Stev. 151. V Lfubliani, petek, 7. fufija 1922. Leto II. Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POSTI: za celo leto Din 90‘— za pol leta Din 45’— UrtMEKto m apravnlštvo t Ro-Brtafl«« oHei itn. C — Tertfou uredništva it« SO — Taiefon . Dognal je, da je nesrečo zakrivil tedanji srbski vojni minister polkovnik Jovan Bojovic. Stvar pride pred sodišče. r-\- Litvinov napoveduje novo senzaci-ci]0. Iz Haaga poročajo, da je Litvinov izjavil, da se v kratkem izvrši dogodek, ki bo še senzacionelnejši nego je bila rapall-ska pogodba z Nemčijo. Baje gre za obsežno pogodbo z neko amer. skupino, ki bo prevzela obnovo cele vrste panog ruske industrije, posebno pa izkoriščanje petrolejskih virov. — čičerin se je po Rathenau-ovem umoru preselil v Inomost, kjer se mudi z dvema tajnikoma. r-f Ljeninova bolezen. Kakor poročajo liski listi, se je Ljeninu stanje zelo poslabšalo in računajo z njegovo smrtjo. Osrednji odbor boljševiške stranke se je 1. t. m. izbral na sejo, da sklene potrebno za vse slučaje. Ljenin ima po izjavi nemškega zdravnika in učenjaka dr. Forsterja hrbtenično jetiko. r+ Hindenburg proti političnemu umoru. Hindenburg je v »Hannov. Kurierjuc objavil izjavo, v kateri označuje politični umor kot grdo, strahopetno hudodelstvo. ^Dnevni dogodki -' — Obveznice predvojnih posojil. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Generalna direkcija državnih dolgov je že večkrat pozvala državljane [kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, katerih obveznice predvojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije se nahajajo iz kateregakoli vzroka v inozemstvu, da jih v določenem roku njej prijavijo z vsemi potrebnimi podatki in dokazi o državljanstvu (s priloženo domovnico), da bi se na podlagi teh prijav mogel pri dotičnih vladah vložiti protest proti žigosanju in zahtevati vrnitev obveznic. Ker prošnjam večinoma niso bile priložene domovnice in je nevarnost, da brez domovnice inozemske vlade protestov ne bodo hotele obravnavati, se interesenti ponovno poživljajo, da pošljejo naknadno k svoji morda že vloženi prošnji generalni direkciji državnih dolgov v Bel-grad še domovnice, ker bi sicer morali sami nositi posledice svoje zamude. —• Železničarska zavarovalnica zoper nezgode v. Ljubljani se je preosnovala z dnem 1. julijem 1922 na podlagi zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 Uradni list štev. 62/22 v ekspozituro osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Interesenti se opozarjajo, da naslavljajo odslej dalje vse dopise na naslov: : Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, izpostava II. v Ljubljani«, Cankarjevo nabrežje št. 3/II. — Kolera in kuga. Kakor poročajo iz južne Srbije, sta se v Solunu in okolici pojavili kolera in kuga; tudi pegavec se zopet oglaša. — Napad ua deklico. Križe pri Tržiču: Preteklo sredo je napadel hčerko Francko Jakoba Šilar-ja, posestnika v Gojzdu obč. Križe pri Tržiču, neznani možakar v Gorah med Gojzdom in Zalogom pri Goričah in je hotel izvršiti nasilje. K , sreči se mu je dekle izpulilo, vpiti že ni i moglo, ker ji je že usta mašil s cunjami. Imel je pri sebi culico, katero je v istem hipu od sebe vrgel. Oče in sestra sta bila blizu, ko sta jo pogrešila in zaslišala cvi-lenje. Ko bi očeta ne bilo, bi morda ostala žrtev kakor pred par leti hčerka Brejlova po morilcu Seidlerju iz Pristave pri Tržiču. — Zanimiv dogodek v Trstu. Tržaška »Edinost« poroča o naslednjem dogodku, ki se je zgodil v Trstu 4. julija zvečer: Bilo je okoli desete ure. Prijazno je sijala luna skozi odprta okna v spalnico delavca Re-denta Versicha, starega 39 let, v prvem nadstropju hiše št. 1 v ulico Ponziano. Versich je spal. Nenadoma je vstal v snu iz postelje in stopli nato na okno svoje sobe. Po njem je hodil — še vedno v snu — par minut. Kmalu so ga pa zagledale nekatere ženske, ki so se hladile pred isto hišo, in začele vpiti: »Oh, nesrečni človek ... Padel bo z okna in se bo ubil.