v gorah ..San Francisco, Cal.. 29. junija. Mehiški predsednik Obregon je trdil v neki brzojavki na San Praneiseo Chronicle. da jo porodilo iz Tampiea glede Amerikan-eev. katere baje drže banditi v ietništvu, popolnoma neresnično. Brzojavko je označil kot pno izmed številnih zlobnih dejanj, ki naj bi vzbudila pri obeli narodih neupodno razpoloženje. Washington, D. C.. 29. jun. — Danes sp nahajajo v rokah ameriško vlade polnomočni dokazi, , 'z katerih je razvidno. da je bilo odvedenje 4T Amerikaneev v Mehiki pos!ed'_a zarote, ki je bi-*a skovana v tej deželi v namenu, la se prepreči priznanje Obrego-nove vlade. Ravno tako je bil na Wall Streetu iztuh*an načrt za nstajo v Mehiki pod vodstvom Tenerala Gonzalesa. Glede izplačil v ameriških dolarjih! Po novi odredbi finančneaa m,rvst*r-tva v 'ugostaviji ic bankam tam scia jrepovedano izplačevanj« čekov aM dru-lih nakazil v tullh valutah. Ako toraj •ošljete denar v amerikanski veljavi, bo '•si notom čoka ali nakaz la. na uan-ca 4 Jugoslaviji ne sme izplačati v do-arjih, temveč po dnevnem tečaju v -lomači valuti, to ie v kronah oziroma linarjlh H sreči se je pa pri sestavi ome-»jene odredbe vDoštevala pnf-eisa iz • Ije^^^v v tilitn Ha Tarnpr#-mn Strir ke. ki imajo potovati v Ameriko, izvr-iiti še vedno izplačila v ameriških do-'arjih. vendar pa nakazilo ne sme presegati zneska $250.— za vsakega oosa-■nežnega potnika. Do te svote pa lahko zplačamo poljubne zneske. Ameriški denar se izplača te proti predložitvi potnega lista v uradu Jadranske banke v LJubljani ali Zagrebu. V AVSTRIJI, ITALIJI in ZASEDE. MEM OZEMLJU Da še vedno l?:;ko brez »vir Izvršujemo izolaČHa v ameriških dolarjih. Na nakaznici ali naročilnem listu naj ho vidno označeno, da se ima izvršiti •toiaiilo v ameriških dolarjih. Poleg zneska, ki na i se izplača v ameriškem denarju, se nam mora poslati trdi za poštnino in druge stroške kakor Medi. Za izplačilo do ® 10.— do 50 centov, »a izolačila od t 10.— do $ 50.— po t 1.—, za iznlačila. ki preseiajo znesek t 50.— po 2 centa od vsakega dolarja i|i no t 2.— Od >fn. Denar nam Je poslati najboiie do Do--n«»t bodo sporazumeli. — Ben Hop-1 per, načelnik sveta je rekel, daj ne vrjame, da bo prišlo do stavke. — Zveza železniških izvrševalnih uradnikov, ki predstavlja glavne železniee dežele, je pred par dnevi zavrnila ultimatum, katerega ji je poslal Jewell, predsednik železniškega oddelka Ameriške delavske federacije. Jewell je posvaril železnice, da bodo ljudje zastavkali, če se bo uveljavilo skrčenje plač, kot sra je določil železniški delavski svet. V odgovor na ultimatum so izjavili člani delavskega sveta: — Podvreči se sedaj vaši zahtevi ter zavrniti sklep delavskega sveta, bi pomenjalo priznati vaSo moč za večjo kot je moč vla- Berlin, Nemčija, 30. junija. — KancelaT Wirtb in člani kabineta no se razgovarjali včeraj skozi sedem ur z ministrskimi predsedniki različnih nemških držav glede problema, kako bi bilo mogoče zavarovati republika, nakar se nadaljno razpravo o zadevi pre ložilo na današnji dan. V uradnem sporočilu se glasi da se je večina navzočih vladnih znstop nikov izrekla r.a takojšnje na-daljne dostavke. k ustavi, da se tem potom izvede določbe, vse. bovane v zadnji proklamaciji predsednika Eberta. Večina minstrov je bila nadalje zadovoljna s tem. da se opusti tritedensko dobo. do katere ima zvezni svet pravico, da odobri nove odredbo in vsled tega bo osnutek postave za varstvo republike prrerfiložen nemškemu državnemu zboru že tekom naslednjega tedna, v soglasju s sedanjim programom vlade. TCot je bilo videti vnaprej, je prišel odpor proti nameravanim odredbam v glavnem iz Bavarske iz Virtemberške. kojih ministrskega predsednika sta izjavila, da smatrata njih vladno postavo za odveč, ker nista ogroženi od nikakih reakeijonarnih plementov. Kakšen uspeh bo imel dr. Wirth. da prepriča in pridobi za svnje mnenje nasprotujoča ministrska predsednika, se bo izkazalo danes. Politični krojri so prepričali, da bo ustrajala Ba-va:ska pri svojem dosedanjem stališču, vendar pa se anmnfta. da bo mogoče pridobiti Virtem-herško za drugo stran. Dotični dostavek k ustavi določa smrtno kazen ali dosmrtno ječo za člane proti-republikan-skih organizacij, ki se zarote pro-življenju sedanje ali prejšnjih republikanskih vlad. Določa se tudi kazni za osebe, ki financijelno podpirajo take organizacije. Osebe, ki yedo-ma zamolče yVbstoj talcih organizacij. se lahko obsodi na zaporne kazni. Medtem pa je državni zbor še'' nadalje pozorišče ostrih stran-j karskih bojev in političnih špe-; kulaeij glede političnih izgledov j za slučaj, da bi bila razpisane i nove volitve. ! Tako obe socijalistični stranki j kot komunisti so preričani, daj jim daje sedanji položaj v roke j njih najbolj uspešni kampanjski mntenjal *:-x nočejo čakati ugodnega izida boja za varstvo repu- ! blike ter pocenitev kruha. 1 66 LETNI MOZ UMRL NA ELEKTRIČNEM STOLU V Sing Singu je bil včeraj usmrčen 66 let star Michael Rossi, katerega ni hotel governer pomilostiti. New York, 30. junija. Michael Rossi, star 66 let. najstarejši zločinec kar se jih je kedaj, usmrtilo v Sing Singu. je šejl včeraj zvečer krog enajste ure f>rez vsake opore v smrtno kamr.n ter stopil brez vsake opore na oder električnega stola, pri čemur je nairlas molil. Njegova molitev je predstavljala zadnje besede, ka tere je izgovarjal. V številnih o-zirih se je obnašal povsem drugače kot se obnašajo ponavadi ljudje, ki morajo iti v smrt. V zadnjem času je pričel pesniti v angleškem jezilm. to je v jeziku, ki mu je bil nepoznan do zrele možke dobe ter zabaval s svojimi pesnitvami paznike, ki so pogosto predstavljali predmet njegovih pesmi. Najti je tudi malo vernikov, ki bi 'da1 i svoji veri boljšega izT raza kot ga je dal Rossi v svojem zadnjem pismu na ženo. V pismu se je glasilo: — Odšel bom od tukaj in ko bom dospel v svoje novo bivališče, bom stopil s teboj v zvezo. Vsled tega ti je nepotrebno priti sem. da me še enkrat vidiš pred odhodom. Pravica smrtnih kandidatov, da si izvolijo svojo lastno ra^elj-sko večerjo, ni imela nikake mikavnosti za Rossija. Ko so ga j vprašali, kaj želi jesti, je odgo-1 voril, da taka stvar ni vredna resnega premisleka. — Navadna večerja je dosti dobra zame, — je rekel. Rossi ^e bil obsojen na smrt, ker je leta 1919 ustrelil na svo jem domu v Tuekahoe v njegov« hiši živečega gostača Antonio Orlando. BERLINSKI STAVCI ŠTRAJ KAJO. j Berlin, Nemčija. 30. junija. --i Skoraj pri vseh tukajšnjih č.iso-! pisih so zastavkali stavci. Zahtevajo večjo plačo. ~ SMRTNA KAZEN ZA NEMŠKE ZAROTNIKE --m- ,r Nemška vlada namerava uvesti smrtno kazen za zarotnike proti življenju visokih nemških uradnikov. — Kdor ne bo hotel izdati protidržavne organizacije, bo ka-j novan. — Socijalisti so zadovoljni. GLAS NARODA, 1. JUL. 1922 Dopisi. Peter Zgaga Iz poročila nekegra našega poročevalca posnemam: Zenitovanje je bilo jako pri-jetr^. Imeli smo vsega dovolj: piti in jesti. Kmalo po večerji sta se pa novoporočeuca podala na poročno potovanje. Ženin je j odpeljal svojo mlado ženico v Niagara Falls ... * * * Marsikateri poročeni možki. • ki mora nositi zakonske križe in • težave, mu zavida. ' i Prej, pred vojsko je bilo slišati na vseli političnih shodih j I vzklike: Naša cesarsko-kraljeya korumpirana vlada! Naša cesarska kraljeva krivična vlada itd. Sedaj smo se pa precej modernizirali. Bolj kratki in temeljiti smo postali. Bolj kratki in radi-, kalni smo. Sedaj namreč pravi-1 mo sama kraljeva . . . * <* * Kmalo bo vročina pritisnila. Ženske so že začele nositi klobuke, * • * I/. Londona poročajo, da se An-1 gležem ni posrečilo priti na najvišjo točko na svetu, na vrh Mount Everesta. Se dvu *isnč ~ čevljev visoko bi morali laziti,1 pa so se skesali. To je stvar stranskega pomena. Poglavitno za Angleže je, da so prišli v Washingto To se pravi, ogenj je, pa spi v " srcih, kot iskra v kremenu. ^ Če se pa enkrat dodobra tikre- * še, ga vsa laška voda ne bo po- 1 gasila. ^ « „ • "i0 , fJ Papež se sila jezi nad Judi v I Palestini. Pravi, da morajo imeti j vsi tamošnji prebivalci enake £ pravice. Dokler bodo imeli Angleži pro-! lektorat nad Palestino, ne bodo imeli v nji niti Judje, niti kristjani preveč velike besede. * * *_ Špansko smatrajo za najbolj ' nazadnjaško deželo na svetu. ^ V gotovem oziru je precej na- j predna. Tam se že vsaj ljudje z j biki bore, po drugih deželah se j pa osli z osli. * * * Ime je stranska stvar, povsod in vselej. L Tako so naprimer aretirali v i državi Maine nekega človeka, ki [ je kuhal in prodajal žganje. Mo- i žak se je pisal Drinkwater. jc Prohibicijski agent, ki ga je ' aretiral, se piše "VVinebeer. 