DELAMARIS ^ IZOLA
INTERNA IZDAJA
LETO XVI
IZOLA, APRIL 1974
ŠT. 3
15-letnica izhajanja »Našega glasa«
Avgust Brezavšček, prvi urednik »Našega glasa«, je v uvodni besedi k prvi številki časopisa v juniju 1959 zapisal, da je želja vseh, ki urejajo časopis, da se v njem oglašajo vsi, prav vsi.
Takole je nadaljeval v svojih razmišljanjih:
Avgust Brezavšček
»Četudi smo doslej v vseh kolektivih beležili gospodar ske in politične uspehe, smo imeli vsi to pomanjkljivost, da so bili člani kolektiva premalo seznanjeni s sklepi in akcijami organov upravljanja in uprave. Če hočemo namreč doseči, da se bo slednji član kolektiva od vodilnega funkcionarja pa do vajenca počutil resničnega upravljalca podjetja, tedaj moramo najti način, kako ga bomo o vsem informirali in ga pritegnili k razmišljanju, konstruktivni kritiki in zdravim predlogom, ki naj bi prispevali k razvoju in razcvetu našega kombinata.
Zaradi vseh teh in podobnih pojavov je list nujno potreben. Da bo pa tudi dovolj zanimiv, vabimo k sodelovanju vse čla-
ne kolektiva. To je naš interni list, v katerem si bomo po vedali vse, kar želimo, da vedo vsi. Naša želja je predvsem ta, da bi vsakdo smatral ta list res za svoj list, v katerem bo našel vse, kar ga zanima iz področja našega podjetja, in bi tudi sam s svojimi članki bogatil njegovo vsebino. Predvsem naj bi se tu oglasili sindikalni funkcionarji, katerim bo omogočeno po tej poti veliko več kontakta do slehernega člana kolektiva kot doslej, in od njihove aktivnosti je odvisno, kako bo sindikalno delo zastopano v tem listu. Isto velja za mladino, ki bo tudi lahko imela svoj stalni kotiček, prav tako za žene, od katerih upravičeno pričakujemo, da bodo krepko segle po peresu in se uveljavile in našle svoje mesto tukaj.«
Ali lahko rečemo, da smo to dosegli? Delno že lahko. V časopisu se oglašajo sindikalni predstavniki, mladina, a kje
so žene, kje so ostali? Na naših straneh so le poredkoma.
Od takrat, ko je izšel prvi časopis, je minilo 15 lat; menjali so se štirje uredniki, menjala se je oblika časopisa, a struktura piscev se menjuje le počasi. Včasih slišim kritiko na račun časopisa. Pa nisem užaljena. Saj je to znak, da ljudje časopis preberejo in dobijo kritične točke v njem. Le malo kritike pa slišim iz ust delavca.
Ob nekem razgovoru o informiranosti v našem podjetju je neka delavka odgovorila, da pač prebere tisto, kar jo zanima, to je osebni dohodek, stanovanjska problematika, norme, za drugo pač nima časa. Če je s tem seznanjena, je že dosti. Samo potrebno je, da to tudi napiše, da pove tudi sama, kaj o tem misli.
Zato se pridružujem željam prvega urednika in mislim, da je to bila tudi želja vseh urednikov. Torej pišite v časopis!
Pismeni intervju s prvim urednikom časopisa
Prvega urednika našega internega glasila ni več pri nas. Odšel je v pokoj. Želela sem dobiti od njega nekaj nasvetov, zato sem se pismeno obrnila nanj z željo, da bi mi kot pionir pri nastajanju časopisa pred 15 leti kaj napisal. Kaj sem želela zvedeti?
Ob pregledu starih časopisov, katerih urednik ste bili, zasledim pisce, ki se sedaj ne javljajo več v našem glasilu. Ravno tako je težko pritegniti tudi ostale k pisanju. S podobnimi problemi ste se tudi vi srečevali. Seveda se temu ni čuditi. Struktura je bila v tovarni drugačna. Sedaj pa imamo povsem drugo strukturo, več je kadra z izobrazbo, a je vedno isto.
Ko ste začeli izdajati časopis, ste napisali v uvodu, da želite pritegnili k pisanju vse. Iz poznejših številk pa je opaziti vedno iste avtorje. Kje mislite, da je osnovna napaka, da tudi sedaj stojim pred enakim dejstvom (15 let pozneje)? Ali je to po vašem mnenju odvisno od organizacije ali od mentalitete ljudi, ali pa so res nezainteresirani za pisanje, ker vsak lažje kritizira ustno kot pismeno s svojim podpisom.