« Tako in slično vpitje je zbudilo snohodca. In par trenutkov pozneje je že padel z okna in treščil z glavo ob tlak. »Ubil se jek so zavpili navzoči, in spreletela jih je groza. Snohodec je ležal dolgo na tleh, nepremičen. Nihče se mu ni upal približati. Končno so pa vendarle stopili k njemu nekateri možje, ga oblili z vodo in ga nesli nato napol mrtvega v njegovo stanovanje. Tam so ga tresli, a zaman: bil je še vedno nepremičen; bil je kot mrtev ... Kmalu je prišel na lice mesta zdravnik rešilne postaje, preiskal Versicha in ugotovil, da nima niti najmanjše poškodbe. Deset minut pozneje je prišel Versich k sebi, se nasmehnil zdravniku in zbranim domačim ter dejal: »No, če se nisem sedaj ubil, mislim, da se ne bom nikoli več...« Zdravnik rešilne postaje Ferra, ki je preiskal, kakor smo že zgoraj omenili Versicha, je izjavil, da ni našel takega naravnost čudežnega slučaja še nikoli v vseh letih svojega službovanja. — Srednješolci— razbojniki. V Prilepu so odkrili razbojniško družbo samih gimnazijcev, ki so izvršili nešteto tatvin in drugih zločinov. Družba je umorila tudi enega lastnih tovarišev, ki se je branil izvršiti neki zločin. Družba je bila organizirana po zgledu kinematografskih detektivskih dram; njeni člani so na svojem »delu« nosili maske. Umevno je, da je stvar vzbudila v javnosti ogromno zgledovanje. Mi pa pravimo: Veronauk iz šol in šport v šolo! Ni vrag, da bi to ne pomagalo ... — Ponesrečena samopomoč. Šoferji neke avtomobilne družbe Ž. so imeli slabo plačo, da niso mogli izhajati. Zato so si sklenili sami pomagati. Vzeli so iz garaže družbe sod bencina in ga sklenili prodati in izkupiček med seboj razdeliti kot dra-ginjsko doklado, katero bi v boljših časih družbi vrnili. Do bi bencin razpečali, so se obrnili na sina domačega trgovca F. K. in trgovca B. in ga po ugodni ceni prodali. Da bi ga na varno spravili, so najeli domačega voznika A. K., ki ga je odpeljal iz garaže v svoje skladišče. Podjetje se bi bilo dobro posrečilo, če ne bi bila prišla vmes žandarmeriia, ki je zaplenila bencin in vtaknila podjetnike pod ključ. Včeraj so se morali radi tega zagovarjati pri deželni sodniji in sicer šoferji radi tatvine, voznik in kupca pa radi deležnosti tatvine. Razpravo je vodil nadsvetn. Mladič, voznika A. K. in enega kupca F. K. je zagovarjal dr. Adlešič, drugega kupca B. pa dr. Capuder. Šoferji so bili obsojeni radi tatvine na 3 ozir. 4 mesece ječe, voznik A. K. je bil popolnoma oproščen, oba kupca pa sta bila obsojena le radi prestopka sumljivega nakupa na denarno globo, F. K. na 1000 Din, B na 1500 Din. Jujufaljanskl dogodki. Ij Umrl je včeraj ob pol dveh popoldne dijak držav, tehnične šole v Ljubljani Ivan Valentinčič, 18 letni naj starejši sin uslužbenca Jugoslovanske tiskarne. Postal je žrtev jetike, te velike morilke proletarskih otrok. Pokojni Ivan je bil mladenič samoraslega značaja, dobrega srca in bistre glave. Za tehniško stroko je kazal veliko veselje, posebno pa ga je veselilo ri-sarstvo in slikarstvo. Z njim lega v grob Velika neizpolnjena nada očetova. Naj uživa