1 Mi redkodedaj zavidamo o-nim, ki so daleč pred nami, tem- j več le onim iz našega lastnega > razreda, ki so slučajno nekoliko I pred nami. • • • V splošnem so najbolj strogi v kritiki dobrega dela oni, ki ga ne ^ znajo sami izvršiti. ' ... j 11 Marsikateri človek, ki je prepričan. da je vdan globokemu premišljanju je le lenobi vdan. * - * Ce ne bodo v teku enega tedna , naši ljudje na Jugu nobenega se- ] žgali na grmadi, potem je čas, i , da se pripravimo na protest proti j turškim grozovitostim. i; * • * -Japonska je baje storila kora- i ke. da umakne stroje čete iz Kitajske. To so koraki kot pri ne-;* kem modernem plesu: dva naprej ' in štiri nazaj. # • * V prvem razredu nekega par-nika, ki je dospel v New York, je bilo le sedem ljndi: sest deklet in ena žena. Kljub temu pa se je potovanje završilo brez po- J sebnih dogodkov. ZAKAJ? plačate veC, za pravi, priatnl Columbia gramofen.lko ga dobite EDINO t.»t OD MENE $10.00 CENEJE. Zaloga Je obilna. ffkorde v vaeh Jezikih pO 75 centov komad. Seilte takoj oe tej tevaniMnlprtllkl. Ce^lk dobite pri: Victcr Navinšek, 331 Greeve St., Conemaugh, Pa. Opomba: Pazite na ime "Columbia,, varatve t znamka. "GLAS NARODA" ______________(SLOVENIAN DAILY)_ Owned and Published by Slovenic Publishing Company (A Corporation) z rWANK SAKSER, President LOUIS BENEDIK. Treasurer t Place of Business of the Corooratlon and Addresses of Above Officers: j n Cfttandt Street, Borough cf Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA |j ______(Voice of the People)_____ ; Issued Every Day Except Sundays and Holidays. fta m»m mm vatja list hi Amarlko Za Now Vork sa cmo lata ........ frjoa 1 la Canada ........... , H-K za pol lata HM Sa pal Ma .................(3.01 Z« Inozemstvo za celo Mta ...mm I7J0 , mm istrt I—j............... iijo. za pol Imtm ........— MJfi!1" --! ---" ~ -------------—- J Subscription Yearly 16.00 ^ Advertisements on Agreement. L j__"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemši nedelj in praznikov, I Dopinl brez pMplPa In ofiehnoatl »c ne jriobt'u jejo T'enar naj se blagovoli po- ^ iiljuti po Jlon< v « >rd> r. Pri vpremembl kraja naroinikov prosimo, da se nam tudi prrjftnjo bfvaJiSCe naznani. da hilreje najdemo naslovnika. j S __ GLASNARODA 7 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 i; »THA^^^COUHgiA ' KDO JE KRIV? i ] Nikdar so ne bo natančno izvedelo ne za število, še 1 it manj pa za imena onih. ki so poginili v majnarski bitki , v bližini llerrijia v Illinois. Dva linijska pmnojrar ja sta bila ubita. ji Trupla šestnajstih skebov so našli ter zakopali v:> neoznačene grobove. _ \\ Taka je bila kontna usoda žrtev stvari, katero ime- <■ nujemo eivilizaeijo. . j! Neka eikaška delrktivska agentura je rekrutirala ; skebe. K skebstvu je prisilila te ljudi nezaposljenost j zaeno z napačnimi obljubami. i* Poslali so jih v premogarsko taborišče v strogo or-ij ganiziranem okraju. Ti ljudje so delali za nasipom })od varstvom obrože- ■ nili stražnikov, ki so na nepostaven naein zastavljali 1 javno pot ,ustavljali mimoidoee ter poglobili sovraštvo občine, ki je videla v skebili izdajalce svojega razreda. Izprva so krožili nekaki izgovori, da so možje spojeni z unijo "steam shovelerjev" in da so zaposljeni le.i v namenu, da spravijo spoti na površini ležeči premog. ' na pa za kopanje premoga. Nato pa je brzojavil predsednik Lewis, da ni ta uni- ■ ja v zvezi z organizacijo. Kmalo nato, čeprav ne na , temelju te brzojavke, so se stavkujoei majnarji zbrali 5 kot na earoven poziv. 1 Nekateri med njimi so se izurili v vojaškem poslu j tekom vojne. Takrat so jim rckri, da jo nasilje sveto, ee se vrši ] za pravično stvar. Nobena nemška armada ni nikdar jemala krulia iz 1 ust njih žena in otrok, kot so ga jemali ti skobi za obro- ' ženini nasipom. ______ Odkorakali so, večinoma neobroženi, proti nasipu. jj Koroncrjeva porota je izjavila, da jo pričel supe- 1 rintendont rova McDowel streljati ter je ubil enega ' unrjskega preinogarja. !, Farrington, predsednik illinoijškega okraja, pravi, da so se ljudje nato razpršili, zgrabili za orožje ter se ; vrnili, da napadejo skebe. Skobi so so hitro vdali. Nato jo ljudska množica, kot pravi časopisje, omamljena od slabe pijače in vzhieona vsled okrutosti, ki je posledica razburi j ivost, masakrirala veliko jetnikov. Pravijo, da su ženske z otroci v naročju pozivale svoje može na umor. Zopet enkrat je bila Amerika osramočena, in pravična stvar dola je trpela vsled nasilja drhali. Vse krivde za ta strašni položaj ni mogoče naprtiti skeboni ,ali onim. ki so jih poslali v Herrin, čeprav so dobro poznali nevarnost. Istotako ni mogoče naprtiti te krivde štrajkarjem. To je posodica trpkega industrijalnega boja v Ameriki, kojega uzrokov ni hotela družba odpraviti in kojega nasilnih metod ni mogla ublažiti. Dvanajst tednov je bilo na stotine tisočev premogar-jcv brez dela. Njih otroci so trpeli lakot. V gotovih krajih so jim celo zanikali navadno pravice prostih državljanov. Videli so. kako so lastnino odsotnih lastnikov premoga, katoroja potrebuje narod, stražili obroženi lopovi, dočim je stala vlada brezbrižno na strani ali je pa bila brez moči, da kaj ukrene. Iz takega položaja se kaj rado izcimi nasilstvo, prav posebno pa, če ima ljudstvo tradicijo nasilja, ki je vedno spremljalo vso ameriške delavske spore. Mogoče je bil isti duh, ki je dal Ameriki tako žalostno odličnost glede ubojev in ki je dovedel do naših linčanj, v tem industri-jaluem sporu prvi faktor. Ta žaloigra v Ulinoisu poživlja sedaj obe strani v industrijalnem boju, naj na primeren način uvažujeta človeško življenje. Poživlja tudi vladne uradnike in voditelje misli, naj dovedejo do konca stavke še predno se bodo obupni ljudje poslužili alienih blaznih dejanj. Pozi^ja pa končno tudi Amerikance vsake vrste, naj skušajo spraviti iz političnega telesa strup, ki se kaže v naših zapiskih strašnega nasilja. ADVERTISE IN "O LA8 NARODA". ADVERTISE IN "GLAS NARODA**. _ FarrcU, Fa. Ker ravno pošiljam naročnino a Glas Naroda, naj še nekoliko lapišem iz naše naselbine. l< Delamo vsak dan. Zaslužek je v idvisen od delavca in prodora. J' >elo je naporno, a opravljamo ga . tihim zadovoljstvom, vedov, da 0 lokler se dela, bo tudi jela. (| Mračno je življenje v kapitali- 0 •tieni družbi za mase ljudstva. s roda mrak prihaja vedno pred s ur jo. Večer se dela v deželi kapi- 1 alizma. Med kapitalom in delom s e vtrtii jo danes vsepovsod boji. 1 :daj za boljšo plaeo, zdaj za s ►krajšanje delovnega časa. enkrat = :u l)oljše razmere a- delavnici, s lrugič :o kmalu mogel živeti, ne samo i iivotariti. Združeni bomo zmago- 1 /ali, nesložni bomo propadali. To 1 /elja v narodnem tako kot v go- ' -podarskem oziru. Živimo v veli- x vem času. V veliki d<«bi živimo. { r čaadih, preko strmin, ali bodočnost J uu podaja roko. Volja se mu po- * mja, da mu učvrsti korake; zna- 1 ije mu obrta varno hojo. Kadar s ie bo proletariat prebudil, tedaj 1 >e razgrne pred tvojimi očmi noža dežela — dežela Svobode. Jakob Jert. 1 Claridge, Pa. - v 1 S st raj kom še vedno nadaljuje- A no; kdaj l>o konec, tega nikdo ne , /e povedati. Kot se nam zdi, ta strajk traja malo čez čas, kakor , ;mo mi sprva pričakovali. Ob pri- . •etku so nam najlxdjši izvedeaici ( •rerokovali, da bo v štirih ali še- i »tili tednih v>e poravnano, ali da- , les smo že v juliju, drugače smo ^ r>a še tam, kot smo bili ob pričet- } *u starke. ^ Pri nas je tako, kot je bilo po- ; •)čano v nekaterih dopisih iz te t naselbine. Imamo nekaj tujih de-avcev ali najemnikov, ki so prišli j k nam srečo iskat, ki pa ne projicirajo posebne količine premo- . ira. Oni vt-e škode narede kot pro- j fita, in kompanija že težko čaka „ tia nas, da bi prišli na delo. V , Jrugih ozirih se i>a prav mirno , ^adržimo, ne delamo prepirov in tie dajemo povoda drugim zanje, j Ja bi jih delali. . i Preti časom je bilo poročano v ( naših dopisih, da so kicpčijski ljudje in obrtniki proti št raj k ar-jem. V tem je tudi resnica. Stav j ka gotovo nikomur nič dobrega | ne prinese, bodisi podjetnikom, kupeevalcu ali pa delavcu. Med iemi je gotovo najbolj prizadet mali kupčevalec. Veliki se žf odmakne, ker on je že iz navade proti delavcem, kolikor se tiče štrajkov. V mnogih slučajih kupčevalec še polovice blaga ne la stuje. ki ga ima v prodajalni. On mora včasih mnogo prenesti, tako tudi drugi obrtniki. Vsi imajo več a!i manj škode. Da se že ti; in tam oglaša jrlad pri naših premogarjih, se ni čuditi. ker smo lansko leto delali komaj 2—'{ dni na teden, pri čemur so eni nekoliko zaslužili, drugi manj. nekateri pa še za vsakdanje potrebe ne. Toda to nas še ne straši. Dokler bodo drugi držali, bomo tudi mi. < Pozdrav