So po vašem mnenju res najboljša oblika pisanja direktni razgovori z ljudmi? Pravijo, da je kritika zdrava. Na splošno vzeto je to tudi res. Kaj je vas
Delavska
V decembru smo volili odbor delavske kontrole v TOZD. Vprašanje je, koliko nas je vedelo, kaj je delavska kontrola. Volili pa smo jo vseeno.
Vendar pomen delavske kontrole ni tako majhen. Pri nas delavske kontrole še nismo ime-
li.	Zato bo njeno delo težko, ker člani nimajo podlage, na kateri bi delali.
Člani odbora delavske kontrole so za predsednika odbora izbrali MIRA PETELINA, ki takole pravi o delu delavske kontrole:
Odbor delavske kontrole se še ni sestal. Imeli smo le konstituiranje, nato pa je naše delo zamr-
lo.
Zakaj?
V kombinatu še rlimamo pravilnika, ki bi urejal, do kod segajo naše pristojnosti. Ne morem sklicati odbora, če ne vem, kaj naj jim povem, ko me vprašajo, kakšna je naša naloga. Policaj res ne morem biti. V pravilniku mora biti določeno, kje bomo dobili podatke, da nam bodo res dostopni. Ljudje ne bodo smeli mimo naših zahtev, kot da jih nič ne zanima. Prav zato potrebujemo pravilnik, ki ga bomo vsi sprejeli in ga bomo morali tudi spoštovati.
Kakšno naj bo delo delavske kontrole?
Delo naj bo preventivno, to je odkrivanje raznih nepravilnosti. Kdo bo potem ukrepal, pa še ne vem. Morala bo pač biti ena od služb.
Delavska kontrola naj vse prikaže v pravi luči, ker smo včasih tudi ljudje taki, da vse vidimo v bolj črni luči, kot je res. S tem pa čisto nič ne pomagamo ostalim članom kolektiva, ampak se ustvarja v tovarni samo slaba volja.
Vendar nas pet članov delavske kontrole ne bo moglo opraviti vseh nalog. Tukaj je potrebno sodelovanje komisij delavske kontrole, ki so imenovane v TOZD, in sodelovanje vseh članov kolektiva. V pravilniku naj bo zajamčena anonimnost tistega, ki je dal določene podatke.
Kontrola mora pač podatke sprejeti ter potem presoditi, če so resnični ali ne.
Ali je delavska kontrola potrebna?
Čeprav delavska kontrola še nič ne dela, je prav, da jo imamo. Tukaj je — in ko bo potrebno, bo tudi začela z delom.
V mišljenju ljudi je še polno stvari, ki se jim zdijo nepotrebne. Ko pa kaj potrebujejo in tudi
kontrola
dobijo, se jim zdi to najboljša stvar na svetu.
Kako potrebno?
Ko sem bil član delavskega sveta, je član kolektiva prosil delavski svet, da mu reši njegovo prošnjo. Ker je bila prošnja negativno rešena, je seveda vsa krivda padla na delavski svet, ki po njegovem sploh ni potreben. Vprašal sem ga, zakaj je napravil prošnjo na delavski svet, če to ni nič; pa ni vedel odgovora.
Bo delo delavske kontrole težko?
Da, vendar bo vsak, ki je do sedaj napravil napako, večkrat premislil, preden jo bo spet, ker se bo bal kritike. In tudi v tem je smisel delavske kontrole. Seveda bodo morale delati tudi komisije delavske kontrole v TOZD.
Vsi pa se moramo zavedati, da je najlepše ogledalo vsake tovarne čim manj primerov pred delavsko kotrolo.
MARJAN PISKO — v. d. vodje splošnega sektorja:
Delo delavske kontrole naj bo predvsem preprečevanje in opozarjanje, šele če bi prišlo do kakšne škode, naj se ukrepa primerno prekršku. Delavska kontrola mora biti samoiniciativna.
Kaj je s pravilnikom?
Pravilnik o delu še ni bil sprejet, ker moramo sprejeti tudi druge pravilnike. Upam, da bodo ti pravilniki čimprej pripravljeni za predložitev delavskemu svetu.
Kako bodo dobili podatke?
Podatke lahko zahtevajo kjerkoli. Vsi podatki jim morajo biti tudi dostopni.
Lahko delajo brez pravilnika?