večno srečo pri svojem Stvarniku! Sta- riše, sestre in brata pa naj tolaži Bog! — Pogreb bo jutri, v soboto ob pol štirih popoldne izpred Jugoslovanske tiskarne. lj Izlet na Sv. Jošt nad Kranjem napravi v nedeljo dne 9. julija uslužbenstvo Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. Odhod ob 7. uri zjutraj iz glavnega kolodvora. Povratek popoldne na Kranj ali pa na Škofjo Loko, kakor bo pač volja izletnikov. Svojo versko dolžnost naj opravi vsak pred odhodom vlaka v Ljubljani. K udeležbi vabi vse tovariše in prijatelje uslužbenstvo tiskarne. — V slučaju slabega vremena izlet odpade na pozneje. lj Organizacija javnih nameščencev somišljenikov SLS. Danes odborova seja ob (pol 8.) 19. uri 30 minut v običajnem lokalu Stari trg št. 2—I. nadstropje, ter ob (pol 9.) 20. uri 30 minut skupna seja širšega odbora za službeno pragmatiko. Važno! Prosim vsi — točno! Predsednik. lj Sprejem gojencev v inženjersko šolo v Mariboru. Meseca septembra 1922 bo sprejetih 150 mladeičev za gojence v inžinjersko podoficirsko šolo v Mariboru. Pogoji so razvidni iz razglasa (konkurza) na deski mestnega magistrata in na Mestnem domu. lj Sprejem v artiljerijsko podoficirsko podofieisko šolo v Mariboru. Septem. t. I. mladeničev za gojence v 2. artiljerijsko podoficirsko šolo v Mariboru. Pogoji so razvidni iz oglasa, ki je nabit na deski mestnega magistrata in na Mestnem domu. lj Radi tlakovanja je vožnja iz Mariji-jinega trga na Št. Petersko in Miklošičevo cesto (ter obratno) do nadaljnega prepovedana. lj Utopljenca so potegnili včeraj popoldne iz Ljubljanice pri Opekarski cesti. Bil je to krojaški pomočnik Breskvar, ki je tam utonil pred dnevi, ko se je kopal. d Šentpetersko prosvetno društvo prosi svoje člane in prijatelje, ki se udeleže izleta na Sveto goro 9. t. m., da si vozne listke po možnosti preskrbe že v soboto. Blagajna je ves dan odprta. Če bi se moral izlet radi slabega vremena preložiti, se denar vrne. V ta namen naj se pa vozni listki z izkaznicami za polovično vožnjo oddajo v Šentpeterski Prosveti že 9. t. m. od 11. do 12. ure dopoldne. d Orel Rimske toplice vabi vse člane na fantovski sestanek dne 9. julija 1922 po prvi sv. maši v društvenem prostoru. Na sporedu predavanje. Odgovorni urednik Jožef Rutar. Izdaja konzorcij »Novega Časa*. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani ■▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼vH Dobra gospodinja skrbi, da ima njena hiša pri najmanjših izdatkih vseeno snežnobelo perilo. Zato vporablja ona le MILO z znamko .GAZELA d. d. o UUS3UHHI Uradnik, delavec in kmet kapi vse svoje potrebščine najcenejše pri GOSPODARSKI ZVEZI. Prometni zauod m premog prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava prima čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog Preliti zaneti za prsog 1 i v Dijani, litim cesta 8/11. Naslov; Tunel. 83 Poslovenil Peter Roman. Spisal Bernbard Kellermana. Mlakar. :nega svojih briljantnih prsianov. Renee je ljubkala s svojimi ustnami njegovo uho ter ga šepeiaje vprašala, jaka j ne ostane. Poslužil se je svojega starega izgovora, da ima delo, in Renee je nagubančila čelo ier se našobila. Juliska je že čakala v Woolfovem slanovanju. Stre-oetala je, ko se je je dotaknil. Njeni lasje so bili rjavi n mehki. Nalil ji je kozarec vina in ona je poslušno srknila ier suženjsko dejala: »Na Vaše zdravje, gospod!