vsem stavkarjem! Poročevalec. Red Rock, W Va. Namenil sem se sporočiti, kako se razvija tukaj stavka. Kot dru-pi naši linijski bratje, smo tudi mi odločili lopate in krampe s prvim aprilom in smo stopili v fronto s štrajkujočimi brati v boj za svoje poštene praviee. Slovencevc nas je tukaj, ki smo delali v pre-' inogororu, 10. Drugi so Ameri kanci, in približno toliko, kot nas. je bilo ItaTjanov. Iz dotične na-j selbine se je izselilo skoro polovi-! ea Italjanov. Odšli so v gozd, A-j merikanei pa v mesto in druge ]*raje. Ostali smo v večini edino Slovenci. V so«*1 d m h krajih obra-1 taje par skehskih majn.. Tja je' šel od tukaj skebat en Italjan. | Sem so hodil« delat iz bližnjega; mesta, ki zasluži ime skebsko gnezdo (Buchanan). Tam je men-J da tudi glavna skebska post o j an-j k a v tem kraju. Do pred zadnjih dni je bilo tukaj mirno. Superintendent je pred časom že silil, naj se podamo nazaj na delo, češ, da je doti čira kompanija pripravljena plačevati tisto plačo, kot da je bila pred prvim aprilom in tudi da bo unijska organizacija še nadalje ostala. To skušnjavo smo srečno prestali in se nismo dali speljati na limanice superintendent o vih obljub. Pred nt-kaj dnevi so se pa začele širiti novice, da rov prične obratovati. Amerikanei m. nas pričeli vpraševati, čemu gremo skebat, češ, da smo prem superintendentom povedali. da n:uo pripravljeni delati. Neki Italjan, zancsljh unijst, ki je šel v tem času delat v gozd, je superin-tendentu lagal, da bo pripeljal 25 Jtaljanov skebat. Tako so krožile lažnjive novice okoli. Dne 27. junija je prišel superintendent k r.am Sloveneem in povedal, da hoče odpreti open shop. Dal nam j«1 odloga o dni, da naj povemo, kaj mislimo, če smo pripravljeni delati ali ne. Pripomniti moram tukaj. da se ni upal povedati nam premogarjem, ampak je prišel vprašat neko našo rojakinjo, zavedno Slovenko. Ta mu je povedala, da od Slovem-ev ne bo šel noben skebat,. da se rajši izselimo iz kompanijskih hiš, kot bi šli v open shop delat. Danes 2S- junija zju-5 raj je prišlo veliko število (trije Amerikanei), da gredo delat v premogorov. Slo\enci smo se hitro odpravili, ko smo videli te tri skebe in smo jim zastavili pot v rov. Par jih je zgrabilo železne kole in zamahnilo proti njim. In skebom je takoj padlo srce v hlače. Povedali smo jim. naj se vrnejo. Preplašeni so se začeli izgovarjati, da jim superintendent ni povedal, da hoče pričeti obratovati open shop. Vemo pa, da so lagali. kajti med njimi j-1 neki skeb (bivši unijst, ki jc preti mesecem dni odšel v Ohio skebat). Bil je tukaj za zapisnikarja v unijskem odboru. Ta premeteni ptiček je kolektal pri neki unij ski seji za -znamke za unijska pisma, češ, da sam ne bo plačeval stroškov. Xa-lcolektaue cente pa si je najbrže prihranil za pot. ko je šel v Ohio skebat.) Njega je gotovo superintendent zvabil, naj pride tukaj skebat. Dva sta bila pa unijsta, Kompanijska pet-olienika. Ko .so Amerikanei videli, kaj je, so prihiteli na lice mesta. Dvomimo, da bi se oni upali tako pogumno nastopiti kot smo mi Slovenci. Neka Slovenka jih je prišla poklicat da naj gredo k nji, če so tako lačni, da jim bo dala kruha in kave, samo naj se mirno zdrže. S poveše-nimi očmi so se sramežljivo vračali domov, kot nekdaj rzdajalee Juda Iškarjot. Čeprav so tako ponosni na svoje državljanstvo in i nas s prezirali jem ogovarjajo foreigner, se jim ne damo, ne bojimo se superintend elita, ne boss a ii? rkebov. Če nam ne dajo besede, Če nisnio zmožni angleškega govorjenja, pokažemo s pestmi, da se nc pustimo teptati kapitalističnim podrepnikoni. Pokazali smo jim kaj znamo, zabičali z grožnjami če se še kdaj drznejo motiti stavko in upamo, da ne bo brez uspe ha. Zavedamo se -. " Iskro lahko pogasiš, ognja ne moreš!?" ! Vsem bratom, ki se skupno bolimo za svoje poštene pravice tei svoj vsakdanji kruh, kličem: Po gumno naprej, zmaga je naša f Pozdrav vsem bratom unijstom! Stavk ar. Valley, Wash Tukaj se je oglasile štorklja pr rojaku Andreju Kršninar. Poda rila mu je čvrstega sineka-prvo lo.ienčka. Sinček in mati st£ zdrava._________ > -■— i.. > Kako je umrl Rudolf Habsburški Avstrijski zgodovinar Henrik 1 Friedjung piše v drugem zvezka svoje knjige "Doba imperijaliz ma", da se je Rudolf ustrelil san: ter pristavlja: "Vse drugo, kai se govori o Rudolfovi smrti j( '! bajka. Resnica je, da se je skup nos svojo ljubico Marijo Večere ■j prostovoljno poslovil od ž i vije-■ nja. Ko sta se oba pismeno pošlo- > vila od svojih sorodnikov, je Ku -jdolf najpreje ustrelil strastno r.a * ljnbljeno deklico, nato pa samegs -; sebe. Kakor znano, se je linšk i! škof uprl cerkvenim eeremoni »Jam, ker je vedel za Rudolfov sa -J momor. ______ Iz Jugoslavije. Letalska nezgoda v Novem Sadu. Na novosad^kem vojaškem k-ta-j iišču se je ]>rigodi!a težka nesreča.' Dopoldne sta hotela, vračajo« se ie Beograda, pristati na letališču ietatska častnika kiii»itan Suput kot pilot -in kapitan Prinčič kot spremljevalec. Neposredno pred letališčem sta v višini 5 metrov z letalom zadela ob n-.-ko vodno napravo. Vsled silnega sunka se j -vnelo letalo. Kapitan Prinčič jr skočil z aparata, dočim je kapitan •Suput skuša! še rešiti letal". O-genj pa se je naglo razširil in Suput a je mahoma objel plamen. Gorela je tudi njegova obleka, tiore«'-se je spustil na tla. Vsled težkih opeklin so ga prepeljali v vojaško bolnico v Petrovaradin. Kapitan Prinčič je ranjen na čelu. Letal" je popolnoma zgorelo. Škoda znaša nad 4 miljone kron. i Amerikanka prepotovala Jugoslavijo. Splitski listi poročajo, da je tjakaj dospela Amerikanka gdč. .Mary Campbell, upravitelj iea de-partmenta za podporo deee, članica ameriške misije za Jugoslavijo. 3liss Campbell je prepotovala celo Srbijo, Macedonijo, H"sno in Hercegovino ter ostane -edaj nekoliko časa v Dubrovniku. Velik požar v državnem gozdu. j Kakor poročajo iz Valjeva, je j v državnem gozdu Jlklaglaš pri Kn-liovem izbruhnil požar. Dva liek-i Lara gozda sta popolnoma pogo-| rela. I^e energičnemu delu gasil-jcev se je posrečilo lokalizirati j>o-žar. Skoda je velika. Povratek Jugoslovanov iz Rusije. Vsle^l intervencije člana bivše jugoslovanske delegacije a Genovi, profesorja Dragoljuba Niča, je predsednik bivše ruske delegacije jCičeriii izdal ukaz ruskim oblastem v Moskvi, da brez odloga dovolijo povratek v domovino gotovemu številu jugoslovanskih državljanov po seznamu, katerega je predložil profesor llič predsedniku ruske delegae.ijje. Morilec dveh žensk obešen. ; V Sarajevu jr; bil na dvorišču tamkajšnjega okrožnega sodišča obešen Pran ko Antonijevič, ki je bil dne 20. avgusta 1021 obsojen na smrt. ker je v Dervent: meseca junija 1019 umoril in oropal Dragico Kukovie in Ružo Petrovič. Čehoslovaki in naše Primorje. Češkoslovaški konzul O. Piira se 2° mudil pred kratkim v Pri-ruorju in na Krku, da posesti tam- k.i ;šn j i k(.'|»ališča in : v poedinih mestih. Tem po-: P j bilo dognano, da so Čeho-s hi!, na nasem Kvarnem zelo š" bili . 'yjii, posebno v lia- aiilna Krku. O'jwvitev mednarodnega donavskega prometa 1 le 15. maja zjutraj ob 7. uri .jc iirinila z Dunaja. o»l Prater-i^eji ]>rva ladj r ki v o/i osebe, pr' > iu ekspresne po-iljatve na: inoit v IJeograd. Vmes se par k ustavi v Bratislavi na Slo-vašlm, v madžarski Budimpešti, J'ot-t v MohaV-u, Bratinu, Alma-šu li»-r s»> 1 sliko prestopi za (>si-.iek IVuk ►varil. Novem Sadu in ZcmB u-!'»f o-j-rntiu. Od tam ima i/.ve/ i/. oimiejno plovbo sindikata [SHSia <»ršovo, Turn Severin iu jliadifevac. Za sedaj vozi ek.spres-|na l;*ja v. Dunaja trikrat na te-j d en i»r;'vn • tolikokrat obratno iz j f »eoj_rfcI,, !ia\zgor. Doli v pondelj-jkih. -»-dah in petkih, nazaj v tor-jliih. (Irtkifi in sobotah; !. in II. {razr-Mls p dnimi kabinami. Vo-Ž-ji'ja .i^p'-enx'-unana na -1S ur. — J Osebi:inn-<1 narodni donavski pro-j met j fpi : -el torej ]» osmrh letih i z i fva. I A O TE R T ISEME NTS Udowst poletnih mesece^ — J To |1 rje obeta biti jako vr« Ali le hočete počutiti udobninB da b<"»s . l.diko tekmovali vročiiJJ in spal bi Na dnu večine poletnih boltni so želodčni neredi, povzroči v-ded zmote v dijeti, iz-I menja1, i v-de, hitre izpremembe I od vro ^ga na mrzlo vreme itd. ; Poglav na stvar je, da si iz«"*isti-| te Cmtv >je, da ^a ohranjate od-■ prtega. Frinerjevo Grenko Vino [vam 1h i vrnilo prebavo, osvežilo jodvaj.il r> črevo: ne boste več trpeli v>! 1 zaprtja, izpeli;«vanja in jglavobn , spali boste mirno, in i z bes«-. rečeno, čutili se boste i udobnu in boste priporočali Trt-! nerjevo irenko Vino svojim pri-i jatel jen .Med Trinerjevimi uspe jšnimi v: a vili jih je več, ki orno-gočijo i različne načine poletno udobno- Imenujemo samo Tri-nerjevo ohno Kremo, Trinerjevo Kremo britje, Trinerjev Tekoči Samj . Trinerjevo Ročno Mazilo. T nerjevo zdravilo zoper kurja o sa. Naročite sedaj zalo-•ffo od t. Sepra lekarnarja ali prodajalca Iravil ter bodite prepričani, da o vse te sestavine nenad-kriljive. ' 31ugushnmmika A^gBL Katni. SJrftnuta Ustanovljena 1. 