Lahko. O njihovih osnovnih nalogah sem člane obvestil na prvem sestanku, ko je bilo konstituiranje. Zato se skoraj čudim, da do sedaj še nič niso ukrepali. Edino če pri nas nimamo nobenega primera...
Marčel BLAŽINA — član odbora delavske kontrole:
Kot član odbora sem se pozanimal pri predsedniku odbora, kdaj bomo imeli sestanek. Vendar ga do sedaj še nismo imeli.
V čem vidite pomen delavske
kontrole?
Pomen delavske kontrole je lahko zelo velik, če se svojega dela loti pravilno. Kot delavec mnogokrat slišim razne pripombe, ki so upravičene ali ne. Zato bi bilo potrebno to razčistiti. Največ pripomb je glede nabavljenega materiala. Ali so res upravičene vse nabave? Kako bi bilo, če ne bi plačala delovna skupnost, ampak posamezniki?
Tukaj v Irisu ne prihaja do večjih izpadov glede discipline. Delavci delajo po normi. Mi vzdrževalci pa pohitimo, ko gre za popravilo strojev v proizvodnji.
Pa še nekaj me moti, vendar ne vem, če bo to delo delavske kontrole.
Delavci iz vzdrževanja, pa naj bodo mehaniki ali elektrikarji, se nehote sprašujemo, ali smo sploh potrebni v tovarni. Naše delo je zelo malo ovrednoteno. Ko se stroj v proizvodnji pokvari, pa smo nepogrešljivi.
»Če stroj stoji, je to toliko ur izgube na račun proizvedenih izdelkov,« nam govorijo. Kljub temu se zdiš nepotreben.
Kako se bo delavska kontrola
lotila dela?
Sedaj bi težko karkoli rekel, ker smo na začetku in o našem delu malo vemo.
čiščenje skuš
OD - nasprotje samoupravnemu sporazumu
S podpisom sporazuma o delitvi osebnih dohodkov v živilski industriji smo se zavezali, da bomo ta sporazum tudi upoštevali. V sporazumu je določeno, da se bomo pri delitvi dohodka ravnali po doseženih rezultatih poslovanja, s tem da bomo ob krepitvi reproduktivne sposobnosti podjetja zagotovili tudi naraščanje življenjske ravni zaposlenih delavcev.
Osebni dohodki morajo biti odvisni od doseženega dohodka. Delitvena razmerja pa morajo biti takšna, da zagotovijo hitrejšo
SLUŽBA INTERNE KONTROLE POMOČ DELAVSKI KONTROLI
Finančni sektor je v svoji organizaciji predvidel službo interne kontrole, ki naj bi opravljala funkcijo kontrole materialno-fi-nančnega poslovanja podjetja za interne potrebe. Služba bo sestavljena iz oddelka stalne inventure in oddelka finančnega in materialnega poslovanja.
Stalna inventurna komisija opravlja kontinuirano letno inventuro zalog materiala, drobnega inventarja in embalaže, nedokončane proizvodnje polizdelkov, gotovih izdelkov in trgovskega blaga; sestavlja inventurne liste, ugotavlja razlike med knjigovodskim in dejanskim stanjem, sestavlja zapisnike o ugotovljenih razlikah z obrazložitvijo ter jih predlaga organom upravljanja v TOZD v obravnavo in odločanje.
Kontrola finančnega in materialnega poslovanja so popolnoma novi posli, ki se bodo razvili v kratkem času. Naloge tega oddelka so, da opravlja preventivno kontrolo finančno-materialne-ga poslovanja TOZD in podjetja kot celote, in sicer na principih tekoče operativne kontrole. Kontrola finančnega in materialnega poslovanja zajema kontrolo pravilnosti porabe finančno-material-nih sredstev v skladu z zakonskimi predpisi in internimi akti ter kontrolo pravilne uporabe sredstev gospodarskega pomena. Osnova za kontrolo so dokumenti za porabo finančno-material-nih sredstev ter interni akti in zakonski predpisi. Za kontrolo dejanske vrednosti premoženja so osnova strokovne ugotovitve kvalitete sredstev ter predpisi, ki določajo njih vrednotenje. Po opravljeni kontroli revizor ali druga oseba iz kontrolne službe sestavi zapisnik ali drug material v pismeni obliki in ga posreduje delavski kontroli ali drugim organom v podjetju.