« Nalo je na njegovo željo pela svojo malo, me-lanholično narodno popevčico, spet tako tiho, da jo je icdva slišal. Kčt lanya volt a falunak — je peta — ket viraga; nind a ketto ugy vagyott a boldosagra ... — Dve deklici sta bili v vasi, dve cvetlici. Obe sta hrepeneli po sreči; eno so peljali pred poročni oltar, drugo na pokopališče. Tisočkrat je S. \Voolf v svoji mladosti slišal pesem. A danes ga je potrla. Vso svojo brezupnost je siišal iz nje. Sedel je ter pil in solze so mu stopile v sči. Plakal je iz sočutja do samega sebe in solze so oočasi trkljale preko njegovih voščenih, ohlapnih lic. Čez čas je zasopel skozi nos ter dejal mehko in tiho: »To si dobro napravila. Kaj znaš še, Juliska?« Pogledala ga je z žalostnimi, rjavimi očmi, ki so sličile očem lame. Zmajata je z glavo. »Ničesar, gospod,« je zašepetala plašno. WooK se je nervozno zasmejal. »To ni mnogo!« je dejal, »čuj, Juliska, podarim ti tisoč dolarjev, ioda napraviti moraš, kar ii porečem.« »Da, gospod,« je odvrnila Juliska vdano in prestrašeno. »Slopi v sobo zraven.« S. WooIf je nepremično sedel v stolu ter strmel predse. »Če bi bila Maud Allan še živa, bi lahko upal!« je mislil. In je sedel in njegova nesreča je lemno visela nad njim. Ko je čez čas dvignil pogled, je uzrl Julisko napol pokrito v zagrinjalo med vrati. Bil je nanjo popolnoma pozabil. »Stopi bliže, Juliska.« Juliska je stopila korak naprej. Z desno roko je še vedno trdno držala zagrinjalo, kakor ne bi holela spustiti tega zadnjega ogrinjala. »Ali znaš plesali?« je vprašal S. Woolf. Juliska je zmajala z glavo. Ni dvignila pogleda »Ne, gospod!« »Ali nisi nikoli plesala pri trgatvi?« »Pač, gospod!« »Torej pleši čardaš!« Juliska se je brez moči ozrla. Nato je plesala, bolj iz strahu kot zaradi visoke nagrade. Stopicala je, kakor da hodi po čepinjah. Oči so ji bile zalite s solzami in lica gorela od sramu. Ah, njene noge, njene noge, ki niso bile popolnoma snažne, kam naj jih dene?« Bila je krasna. Mnogo let že ni več S. Woo|f videl take ganljive sramežljivosti. In ni mogel napasti pogleda na njej. »Pleši, Juliska!« In Juliska je nerodno dvigala roke in noge in iz nazaj vržene glave so ji solze kapljale na prsa. Nato je obstala in trepetala. »Česa se bojiš, Juliska?« »Ne bojim se, gospod!« »Stopi bliže!« Juliska je lezla bliže. »Zdaj bo storil!« je mislila in mislila na denar. Toda S. Woolf ni storil. »Ne boj se in poglej mi v oči!« Ubogala je, njen pogled je plamtel in gore; S. \Voolf jo je poljubil na čelo. Pritisnil jo je nase v navalu očetovskega čuvstva in solze so mu stopile v oči. »Kaj hočeš tu v New Vorku?« »Ne vem.« »Kdo te je privedel semkaj?« »Moj brat. A zdaj je odšel proti zahodu.« »Kaj delaš zdaj tu?« »Pojem z Gyulo.« »Pusti Gyulo na miru ter ne poj več ž njim. On j>: lopov. Ti sploh ne znaš peti.« »Ne, gospod.« »Dam ti denarja in storila boš, kar porečem?« »Gotovo, gospod!« »Dobro. Uči se angleščine. Nakupi si ljubkih pri-proslih oblek ter poišči si mesto kot prodajačica. Pazi, kaj ti pravim. Dam ti dvalisoč dolarjev, ker si tako lepo plesala. S tem lahko živiš tri leta. Obiskuj kakšen večeren tečaj. Uči se knjigovodstva, tesnopisja in strojepisja. Drugo pride samo od sebe. Ali boš?« »Da, gospod!« je odgovorila Juliska plašno, kajti Woolf jo je navdajal z grozo. Slišala je, da je bilo v New Vorku mnogo mladih deklic umorjenih. »Obleci se!« In S. Woolf je ponudil Juliski polno pest bankovcev. A ona si jih ni upala vzeti. »Kakor hitro sežem po njih, pa me pobije,« si je mislila. »Vzemi vendar!« je dejal S. Woolf smehljaje. »Jaz ne potrebujem več denarja, kajti iulri točno ob šestih zvečer bom mrtev.« Julisko je stresla groza,