1898 ^S^Em* Inko porirana I. 1900 GLAVNI URAD v iLY, MIM4. enm PradaadBlk: BUDOLT FBRDAN. vft 31. tK*x 8t_ Glrrelud. O. PodpredMdaik: LOUIS BALANT, 10«. V+sl Awl. Tgff. a Tajntk: JOSEPH PIBH^fiR, SU. ip. BUsmjnik: GEO. Lt BBOHCH, V^JMIiul Blagajnik nelzpiačauih smrtnim: JOIN MOVEifc, «24 H. 2nd A«*« . W. Dulvtfe. Min. [ TiM iy—1 Dr. JOB. V. CBAHBK. 848 B. Ohlohtnt, M. flU Plttatursli, P*. Nadtomrn! ANTON ZBA8NIK. Room -iH'i liake« 1 Bldg., c r . Diamond and Grant Streets, Pittsburgh, Ta. MOHOH MLADIC, Z0O8 Bol Lawsd M A?«, Qdctgo, DL FBAMK 8KBABEO, 4822 Waahingt i Street, Jen?er. Ool«. r«rotea lb«r, LEONARD BLABODNIB, Box 48C Ely. Ulja. GREGOR J. PORENTA, Blaek Dian ud, Wasl. i FRANK ZOB1CH. 8217 Bt. Olalr A K, OlevaUnd, O. „ } lirnieraix l«dbwr: t ^ VALENTIN PIBC, 819 Ueadow Av<, Rockdak, JoUet, HL PAULINE ERMENO, 63» — 8rd B pet. L* jalle, IU. < JOSIP STEBLB. 404 E. Mesa Ave ie, Piebo, Gola. ANTON CELARO 706 Market St; >t, Waikegan, HL r ccr— J«dnoHno nradao sla to: "Gin K^roda". f w Tm rtrarl tikaj ode se uradnih »dev k&cor tudi denarne poSUja-tro naj se pofilljajo na glavnega t< dka. Y» pritožbe naj we poiilja na predsednika porotnega odbnra. KoSnje m. sprejem novih Clang v In !x>lnl5ka spričevala naj se pošli j: ia vrhojiega sd ravnika. Jugoslovanska KaiolLSka Jedno i se priieroča vsem Jugoslovanom ML obilen pristop. Kdor teli postati i^an te irganlzaclje, naj se sglasl tajnika bljiinega društva J. KI f. Za ustanovitev novih droitev •s pa obrnite a* «L tajnik« No4 druit?* ae lahko Titanovi a 8 Gani aH flsntrail O LAS NAHODA. 1. JUL, 1922 - ^ Solnčenje - zdravilo zoper /etiko. i / hibo, težke živčne bolezni, arte-rioskleroso, sladkorno bolezen, maščobnost grča, splošno oblabe-lost ali kakršnokoli bolezen, ki je zvezana s povišano temperaturo a li s krvavi je njeni. Za te je soln-eenje strup. Tuberkuloznim v prvem stadiju solnce jako koristi; v drugem Stadiju pa že mnogim škoduje, tuberkulozni v tretjem stadiju se ne smejo solnčati. Napačno je naziranje. da se bolnih solnce "ne prime", oziroma da Je zdrav vsakdo, ki ga solnce hitro obžge. Solnčenje je jako koristno. *Teha pri tem strogeea oi a ania iv. , .... • česje Nikakor s„n- Čegar konstitucVJ.alno sredstvo ta naj ne hodi na so?n^!e, oi*&§c je tru-vedbo rapallskc pogodbo. Si Izje do dogovorov, ki pričakujejr» Končnega odobrenja pri obeli vladali. Ti dogovori so taki. da lahko vstvarijo trajno, iskreno iu prisrčno so d t lovanje med obema državama, kar je potrebno za oba naroda, zlasti pa za Reko in Za-der. Spominja se še raznih sklenjenih dogovorov in končno me-ni. da je prestiž Italije v Cenovi «elo naraste!. Smrtna kosa. Po večletni težki bole/ni je umrla v Ljubljani gdč Vanda (ios-lar. stara 19 let. \ Konjicah je umrl srnini kanc-!ist .lcnn-j Mlaker v :;;». letu svoje starosti. V vis. i-:i starosti S! let j'* ui ?rl V zbornici je imel zunanji minister Schanzer dolg govor <> genovski konferenci in o italijanski zunanji politiki. Zaje tin n je odgovarjal na razne interpelacije. 1-talija je organizirala sestanek narodov in se trudila, da se dosežejo bistveni cilj konference. Prvo svojo nalogo je rešila docela u-godno. Glede druge naloge so teli nični rezultati ugodni, kar se tiče politične strani se je Itf.iija trn dila v glavnem za to da se vzdrži mir. kar je bila jedna temeljnih idej, ki so prevevale italijansko delegacijo. Napram Rusiji je nastopala italijanska delegacija z namenom, da se Rusijo privede v ambijent evropskega življenja. Iv pogodbi, da se narodi Tie bodo napadali, pravi, da bi ne imel prav oni. ki bi podcenjeval mirovno besedo v Genovi, naslovljeno na evropske narode, pa tudi bi ne imel prav, ako bi pričakoval po pretekli pogodbi sploš nega in trajnejšega' mirovnega do govora. V Haag pojde Italija r. idejami, ki so doslej spremljeva-Ie njeno akcijo. Italija je zastopala v Genovi svofjo. nikaki drugi državi podložno politiko. V resnici pa se je javilo v Genovi resno sodelovanje Anglije in Italije, kar pa ne Kvari avtonomnegri značaja italijanske politike. Tta-lija, revna na surovinah in izključena od bogate mize s polnim vojnim kolonijalnim plenom, je potrebna. da si zagotovi svojo gospodarsko ekspanzivnost. da spravi v inozemstvo delo in inieijati-ve svojih državljanov TJopd George je priznal italijanske potrebe. Glede Francije želi Ttylija. da o-stane prijateljstvo do nje kot c-den glavnih temeljev njene lastne politike, ki so neizogibni za vzdržavanje evropskega mirn. T Egiptu bo Ttali.ia ščitila svoje interese z" vsemu diploma ličnim i sredstvi. Glede Črne gore navaja, da je bilo v Cannesu določeno. Ita tere države bodo povabljene v Genovo. Med te ni bilo mogoče všteti Črne gore. ker so nekatere države že zdavna prerušile ž njo svoje odnošaje v Genovi o a je zahteval odločitev o umetnosti, da se spravi v razgovor črnogorski protest, ker Črna gora ni dobila povabila, katera pa naj bi se iz Genove povabila na konferenco. Ali odgovor j^ bil odklonilen. Sicer pa tudi s angleškega. fcan-eoskega. ameriškega in z italijanskega stališča po rapallski pogodbi ne more slediti interpelan-tu o črnogorskem vprašanju, po slaneu Chiesi. ker hi to ne odtro v Ljubljani Alojzij Kraselunvit/. proknrist tvrdke Anton Krisper, kjer je služboval skoro ,10 let. Na Poljanski cesti v Ljubljani je umrla gdč. Elza" !>eu. V Gradcu je umrl dr. Kmest Scluvab. dolgoletni zdravnik v Laškem. Pokojnik je bil rodom iz Celja. kamor so prepeljali njegovo truplo k večnemu počitku. ADVERTISEMENTS Slovenskim volilkam in volilcem v Ely, Minn. Naznanjam, da sem kandidat za urad Nadzornika Independent School District No. 12 ter se Vam priporočam za Vašo pomoč. Volitve se vrši v dan, dne soboto popo!-1 o. julija v prostorih Community Center. Ako bom izvoljen, obljubujem delovati nepristransko za korist I )istricta. JACK GIANOTTI Slovenskim volilkam in volilcem v Ely, Minn. Naznanjam, da sem kandidat za urad Nadzornika Independent School District No. 12 ter se priporočam slovenski volilni moči. katera je danes odločilna moč na Ely, ako se uporabi. Volitev sc vrši v soboto popoldan. dne L~». julija iu sicer v prostorih Community Center. Za vašo poino.'* bodeiu vedno hvaležen in ako bom izvoljen, bo-dein deloval v korist našega naroda. LEONARD SLABODNIK Vsak previden vlagatelj vpošteva pri na- SijSurnost in dohodek Vložite Vase prihranke pri nas na "Special Interest Account99 ker uživate te prednosti v polni meri. 8IOUKNOST vloge Vam je zajamčena v pokrit ju z najboljšimi ameriškimi bondi, čisti DOHOBEK pa iznaša 4% mi leto. ?log« m lahko začnejo s $5. ■tujemo ie od 1. julija t. L Glamo ▼se nove vloge, ki se vložijo do 10. julija obre- New York City J Vladimir Levstik: i VIŠNJEVA REPATICA. t (Nadaljevanj«.) V hladu pivske sobice, ki je' mežikala z enim oknom na reko. j z drugim v prašni dolgčas Jubi- J lejnega trga, si je namočil iu- i struktor dušo s cvičkom, prigriz- | nil sira ter odrezal poet o ve izlive z modno in spretno besedo. Po i njegovih mislih je bilo pre^odaj | za tragedijo; pameten človcl. sej pouči, s kom ima posla in kaj namerava protivnik; dmpno ,red-stvo pomore tudi še v zadnjem trenutku. Treba je vedeti, kij je nag>otilo grofa k Puhlimi; kar naj s!epo se kri ne preliva, "čeprav i bi bilo zares boguviečno deja- i I nje". Recimo, da je profesorjev gost nevaren Vidini sreči in njuni ljubezni: verjetna in povsem naravna stvar! Ali v tem slučaju ne moreta storiti boljšega kakor da ga zasledujeta in nadzorujeta, zakaj »ovrag. ki poznan njegove namene, je že napol premagan: to delo in vse. karkoli bo treba potem storiti, si razdelita bra j tovsko in brez zavisti. "Vohuniti za njim?" se je n?-1 mrdnil idealist i>oparjeno "Mari ga povabiva na dvoboj: pri sta rinarjih vem za dve stari sablj;. ki bi ju dala nahrusiti. . . . " "Grof te s {Muli g hudirju; dojenčka vendar ne bo devnl ;7 kože," je dejal Kovan s pomiloval-i nim nasmeškom. "Da. jaz bi ga' naklestil. če hi se hotel noni/ati r mano; toda za gos potisk o mika-j stenje velja poseben katekizem.; 'S kakšno pravico se mešata v t mojo zabavo?' nama poreče. 