Tak je predlog organizacije finančnega sektorja glede uvajanja interne kontrole v podjetju.
rast skladov ob istočasni rasti sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev. Sporazum terja od podpisnikov, da naj imajo delavci na enakih ali podobnih delovnih mestih osebne dohodke v sorazmerju z lastno delovno storilnostjo in uspehom celotnega podjetja.
Rezultati Delamarisa pa so bili v letu 1973 taki, da niso opravičili izplačanih osebnih dohodkov. Delamaris je glede na leto 1972 močno poslabšal poslovni rezultat. V letu 1972 smo imeli staro milijardo in pol dobička, medtem ko smo preteklo leto zaključili s četrtmilijardno izgubo. Kljub slabšim rezultatom smo osebne dohodke povečali za 16 %.
Po merilih sporazuma znaša prekoračitev plačanih osebnih dohodkov celega podjetja 670 milijonov Sdin, davek zaradi prekoračitve sporazuma pa znaša 590 milijonov Sdin. O tem, ali bo podjetje plačalo davek zaradi prekoračitve sporazuma ali ne, bo odločala komisija za samoupravni sporazum v živilski industriji.
V našem podjetju sodimo, da mora komisija, ki bo ocenjevala prekoračitev sporazuma, upoštevati vrsto razlogov, ki so vpliva-
(Nadalje vanj e s 1. strani) najbolj motilo pri kritikah ljudi o časopisu?
Kot prvega urednika vas prosim za nasvet, kako izboljšati časopis.
Moji radovednosti je bilo ustreženo v zelo kratkem času — s prijetnim pismom Avgusta Brezavščka.
S svojimi nasveti in mnenji vam bom zelo težko kaj pomagal. Vidim, da se ukvarjate z istimi problemi, kot sem se nekoč jaz, ko smo glasilo še ciklostirali, in pozneje vseskozi. Pri srečanjih z drugimi uredniki tovarniških glasil in ogledu njihovih listov pa sem videl, da ni povsod tako. To je v veliki meri odvisno od odnosa direktorja in ostalih vodilnih do lista. Če ti kaj napišejo, se jim tudi drugi radi pridružijo.
Tudi struktura kolektiva, število izobražencev ni vse. Ko sem bil urednik časopisa, smo imeli dva zaposlena z visoko novinarsko šolo, z listom pa sem se ukvarjal jaz, laik.
Res je, da imate danes veliko več inteligence in med njimi je prav gotovo več takih, ki jim pisanje ne dela težav. Širok krog piscev list popestri, ga napravi zanimivejšega. Tudi če se mnenja malo krešejo, je zanimivo.
Strinjam se z vami, da je dobra oblika intervju, ker je mnogo
li na tak rezultat v našem podjetju.
Ti razlogi so bili zlasti:
V letu 1973 smo v proizvodnji ribjih konzerv začeli opuščati tuno in se preusmerjati na skušo kot osnovno surovino. Vzrok za tak preobrat je bil:
— živo srebro v tuni, porast cene tuni,
— možnost nabave skuše na vzhodu in prodaje gotovega izdelka na zahodu.
V letu 1973 so bili osebni dohodki v Delamarisu pod povprečjem OD v gospodarstvu. Nesorazmerja so nastala pri osebnih dohodkih delavcev, ki delajo po normi in na akord, ter pri delavcih z nižjimi osebnimi dohodki nasproti ostalim delavcem. Čeprav so bila ta nesorazmerja znana, ni bilo ustreznih korakov glede omejitve, saj smo pričakovali, da bo zagotovilo ZIS glede premije izpolnjeno in da ne bo tako hitro porasla cena tune. Vse korekture pravilnika o delitvi osebnih dohodkov so bile izvršene konec leta 1972, ko navedenih sprememb nismo pričakovali. Konec leta je bilo ob naraščajočih življenjskih stroških zelo težko zmanjševati osebne dohodke, ki so tudi v okviru obalne regije izredno nizki.
takih, ki imajo kaj povedati, napisali pa ne bodo. Te oblike sem se posluževal ob raznih življenjskih praznikih posameznih članov kolektiva ali ob novem letu.
Iz arhivskih številk lahko vidite, da sem poleg dela samoupravnih organov in življenja v kombinatu objavljal tudi stvari iz občinskega merila.
Kot občinskemu odborniku in družbeno-političnemu delavcu so mi bili na voljo razni podatki, zanimivi tudi za Naš glas.
Glede kritike je pa tako kot povsod. Najhujši so vedno tisti, ki ne dajo ničesar od sebe. Ta ne kritizira zato, da bi se list izboljšal, ampak da bi pokazal, kaj on ve in zna.