'Jazi sem grof Budalovič — in vidva?' Pa nama da osnažiti črevije." i Rožmarin je povesil glavo ;i med brezplodnim hlepenjem ?.; d- < nje noči se je bil zaljubil v inisel. j ako bi prekrižal ostro jeklo z j pel j i ve en i' ter ga priložil v travo : j ali pa ležal on v svoji krvi. roko i n« ranjenih prsih. in nxrmra! z c i legičnim glasom: "Pozdravit1 mi j Vido Pohlinovo. . .. recite ji, da, sem jo ljubil ..." Večkrat je pri, Ktavil samokres na - j jih stisk in dvojb. r>d gole sanja-, rije. ki mu je rastla v oči, ka-, morkoli se je obrnil. "'Hvala Bogu," je povzel Ro-, van. o/emaje liter v s\v»j kozarec, j "hvala Hog n. da viteški dvoboj ni vse. kar preostaja! Dosti bp-1 Še delajo pri nas doma: ?a plot i fe \ stopiš, kol if dere« :n čakaš, j da pride tvoj mož. potlej pa gle-1 daš, da ne udariš mimo. Kaj bi ( neki s tistimi gospodskimi kom«-, dijarni!" "Barbar!" je vzdignil pe nik.1 "Ali res ni druge rešitve? Vsaji preden j bi st "pila. češ. žlahtni vi-I tez. stvar je tainta —" "Le stopi, da te brcne tjain-1 tja!" Cinik se je zagrohotal in, pokazal natakarici prazno stekl° j nieo. "Pij. revež, to daje korajžo i in moč; mene poglej, kako sem j Čvrst |»a dobre volje. Ne. ne. Rož j marinček, izbij si to iz glave: r»e predenj — za njim bova stopila, in ker je usoda v njenih rokah — tudi za njo!" Nesrečnež je prebledel 4er po grabil za mizo: "To je izdajstvo! Ali si nisva dala častne besede —?" "Da ne storha ničesar rini g bfcz drugega? Prekrasno; vlekla bova pikov as ln srčni Kdor | potegne rdečega, ima vse pravice do Vide in jo mora osvojiti, ma-j gari če ga strane glavo: samo da je grof ne dobi. Kdor izgubi, se odreče brezpogojno ter priskoči rdečemu a mi z vsemi močmi in sredstvi na poino^: ta zveza velja na življenje in smrt. Kaj misliš?" Tzpodbudljivo je položil odprto dlan pred tovariša; Rožmarin se je zgrozil. "In če zadeneš ti?" je vzklini! naivno. "Potem ostane tebi pikov as in zadoščenje, da se žrtvuješ. Ne boj ne, nekaj mi pravi, da ga potegnem jaz; sicer pa ne gre za naju dva, ampak —,r "Zanjo. da. zanjo!** jc vzp'a-menel poet in dramatično segel; Bovanu v roko. 4'Na mojo de#ni- j co, verni drup; kako bi se mogel obotavljati? Pri sezam ti zvettobn za zvestobo!" Ac malo ni dvomil, da moraH gmagati on; vroča ijubezej. obr- I ne karto k njemu, in solzna gen-J Ijivost-sonetov omeči Vidino sr-ice.... Dogovorila bta se. da bo-jsta žrebala jutro: 4'Spodobnost j zahteva, da vzameva nove karte,'J j je dejal Rovan. Tudi za grofom sta sklenila ogledati brez odloga;! njiju načrti so bili smelejši odi i vseh detektivskih povesti. Besede i I so kipele, gladina cvička v očka-! istem litru-je lezla čedalje niže. j ■ odsvit neba na miznem prtu je prihajal zlat ko starina. Prešerne i volje in malce napit se je poslovil, i Rovan od tovariša ter krenil k, Smučiklasovim na uro. 1 . | '"Kmet ima danes klobuk po- • -trani," je opazila Silva, gledaje ga skozi okno. "Prav zal bi se; mi zdel. Če bi bil doktorski sin...", Z meglo in drobnim deževjem ' je napočil torek, dan majniškega . izleta; štuclrntje. ki so upali soln- j čnega jutra, da bi se razpeljali na | vse vetrove, so obležali v poste- Jljah in godrnjali. Malofcateri je lezel na zbirališče ter se vrnil pobit in obrizgan z gotlljo naših red j ko snaženih cest. Vidina zaačit-jnika sta bila že snoči sklenila o- -j stati v mestu in vzeti delo v roke; j ne všeč no vreme ju ni razočaralo. ; j Drejčc Rovan se poučeval, ker je 1 j propadel izlet; samo na večerjo 1 ! je bilo nerodno iti. Ali že na stop I nieah ga je prestregla Smučikla- ( sova dekla z gospejino vizitko, da < i imajo drevi obisk in se ura ne .more vršiti; v ovitku je našel pet : kron. naj si kupi večerjo drugje. ! Zadovoljno je vzdignil glavo ter : ! zasopel prosteje; dež mu je oga-bil jutranji izprehod tako naglo, n da je potrkal že ob desetih na Rožmarinova vrata. 'Zvezdama* ! je bila pospravljena, poet je sto-\ loval nad svojimi soneti, hrusta] i bonbone in zamišljeno presipal j klado novih kart. Dalje prihodnjič.) izpred ljubljanske porote. BEOGRAJČANA PRED POROTO. Ob 4. uri popoldne se je pričela sledeča razprava; j Milan -Matjašie, lojen 28. sep-'leuibra 1S!»."> v Beogradu, pravoslavne vere, samski policijski či-uovnik na Hakcku. iu Aleksander Fositranovič. rojen meseca .s«-j>tem-!;ra l^T v Beogradu. pravosJa^e • wre, oženj en, pnJicijski agciit na .Rake':u. sta sc zagovarjala pred poroto ker sta obtožena hudodelstva zlorab*1 uradne oblasti. Drž. ! pravd ni št vo v Ljubljani je tožbo 'slede e utemeljevalo; Jaivob Mahler, prokurist banke i "lira'a Mah.ler" v Zagrebu, in < 'iiaslxel Kramer, zasebni uradnik na D maju. se meseca septembra 1921 dogovorila, da bosta iz-lihotupila preko Rakeka po južni /.e le/1 lici iz Jugoslavije v Italijo *J(KX> zlatnikov napoleondorov. |iJJtaskel Kramer t>e je v ta namen seznanil s Karolom PHauiitzerjem, 'ki je kot natakar mternacijo-' ualne družbe vozii jh» progi Dunaj—Trst. Pregovoril ga je, da 'mu bo proti dobri nagradi spravil m ckinr čez mejo. Jakob Mahler je •izročil v Zagrebu Kramer ju cekine, ki so bili zaviti v dveh zavojčkih. in sicer je bilo v vsakem za-i ■> vojčku 1000 cekinov. Kramer je J dne 19. septembra 1021 izročil oba 'zavojčka v Ljubljani Karolu Ptla-mitzerju, ki v je ravno takrat vo-'xil kot natakar jedilnega voza | proti Tr^-tu Ta kr it ^o se v brzo-j vlaku vozili tud Chaskel Kramer, "Milan Matjašič. ki je kot urailnik j obmejnega policijskega komisari-ija'a izvrševal nadzorovalno služ-I bo v vlaku, fer njemu prideljeui licijtiki agent Aleksander To-js! anovič. Med Logatcem in Rake-'k m je i»ristopil k Matjašiču PHa-jii:»tzer. ga poklical na stran in mu zaupno povedal, da je našel v garderobi dva zavojčka zlatnikov, katera je kak tihotapec tam skril. Potegnil je iz neke košare izpod perila d\a zavitka, katera je izročil Matjašiču. .Matjašič je poklical i: sebi agenta Toskanoviča, mu Ual oba zavitka ter mu naročil, naj na Rakeku skrivaj zapusti kolodvor in naj ga pred uradnim poslopjem počaka. V istem železniškem vozu so se tedaj nahajali tu-' ii carinski uradniki, katerih delo-I a rog je bil zaplemba zlatnikov, |ivar je Pflamitzer tudi vedel, a jih j je kljub temu izročil Matjašiču. |i'liauiitzer zdaj trdi, da ni vedel, 'da bi bil moral zlatnike izročiti /carinikom, kar je pa neverjetno, ker jc priznal dunajski j^liciji, da mu je Matjašič nekoč rekel, da če , bo kdaj imel kaj zaplembe, naj , kar njemu izroči, in ker je Pflamitzer tudi natakarju Henriku Ci-I rnermanu rekel, da bi tudi on enkrat rad kako dobro kupčijo r.a-, pravil in da bi se to dalo napraviti j samo s policijskim komisarjem, ker je on "empfiinglieh" za take , kupčije. Matjdšič iu Toskanovič sta se sestala pred kolodvorom in , odšla v Matjašičevo stanovanje, v katerem sta pregledala svoj plen. Matjašič je izročil Toskanoviču cekinov. Drugi dan je nesipl 1690 cpkinov v podružnico ljubljanske eskomptne banke na Rakeku in jih izročil dirigentu podružnice Jožefu Kramerju z naro- čiloni, naj vknjiži denar na giro-račun pt^d imenom Matjašičeve ljubice Natalije Gruber, slaščičar-jeve žene v Beogradu, katera je že nekaj mesecev živela pri Matjašiču na Rakeku. Jožef Kramer je 14 dni kasneje prodal cekine Vi Ljubljani neki osebi, katere noče imenovati. Cekinov zato ni bilo mogoče več vrniti carinski oblasti, ki bi imela izreči, da so kot iztiho-tapljenju namefijeno blago zapadli državi. Matjašič si je pustil iz lega depozita takoj izplačati 5(J iisoč dinarjev, od katerih je drugi dan izročil PHamitzerju, ki se je vračal iz Trsta, 40,000 Din. Vzel je nato tridnevni dopust in se odpeljal s svojo ljubico dne 22. septembra PJ21 v Beograd, od koder s-e je 24. soptemijia ž njo in s svojim bratom Radivojem vrnil na Rakek. Potovanje je plačal seveda Matjašič, kateri je tudi bratu in ljubici zaupal, od kod ima denar. Vrednost enega napolsondora jc po poročilu ljubljanske kreditne banke znašala dne 19. septembra 1921 695 kron, izven borze pa m: je napoleondor plačeval celo i po 760 do 775 kron, tako da so bili odneseni cekini vredni okoli Ipoldrug miljon kron. Ko je vlak dne 19. s«pt. 1921 prevozil državno mejo, je Chaskel Kramer zahteval od PHamitzerja svoje cekine nazaj. Pflamitzer ga je pa na-i lagal, da je skril cekine v stranišču, v katerem so jih izsledili na Rakeku carinarji ter jih zaplenili. Tihotapec Kramer se je podal dne 21. sept. 1«>21 na carinamo na Ra-jkeku, kjer so mu ]>ovedali, da o : njegovih cekinih ničesar ne vedo. jO svoji nesreči je obvestil Jakoba [Mahlerja in oba sta zadevo nazna-jnila dunajski policiji, katera je 3. oKtobra 1921 na Dunaju aretirala Karola Pčamitzerja. Zastopnik Jakoba Mahlerja, zagrebški od vetnik dr. Dngotin šteinhardt je v posebnem popisu, ki ga ie podal Pfla mitzer o dotičucm policijskem komisarju, izsledil dne 5, oktobra 1921 Matjašiču v Ljubljani. Matjašič jc nekaj časa tajil Stein-hardtu, da bi bil on tisti policijski komisar, kateremu je Pflamitzer izročil 2000 