Kot sem vam že napisal na začetku, nič uporabnega vam ne znam svetovati.
In vendar nam je s svojim pismom mnogo pomagal. Že samo misel, da se je tudi nekdo pred teboj trudil z istimi cilji, te privede do zaključka, da se bodo nekoč morali roditi sadovi teh prizadevanj .
Ob jubileju časopisa »Naš glas« vam želim obilo uspeha, vam in vsem sodelavcev, ki se trudite okoli tega glasila, pa lep pozdrav.
Še skromen pripis, da naj o njem ne pišemo mnogo, saj je opravljal le svojo dolžnost. Tudi to je dovolj.
PISMENI INTERVJU . . .
Trimesečni poslovni rezultati
Čeprav smo z nekaterimi rezultati, doseženimi v prvem trimesečju letošnjega leta, lahko povsem zadovoljni, smo na drugi strani predvsem glede rezultatov v zvezi z rentabilnostjo lahko prav zaskrbljeni.
Proizvodnja prehrambenih izdelkov v prvem trimesečju letošnjega leta je znašala 3.335,3 ton, kar je za 440 ton oziroma za 15 % več kot v prvem trimesečju lani. Proizvodnja v Irisu se je povečala za 325 ton ali za 16 %, proizvodnja v Argu pa se je povečala za 115 ton oziroma za 13 %.
Ribolov je v letošnjem prvem trimesečju znašal 437 ton, lani v enakem času pa le 247 ton.
Proizvodnja pločevinaste embalaže je v prvih treh mesecih znašala 538,7 ton, lani v tem času pa je znašala 450,4 ton; torej letos za 20 % več.
Izvoz je znašal 1.498.363 $, kar je za 255.439 $ ali za 20 % več kot v enakem obdobju lani.
Prodaja sveže ribe znaša letos 8.675.900 din, v lanskem letu pa je znašala 8.533.700 din, kar je za 16 % več kot lani.
Tudi prodaja izdelkov na domačem tržišču je napredovala. Doseženi rezultati bi bili ohrabrujoči, če jih ne bi razvrednotili podatki o doseženi rentabilnosti. Ob koncu lanskega leta smo se prav vsi zavedali, da moramo prvo trimesečje 1974 označiti kot izrazito prehodno obdobje, ko bodo v polnem učinku že delovala vsa zvišanja cen, nastala ob koncu lanskega leta, naše prodajne, zlasti izvozne cene, pa bodo zaradi naših obveznosti, da izpolnimo zaključke, sklenjene po teh starih cenah, ostale nespremenjene.
To se je tudi dogodilo.
Vsa odprema izdelkov za izvoz v prvem trimesečju je bila opravljena po starih cenah. Pri 25 % izvozni premiji (višja dodatna premija tudi za leto 1974 še ni bila odobrena) to pomeni, da z izvozom v prvem trimesečju nismo dosegli skoraj nobenega kritja.
UKREPI
V izredni številki Našega glasu _ smo poročali o poslovanju podjetja v letu 1973. Ker poslovanje ni bilo tako, kot smo pričakovali, smo se vprašali, kje so napake.
CDS je sprejel predloge, kako naj bodo izdelani razni ukrepi za boljše poslovanje. Rok je bil 31.
3.	1974.
Ker do tega roka ukrepov še ni bilo v tajništvu samoupravnih organov, smo vprašali o tem glavnega direktorja ing. Bogdana Goloba.
Ukrepi so bili izdelani na podlagi predlaganih ukrepov iz posameznih TOZD. Preden bodo šli v razpravo na CDS, bomo o tem razpravljali še na kolegiju. V ukrepih so namreč že določeni roki, ki jih bomo morali spoštovati, ko bodo sprejeti. Vsaka služba pa najbolj ve, ali ji je ta rok sprejemljiv ali ne.
Vendar moram priznati, da ti ukrepi niso tisto, kar naj bi izboljšalo naš položaj. Marsikateri od ukrepov je tak, da bi morali ljudje že sami vedeti, da to mo-
Nujno je, da to stanje v drugem trimesečju bistveno izboljšamo. Strokovne službe so z namenom, da se mora rentabilnost dela bistveno izboljšati, sprejele nekatere ukrepe. Ti predlogi bo do v začetku aprila predloženi organom upravljanja v odobritev.
Angažirati je treba vse naše sile, da se čimprej izvlečemo iz te kritične situacije.