cekinov. Ko je pa Sreinhardt zagrozil Matjašiču z ovadbo iu ga poučil, da ga ne bo ovadil, če mu povrne denar in da ni več odgovoren za svoje dejanje, če pred ovadbo povrne šško-Jo. se je vdal in se peljal na Ra-kek, kjer si je pustil izplačati svoj depozit, odvzel tudi Toakanoviču njegov delež 300 cekinov in obračunal z dr. Steinhardtom, tako da mu je vrnil ves denar v lirah, na-poleoadorih in dinarjih. Primanjkljaj 8000 kron mu je pa pokril z zadolžnico. Ker je dunajska policija dne 3. oktobra 1921 obve-itila ljubljansko policijo, da je' aretirala Pflamitzerja in priložila obve^ilu natančen Matjašičev in ToskanoviČev popis, je ljubljanska policija izsledila hudodelce in» aretirala Milana Matjašiča in tri dni pozneje tudi Aleksandra To-, skanoviča. Porti Karolu Pflami-tzerju se vrši kazenska preiskava I-ri deželnem sod;šen na Dunaju. Ker sta bila oba obdolženca dolž-; na izročiti zlatnike pristojni ca-^ rinski oblasti, »ta zagrešila hudodelstvo zlorabe uradne oblasti, ker tega nista storila. Milan Ma-* ' — tjašič je povedal, da se je sicer ugodilo tako. kakor to izvaja ob-iožnica, toda kriv ni, ker je imel samo 600 dinarjev mesečne plače, katera plača je bila prenizka. Tudi Toskanovič je rekel, da ni kriv. ker je vzel. kar mu je Matjašič dal. le zato, ker je bil revež. Matjašič in Toskanovič sta odgovarjala na vprašanja, katera jima je stavil predsednik dr. Ska-berne. jasno in določno. Po predsednikovem zasliševanja je vprašal zagovornik dr. Josip Furlan Matjašiča r "Ali vam je znano, da je zaplenil neki carinski uradnik 1,500.000 kron. pa ni dobil nobene nagrade?" Matjašič: "Mi je znano; nad eno leto je že čakal, pa ni ničesar dobil." Dr. Furlan: "Ali ste dobivali redno plačo?" Matjašič: "Enkrat nisem dobil štiri mesece nobene plače." Dr. Furlan: "Ali vam je znano, da zaplenijo cariniki visoke svo-ic, a ničesar ne dobe?" Matjašič: "Mi je znano." Zagovornik dr. Jelene Toskano-viču: "Ali vam je znano, da ne izplačujejo nagrade za zaplenjeno blago?" Toskanovič: "Sam .sem veliko zaplenil, mil jonske vrednote v denarju in blagu, toda dobil nisem uiti vinarja." Dr. Jelene: "Ali se niso tudi cariniki pritoževali, da niso dobivali j nagrad?" Toskanovič: "Niso se pritoževali samo cariniki na Rakeku, marveč tudi v Mariboru, da se jim nagrade ne izplačujejo." Dr. Jelene Matjašiču: "Ali vam je znano, da odpade od vrednosti zaplenjenega blaga dve četrtini državi, ena četrtina tistemu, ki blago zapleni in ena četrtina pen-zijskemu 1'ondu finančne kontrole?" Matjašič: "Mi je znano, toda ne dobi nihče ničesar " Predsednik dr Skabeme je iz spisov ugotovil, da je dr. Steiu-liardt deponiral .v korist državnega zaklada 1,009,280 kron. Priča Jožef ivramer se je že v zadevi zagovarjal pred zbornim sodiščem ljubljanske deželne sod-nije in ko je bil oproščen, je povedal, da je prodal cekine v L*jub-ijani, in sicer taki osebi, da je prepričan, da so cekini ostali v Jugoslaviji. Porotni senat se je posvetoval poldrugo uro o stavljenju vprašanj ; stavil je porotnikom dve glavni in eno dodatno vprašanje. Državnega pravdnika namestnik Lavrenčak je zahteval, naj porotniki potrdč stavljeni jim glav-iii vprašanji. Rekel je: Vsi državni uradniki preživljajo slabe čase • m so v revščini, toda pošteni so. Žalostno je, ker sta današnja obtoženca zagrešila zlorabo uradne oblasti. Matjašičev zagovornik dr. Furlan je poudarjal: "Bankirji so dobili nazaj ves denar. Kdo more izhajati z 2400 K plače mesečno? Uslužbenec je dolžan zvestobo svojemu gospodarju, toda ta ga mora tudi pošteno plačati Današnja obtoženca sta pa imela tako plačo, da niti v sanjah nista mogla živeti. Noben zasebnik ni bil oškodovan. država pa lahko dobi, kar ji gre, od dr. Steinhardta, ki je v ta namen založil kavcijo. Če ima kdo kaj terjati od države, je Matjašič. ker mu država ni izplačala nagrad od 1.500,000 kron, ka-leer je bil zaplenil." ToskanoviČev zagovornik dr. Jelene je povedal: "Že dve leti tirjam za finančnega paznika Za-bukovška l1,^ kg zlata, katera množina mu gre od zlata, ki ga je bil zapleni!, toda kar mu gre, mu država ne da. Med poslušalci sedi danes tu v porotni dvorani orož-niški .stražmojster z Rakeka, ki je že veliko \ap!cnil, toda ni dobil Še nič od tega, kar mu gre." Poudarjal je, da je njegov klijent precej vrnil zlatnike, in zahteval, naj se Toskanovič oprosti. Ob 22. uri so porotniki odšli v svojo '-posvetovalnico. Ob pol 23. uri je naznanil njihov prvomest- • nik Pen g«v. da so poročniki prvo glavno vprašanje glede na Matjašiča soglasno potrdili, drugo glavno vprašanje glede na Toskanovi- tča soglasno zanikali in soglasno potrdili tretje eventuelno vprašanje glede na Toakanoviča. Predsednik porotnega senata svetnik dr. P. Skaberne je ob 23. uri razglasil sodbo, s katero je bil i obsojen: Milan Matjašič na 31 mesecev in Aleksander Toskanovič na 8 meseca ječe. — V kazen se jima je zaračunal preiskovalni zapor. Solnčno zdravljenje se je naj-jreje začelo v Švici na Franco-iem in drugod. Solnčenje pospe-iuje tok krvi ter nfnoži število crvnih telesc za 8 do 10%. Delu-e ugodno na pljuča. Zrak pa je lajpripravnejše sredstvo za utr-evanje proti vremenskim izpre-oembam. dočim smemo uporab-juti voL]o s previdnostjo, ker je )ri njtj učinek hujši. A tudi pri :račnih kopjih treba neke meje. cajti že narava sa._., nam kaže la jc pri nas obleka i->trebna. I lobro pa je. da ob času zra* . ;(j topeli obleka prav lahka ; kadar elovadimo. mora biti gornje te-o golo. — Kemični žarki, viulet-ni in ultravijoletni imajo naj-rečjo moč. Ako postavimo pred e žarke bacile tifusa, takoj po rinejo. Žal. samo na površju. Iz ega sledi, da treba delati soln-; :ne kopeli gol. Na islem zraku pn ( rinejo tuberkulozni bacili v 1 do j ! dneh, na solneu v eni uri. Ako pomočimo rjuho v tekočino z ha-; ?ili in jo obesimo potem na solnce ; ?o vsi ti bacili v 24 urah popolno na uničeni. Iz tega lahko sklepa- I mo. kako koristna so zračna in iolnena stanovanja. Na mračnih, ilažnih krajih na bacil i.žive in se širijo. Zračne kopeli koristijo pravzaprav vsakomur. Jako obne sle so se pri nevrasteniji. pri bolezni v krvi. revmatizmu. pri pljučnih boleznih, pri začetnem stadiju tuberkuloze, pri rekonva-lescentili po raznih boleznih. Vrši se lahko na veranah. balkonih, vrtovih, na zračnih krajih zadošča celo. da postavimo postelj k oknu. ki naj bo ves dan in vso noč odprto. Zavarovati se treba samo pred vetrom, prahom in mrazom. Poslužuje pa naj se zračnih kopeli tudi vsak zdrav človek, da se obvaruje bolezni. Jako priporočljivo je zjutraj umivati se do pasu in potem gol telovaditi na eraku 10 minut do pol ure. Kdor se navadi, more to vršiti to tudi pozimi in dvakrat na dan. Nasprotno pa solnčne kopeli niso za vsakega zdravega, še banj za vsa kega bolnika. Skrofulozni, daljo oni. ki imajo tuberkulozo slez. rahitis, kostno in sklepno ali kako drugo tuberkulozo brez povišane temperature in brez nočnega potenja, tuberkulozo v prvem šta diju. kožne bolezni, revmatizem. stara že prestana vnetja prsne ali trebušne mrene, katar pljučnih vršičkov, vsi ti naj hodijo na soln ce, zanje je solnčenje največjega pomena. Začeti pa morajo p.olago ma; najprej po pol ure na dan, eventualno po dvakrat v dnevu. Potem se to lahko stopnjuje. Več nego 2 do 3 ure na dan se bolnik no sme solnčati. Zdrav Človek, pa vzdrži na solneu polagoma in ko se navadi, celo po 5 do 6 ur dnevno. Zlasti je solnčenje priporočljivo proti odebelelosti. človek lahko shujša pri tem po 1 do 2 kg. na teden, ne da bi zmanjšal količino hrane. V začetku naj ima lahko batistno košuljo. pozneje naj bo na solneu nag, ker žarki skozi obleko ne učinkujejo. Ležati ne sme na travi ali zemlji, nego na leseni podlagi, ki naj bo pokrita še s plahto. Glava naj bo pred solncem vedno zavarovana; občutljivejšim jo treba celo zakri ti z mokrim ovitkom. Do konca avgusta je sončenje najbolje zjutraj od . do 11.. ue neposredno pred kosilom in ne po kosilu, kn je želodec poln. Treba pa se pri solnčenju obračati ter ne ležati vedno na eni strani. Po končanem solnčenju naj se vsado obriše najprej z mokro, potem še s suho cunjo. Nikakor pa niso soln čne kopeli za one, ki imajo srčne GIaAS NARODA, 1. JT7L. 1922 Tri leta. J K * Novela. — Knski spisal Antov Čehov. Za "Glas Naroda'* pre vel O. P. Laško rovarenje proti Jugoslaviji. < I! Lakši poslanec Chiesa je v svojem in v imenu devetih drugih poslancev interpeliral vlado gle-l de 'črnogorskega vprašanja' ter zahteval, da stori italijanska vlada vse potrebno, da pride na dnevni red prihodnje mednarodne C konference razprava o obupnem a položaju Črnegore, ker ima Italija dolžnost skrbeti ta nesre" " čni narod", ^ J**! P°d fcleanm srbskih -«rmom- Nadalje je izja-i- veruje v trditev jugo- lovenskega min. predsednika Pa-' šiča, ki je baje izjavil, da je Ita-. lija priznala dejanski položaj z , ozirom na Crnogoro. pač pa da t veruje Bonomijevi izjavi, da italijanska vlada nikdar ni priznala dejanskega položaja. Končno je kritiziral skrivanjg- vsebine ra- i pallske pojrod. ter je očital Sehan zerju pritisk s strani min. pred-■ sednika. Navzoči zunanji min. je i takoj zanikal t« trditev. Chiesa je nato popolnoma resno izjavil, da bo Crnaprora za "Srbijo" to. i kar je Trska za Anglijo, ako bo | Italija dopustila, da se nadaljuje sedanji sistem črnogorskega rob-stva. Italija ne stremi po hegemoniji na Adriji. ne more pa dopur stiti. da bi Adrija postala mono-i pol kake druge države. Ako Ita-i lija pomaga ČVnigori. skrbi na ta način predvsem za svoje Iast-■ ne interese, i r - 1 ---- „ _ Konec sveta. ' Leta 1910., ko se je imet spomladi pokazati Hallevev komet, so prerokovali konec sveta, kar . povzročilo med ljudmi veliko ra*-j bur jen ja, da so mnocri izmed njih k zaradi strahu končali s samomorom. Toda prerokovanje se je izkazalo za tako lažnjivo kakor ti-. soč drugih. Sedaj pa se je znašel 1 neki dr. Bernd. ki prerokuje, da ' bo leta 2000. konec sveta. Svoje ' prerokovanje utemeljuje s pre-1 rokbami irskega škofa Malahiie. i živečega v 12. stoletju. Škof JTa-; lahija je izdal 'knjitro prerokb. v kterih navaja "točno" vse pa-. peže. Vsakemu panežu je dal posebno označilo. Tako ima po Ma-lahijevih prerokovanjih pipež Leon XIIT. pridevek "lumen de eoelis" (luč z nebes), kar se kolikor toliko ujema, kajti papež Leon XTTT. je imel v svoiem srr-bu zvezdo repatico. Benedikt XV. je dejal Malahija "religio depo-oulata" d.indie brez vere), kar • bi za današnji čas tudi velialo. Po Benediktu XV. našteva Mala-bija samo še osem papežev; poslednji izmed njih naj bi bil Peter Rimljan. TVdaj bo človeštvo propadlo in strašni sodnik bo sodil sref. Dr. Bernd pravi, da lSo to okoli leta 2000.. kar se ujemal tudi s prerokovanji drucrih naro-} dov. Vzhodni narodi trdiio. da i bo obstojalo človeštvo le 6000 let ! — 3000 let pred rojstvom velikega modrijana Zaratustre in 3000 let po njegovi smrti. Ker je J bil rojpn Zaratustra 1000 let pred Kristom, bi čakala torej naše naslednike leta 2000. neizogibna smrt. Pri vseh teh prerokovanjih je čudno samo to. kako more pi-; sati take senzacionalne stvari doktor in kako more najti človeka. ki mu jih založi in pusti tiskati. Podedljivost v družini po-; Iz Slovenije. Osebna vest. Dr. Slavko Kisnvee, bivši ravnatelj Zadružne banke v Splitu, je imenovan za ravnatelja v Slaven-ski banki ter poverjen z vodstvom ljubljanske podružnice Slavenske banke (Jugoslovanske Union-ban-ke). Dr. Kisovee je bil za časa mirovne konference ekspert v jugoslovanski pari#?ki delegaciji ter je na glasu kot izvrsten gospodarski strokovnjak. Imenovanje v državni službi. Višji računski svetnik pravosodne uprave v Ljubljani Franc Poljanee je imenovan za načelnika odseka v finančnem ministrstvu _S praške universe. Kretanje parnikov - Shipping News I* Višji bfiblioteikar praške univer-1 zitetne bjblioteke, naš rojak dr. Ivan Žmavec je pomaknjen v 6. Činovni razred drž. uradnikov ter; mu je obenem podeljen naslorv podravnatelja te biblioteke. Nesreča v ial ski elektrarni. • V elektrarni Fala ob Dravi se je pripetila nesreča, Ivi je zahtevala človeško žrtev. Delavec Hugon Gomivnik iz Čmža$a se je hotel prepričati, če imajo kolesa dovolj maže. Pri tej priliki je prišel med kolesa, na katerih se vrti pralna naprava. Ko so drugi delavci opazili nesrečo, so takoj ustavili j ! stroj. Toda bilo je že prepozno. Kolesa so Gomivniku zdrobila des-• no roko in mu razme^anla prsa. Nesrečni delavec je umrl čez par minut vsled izkrvavljenja. ' Z britvijo prerezala vrat novoro-' jenčku. Devetindvajsetletna Frančiška Mezek iz Savodenj je povila dete' moškega spola. Ko je dete zaspalo, mu je Mezkova z britvijo prerezala vrat in zakopala v domači kleti. Te dni je prišel zločin orožnikom na uho. Izkopali so bmor-jenega otroka, ki je imel 7 centimetrov dolgo gloiboko rano na vratu. L mor j enega otroka so prenesli v mrtvašneio v Staro Oselico. Morilko so aretirali. SKUPNO POTOVANJVE SLOVENCEV. FRANCOSKA LINIJA PRIREDI SKUPNO POTOVANJE SLOVENCEV PREKO HAVRE V TRST IN LJUBLJANO S SVOJIM NAJMODERNEJŠEM IN NAJHITREJŠIM PARNIKOM "PARIS", KI ODPLUJE IZ NEW YORK A V SREDO. 2. AVGUSTA '.922. Potnike bo spremljal prav do Ljubljane MK Lt •"> Zakrajšeir. -"sne slov. tvrdke Z*kralšek A Češark v New Yorku, ki bo qledal na to. da bodo potniki čim hitrejše in udobnejše potovali in da ne bodo imeli sitnosti s svojimi kufri. Za potnike III. rarreda bodo pripravljene kabine z 2 ali 4 ali 6 posteljami. Slov. potniki dobre posebno hrane, vino in razne druge ugodnosti. Od Havre naprej bodo potniki imeli svoj vagon do-Trsta ali celo vlak. ako se Jih dovoli orl-glasi Iz New Yorka do Trsta stane vožnja za od rastle skupno z davkom $113.85, do LiubMane $1 več. Za natančnejša pojasnila se obrnite do svojega agenta aH direktno na FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. Pozor! Zaradi razž&ljenja veličanstva se je pred mariborskim okrožnim sodiščem zagovarjal v tajili obravnavi 54 let ni delavec Matija Matej iz Kroga v Prekmurju. Obsojen .ie bil na tri leta jeee. ADVERTISEMENTS Sorodnike in znance Je zopet mo-I goče dobiti iz starega kraja, ker je bila dosedanja postava (triprocentna kvota) podaljšana za nadaljni dve leti. Dobiti sorodnike in znance' iz kraja imajo prednost ameriški državljani in oni, ki imajo prvi papir. Kdor že-'i dobiti koga iz starega kraja, naj nam piše za pojasnilo; točna in solidna postrežba jameena. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : : New York Hitra potniška služba iz New] Yorka v TRST (preko Napolja) z American Mail parnikom R. Mignot na/aja v svoji zadnji knjigi, imen j van i; — Poliga-mija in podedljieost tabelo glede štirih generacij družine nekega francoskega patriarha Iz devetnajstega stoletja, ki je imel dva in dvajset otrok z devetimi ženskami. Dru/ina je živela na ne kem otoku v Zapadni Indiji, v o-mejenem okolišu, zemljepismo in družabno in med 151 potomci patriarha jih je šest izvršilo samomor in trije so postali morilci. — Sedem jih je bilo blaznih in štirje so bili strastno udani alkoholu. Prihopatična pega se je tikala le možkih ter se je podedovala le potom možkih. Osem hčera patriarha s potomstv vred do četrtega kolena je bilo normalnih. Patriarh sam in njegovi stariši so bili normalni. Njegov oče je bil francoski kolonist njegova mati pa afriška črnka. Prikrita psiho-patična pega se je pokazala v potomcih iz sedmih njegovih zvez. ki so bile vse sklenjene, ko s* je nahajal na višku svoje moči. Teb sedem žensk je obstajalo Iz mulatk. Številni med 12.1 normalnimi potomei so bili odličnih duševnih zmožnosti. Dva sta bila od lična matemtaika in eden je bil državnik. Eden izmed unukov pa triarha se nahaja sedaj v oskrbi Mijrnota. Ičnr trpi na takozvani zasledovalni blaznosti. Psihopatična pega je bila najbolj izrazita r drugi generaeiii ter je nekoliko pojenjala v tretii. Št irinajst izmed šest in dvajsetih možkih drnere generacije je bilo abnormalnih, a a* tretji treneraei-ji jih je bilo le šest. čeprav je bila-ta generacija boli številna. — Prenos pejro ni sledil redno Men-dell-ovim n^stavam. a sila prenosa je oči vidna. Zmanjšan ie p^crr v naslednjih ?eneraeiinh je tola-žilno dejstvo za vse. ki se zanimajo za družine s dedno blaznostjo ter predstavlja obenem tudi svarilo proti zahtevam, da se postavnim potom sterilizira abnormalne. SOVJETI DOBILI RUSKO POSLANIŠTVO V BERLINU. Iz Berlina poročajo. — Berlinska sodišča so odločila, da je bila v Rusiji odpravljena pravica po-dedovanja in vs|ed tega tse je izročilo poslopje ruskega poslaništva Filter den Linden ruski sovjetski jrladi. Ksenija Aleksandrevna. sestra timorjenoga earja. ki živi sedaj v Londonu, je vložila tožbo, da obdrži poslopje poslaništva kot lastnino Romanovičev. Načelnik ruske pravoslavne cerkve v Nemčiji stanuje v istem poslopju in poje bodo vopevali separatno bitko proti odločitvi nemških sodišč ter zaseden ju posloplja od strani boljševikov. Pravijo da bo pravoslavno bogoeastje iztreblje-no v Berlinu, ce bodo poslopje zx-scdli boljše vik i. Kapiteljskim vikarjem lavantin ske škofije ie bil izvoljen stolni prošt dr. Martin Ma,+ek. S tem je dobila mariborska škofija začasnega u-pravitelja. Za škofijskega ekonoma je bil že poprej imenovan dekan dr. Ivan To-mažič. Iščem »vojega prijatelja MATEVŽA BOLE. podomače Ilusarjev iz Koče pri Postojni. Kdor cen j. rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ako pa sam čita te vrstice, naj se javi svojemu prijatelju: Joe Hiti, Box 34, Kregar, Pa. SLOVENSKI VDOVEC, star 37 let, s tremi otroci v starosti od 5 do 10 let, se želi seznaniti s Slovenko v starosti od 27 do 37 let. Tudi vdova z enim otrokom ni, zkljucena. Živim v jako lepem mestecu s prijaznim podnebjem in iastujem svoj dom, vredni $2000. Lepa prilika za 0110, ki želi postati poštena gospodinja, zagotovljena ji je lepa bodočnost. . Vse drugo se lahko pismeno dogovorimo, ker pa želim držati vso stvar tajno, priporočani da katera res :io misli, naj priloži tudi svojo d i k o, ki jo vrnem na zahtevo. Vsa pi'sma ie nasloviti na: Resni ženin, c/o Glas Naroda, 82 Cortlandt St.. New York City. (1-3—7) VAŽNO U . GOSPODINJE Izšla je nova kuharska knjiga VARČNA KUHARICA Strokovnjakinja, ki je fl sestavila to knjigo, je polagala važnost nato, kako pripraviti bolj u-kusna jedila z manjšimi stroški ju s skromnimi sredstvi. Knjiga je trdo vezana, - stane $1. - Slovenic Publishing Co. New York J&™™ Dva vijaka 15.000 ton odpluje 15. AV6USTA in '1. OKT, Parnik PHILADELPHIA ie eden nai-hitreiš;'i, največjih in najboli razkošno opre:.il jenih parnikov, ki vozijo med New Yorkom in pristanišči Sredozemskega morja j Prvi. druvl in tretji razred. Iz-1 vrstne kabine tretjega razreda za 2 iri 4 osebe. Posti vina pri obedu. | Prodaja vnaprej plačanih šifkart. Za. cene in preskrbitev prostora vprašaji« pri lokalnih acentih ali JOHN J. DWYER Gen. potniški aoent NEW YORK NAPLES LINE 15 PEARL ST..__NEW YORK CITY K. W. Kerr.pf, <'.en. West. Pans. Apent 120 N. La Salle St.. Chicago. III. mSULICHUHF •Naravnost v JngoalayjjgW ZNANI PARN; KI. IZBORNK UGODNOSTI Na Imejta brezpotrebnlh itroikov In m-mud*. PRE3. WILSON 8. juli.; 23 av&. ARGENTINA........ 15. julija BELVEDERE...... 15. avgusta Vnaprej plačane karta xa sorodnika all prijatelje »e lahko preskrbi pri blllnM parobrodnl agenturl ali pri rHELPS BROS, it CO., Generalni Agenti 2 WEST S i ntc i i>JEW YORK BODITE ZDRAVI 11 ViJu •»•raMjajt« .^BVa (Snibrr Kit 1 PREPRECEVALEC Sastnvina moderne preiskave. KATAR P•»•!»• »rr»rr Conemaugh, Pa. DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. ■DINI ILOVCN8KO MVORlil ZDRAVNIK *P«CIJALI«T ICOiKIH BOLKZNI. Meja etrek^ Je zdravljenje akutaMi In kronltiilli PoMntl. Jas earn «e zdravim nad C M ter Lnam ekuinje v v**it bol«snlh In kar znam etoveneke« zato vas hntm popotnem e razvmetl 1» epcznetl vafto bolezen, da vaa ozdravim In vrnem meč In zdravje. Cfcrzl 0 let pridobil peeebnc ekuinjr pri ozdravljenju mačkih fcalazl. Xaf . . Tvoja žena me je poleti naprosila, naj napišem zgodovinsko ig: ; 111 Nedaj ho *"ni j isati. Čutim knt da bi mogel sedeti skozi , tri d.H 11. tri noči, a ca bi se premaknil ter pisat ves čas. Trapijo m** idej . Moja gl \ r» je polna idej in zdi se mi kot da ml hočejo razgnati glavo, -laz nočem |n>star: nekaj posebnega in rzvanrednega ali ustvariti kaj velikega. Jaz bo'em le živeti, sanjati, upati ter biti sredi v^ l, stvari . . . Življenje je kratko, moj dra^i dečko in človek mora izrabiti vse. Po tem prijateljskem pogovo;u, ki ni trajal preko polnoči, je pri-el prihajati Laptev k Jarčevu skoro vsaki dan. Čutil je, da ga neka skrivna sila žene k njemu. Ponavadi jc prišel proti več2m, I' ge| na / fo ter mirti«• čakal. dokler ni prišel Jarčev *n pri teci ni občuti pr av ii-'luin lm dolge'--!-ja. Ko se je Jarčev vrnil s svojega dela. je po večerjal ter z«tpet sedel k delu. Lapt'-v mu je stavil kako vprašanje in unci se je pogovor ki jc trajal ponavadi do | .!m>- i. Nat ) st t s»* prijatelja lo«"ila. zelo zadovoljna drug z drugim. To pa ni trajalo dolgo. Ko je dospel nekega dne v stanovanje dar- i'Vii, ni našel Laptev tam nobenega drugega kot Polino, ki je se d' la za klavirji m tir igrala. Ozrla se je vanj z mrzlim, skjro so-vra-niui p"gledom t«:- ga vprašala, ne da bi |>odala roko: - Povej mi. pro m m te. koliko.ea>a naj gre to še tako naprej? Kaj* — je vprašal Laptev, ki ni razumel. — Ti prihajaš semkaj vsaki \uVr ter motiš Jarčeva pri delu. J.ili ev n mkak branjevce. On je znanstvenik in vsaki trenutek njegov: življenja je dragocen. Ti bi moral to razumeti ter imeti ma'o obzirnosti. — t » misliš da ga motim, — je rekel Laptev, nekoliko razdra- j žen. — bom opustil svoje obiske. Popolnoma prav. Boljše bi bilo. da odideš, kajti lahko pride vsako ir.ir uto ter te najde tukaj. 'i' 1«, - katerim je rekla vse to in brezbrižnost v očeh Pobre, sta poy .'no.jia razorožila Lapteva. O.ia ni imela sedaj do njegi absolutno nobenega • uta razven želje da odide čimpreje mogoče. Ka- ; ko «"■;• ljn je to nasprotovalo njeni prejšnji ljubezni do njega! Od-j š« I je ne da bi ji podal roko 111 zdelo se niu je, kot da .ga hoče pr- i klicati i\,,aj, a mesto tega je zopet čul njeno igranje. Ko je šrl po-' časi 1 m i-topnjicah navzdol, je : poznal, da jc postal zanj j popolen tujec. Tri lihi pozneje je psišel Jarčev k njemu na ooisk. — 11, i. 111 novicf zate — je rekel ter se prešerno smejal. — Polina \iiioiajcvna se jt za stalno p-reselila v moje stanovanje. — Bil je nek .bko zmeden ter nadaljeval s tišjim glasom: — Seveda, midva ni-»va zaljubljena drug v drugega, a mislim, da 10 re pride v poštev . . . Vesel m-ri. da ji lahko nudim zavetišče in mir in da ji ne bo tr- ha delati, kadar bo bolna. Ona si domišlja, da br» vse v lepšem i - du, če bo živela pri meni in da bom j3z postal pod njenim npli\< tu \ljijo. Na jugu imajo pregovor, ki pravi: — Domišljiju napravi iz bedaka bogatina. — Ha, ha. ha. L apt v.. ni rekel ničesar. Jarčev ;e pričel hoditi gori^lol p«j sobi. si ogl- tb » nt i slike, katere je videl že neštetokrat in ktnečnr« je rekel z vziihom: — Da. moj dragi dečko, jaz tem tri leta starejSi od tele in prepo/i o jc sedaj zhu:*> w *x,t n« resnično ljubezen. Ženska ko; Pelina * ikolajevna je v rrsnici kot od Boga poslana znme in jaz bom seveda z njo kapitalno izhajal, dokler ne bova oba stara. Bog ve, zakaj in kako, a človek še wdno nekaj obžaluje, še vedno hrepeni po nečem in še vedno se mi z li kot da ležim v dolini De^Cštana ter sanjam o plesu. Na kratko človek ni n:^dar zadovoljen s tem, kar ima. Odšel je v salon ter pričel peri in igrati kot da se ni nič zgodilo, dočim jc Laptev sedel v študijski sobi z zaprtimi oPmi ter skušal razumeti, zakaj se je Polina preselila k Jarčevu. Nato pa je občutil žalost vspričo dejstva, da ni nikakih trajnih, stalnih nagnenj. Jezilo ga je, da je šla Polina k Jarčevu in dražilo ga Je tudi, da ni njegovo čustvo do Julije več tako kot je bilo. AQUITANIA 4 JuMja — Cherbourg I . TUSCAN IA B Julij« — Genoa < MANCHURIA • julija — Hamburg I " PARI« • julija — Havre . SEYDLITZ .6 Julija — Bro.nan MANCHURIA 5 julija — 'lamburg I 1 P. GARFIELD 5 lullja — Cherbourg i CONTE ROSSO 6 julija — Genoa < ' ROCHaMBEAU • julija Havre - MAJESTIC B julija — Cnwjoure ORDUNA • julija — Chvrbourq ~ PRES. TA FT S Julija — Cherbourg - h. AMSTERDAM ■ julija — Boulogn« PRES. WILSON S Julija — Tre« ZEELAND 8 julija — Cherbourg .. OROPESA 8 julija — Cheroours ST. MUL tO Jun. — Hcmbur? RELIANCE 11 lullja — Hambura BERtNGARIA 11 julija — Cherbourg SAUBAN 12 JutlJa — Hamburg OLYMPIC 12 julija — Nat..burg PRES. MONROE 12 lullja — Chorbourg NOOROAM IB julija — Boulogne . LA SAVOIE 15 julija — Havre O. WASH'OTON IS julija — Cherbourg t MAURETANIA 1S julija — Cherbourg ARGENTINA 16 julija — Trat ; KROONLAND 1R julija ^ Cherbourt HANOVER 19 julija — B'»men PRES. ADAM8 19 lull|a — Cherbouro , CHICAGO 20 lullja — Havre SUSQUEHANNA 20 lullla — Bremen ~ LAPLAND 22 julija — Cherl-ourg . ANDANIA K julija — Cherbourg ROTTERDAM 22 julija — Boulogne • HOMERIC 22 lullja — Ch»rbOUre LAFAYETTE 22 julija — Havre OROPESA 23 jutrje — Hamburg HUDSON 22 julija — Bremen RESOLUTE 25 julija — Hamburg MONGOLIA 26 Julija — Hamburg FRANCE 26 julija — Havre P, VAN BUREN 26 lullla — Cherbouro CARONIA 29 julija — Cherbourg MAJESTIC 29 Julija — Cherbourg RYNDANi n julija — Uoulogna VANDYCK 2* juit, — Hambu'g AMERICA 2* Julija — Cherbourg -?».'IANIA 1 av»' - Cherbourg PARIS t avg. — Havre YORCK t .vg> _ Bremen MINNEKAHDA 2 avgueta—Hambur. PRES. POLK 2 avgueta—Cherbourg SAXC.NIA 3 ava. __ Hamburg FINLAND 5 avgueta—Cherbourg CRETITJ 8 avQ. _ Q9nom BERENGARIA 8 avgueta—Cherbourg RELIANCE 8 avgueta—Cherbouro P. GARFIELD 9 avgusta—Cherbourg MANCHURIA 9 avgu.ta—Hamburg BEt.VEDF-.RE 10 _ XrBt LA SAVWIE 12 a/g. — Havre ZEELAND 12 avgueta—Cherbourg PRES. TAFT 12 avgueta—Cherbourg SEYDLITZ 16 avg. - Bremen LAFAYETTE 1« ,Vg. — Havre KROONLAND 19 avgueta—Cherbourg PAR,S » aVg. — Havre PRES. WILSON 26 avg. — Tre6 LAPLAND 26 avqusta—Cherbourg ARABIC 29 avg. — Genoa A D V E R T I S E M E N T S