Zvonko Grahek
-ZAKAJ
rajo narediti, saj je napisano že v statutih in pravilnikih podjetja.
Tako naj omenim samo predlog ukrepa, da se uredi točno prihajanje na delo in odhajanje,
disciplina, pravilno razporejanje kadrov, ki bi moralo biti opravljeno, takoj ko delovna sila pride v podjetje.
Seveda so pa med njimi tudi ukrepi, ki bodo res lahko bistve no vplivali na poslovanje podjetja. Vendar je težko reči, kdaj bo to urejeno. Tako je treba urediti odnose med posameznimi TOZD. uskladiti bo treba osebne dohodke, čimprej pa pripraviti vrednostno analizo izdelkov.
Pa še to: roki, ki so postavljeni, naj bodo realni, toda delo mora biti opravljeno do določenega roka.
DEGUSTACIJA
kaj je to?
To je pokušnja jedi. Pravzaprav to verjetno ne zanima bralcev našega časopisa, saj res nima nobene zveze s pisanjem člankov.
Stvari pa moramo pogledati še z druge plati. Ves naš dohodek je najprej odvisen od proizvodnje, nato pa še od prodaje. Kot enega izmed načinov za reklamo uporabljamo tudi degustacijo.
Tega načina se poslužujemo tu di pri prodaji rib. Še pred nekaj leti je bila prodaja svežih in zamrznjenih rib zelo majhna. Ljudje se kar niso mogli navaditi na to jed, ki je zelo kalorična. Mnogi so jo zavračali zaradi močnega vonja, zaradi koščic, pa tudi ker je niso znali pripraviti. Danes pa so ribe iskane. Ne zato. ker so poceni glede na drugo meso, ampak so predvsem zamrznjene ribe že toliko pripravljene, da ne zahtevajo več veliko dela. To pa je mnogo za današnje preveč zaposlene žene.
Se bo investicija v ribjo moko izplačala?
Predelava odpadkov, ki nastanejo pri predelavi rib, je bila do pred nekaj leti le nujno zlo. Danes pa je izdelek — ribja moka zelo iskano blago in dosega na trgu že lepo ceno. Poraba se stalno veča in je tudi proizvodnja rentabilnejša.
Tudi v obratu IRIS smo imeli napravo za predelovanje ribjih odpadkov v ribjo moko. Ta naprava pa je bila že dotrajana, saj je predelala le do 7 ton surovine na dan. To pa je za odpadke, ki nastajajo pri predelavi rib v obratu, premalo; surovina je ostajala nepredelana posebno takrat, ko je bil večji ulov rib. Zaradi tega so se v Irisu odločili, da dotrajane stroje nadomestijo z novimi, ki bodo predelali do 25 ton surovine v 24 urah. Poleg tega moramo že po zakonu imeti lastno predelavo ribjih odpadkov, ker smo izvozno podjetje.
Kakšne bodo izboljšave poleg
večje predelave?
Na vprašanje sem dobila odgovor od Ivana Baričiča in Alda Hrvatina iz TOZD Iris.
Kapaciteta predelave bo večja. S tem surovina ne bo zaostajala in se bo močno zmanjšal neprijetni vonj okrog tega oddelka. Tehnološki postopek bo izpopolnjen, tako da bo naprava sposobna predelati vse odpadke rib, kar do sedaj ni bilo možno. Naprava bo lahko zaradi specialnega mlina za mletje surovine predelala npr. tudi glave in kosti velikih tunov, česar dosedanji stroji niso zmogli. Tekočino od prešanja kuhanih rib bomo centrifugirali in dobili ribje olje, preostalo tekočino pa bomo koncetrirali in koncentrat dodajali ribji moki. S tem bo povečan odstotek belja-
kovin v končnem izdelku, ker bo ta moka vsebovala tudi tiste beljakovine, ki se med kuhanjem raztopijo v vodi in smo jih do sedaj spuščali v kanal ter s tem onesnaževali okolje. Z uvedbo centrifuge se bo povečala tudi količina izdelanega ribjega olja. Za nemoteno delovanje naprav
manjša okvara na njem pomeni zastoj v proizvodnji.
Bo zahtevnejši tehnološki postopek zahteval bolj kvalificirano delovno silo?
Na vsak način bodo nove naprave pri obratovanju zahtevale
Delavci ribje moke
pa bo potrebno položiti nov močnejši kabel za dovod električne energije, ker je sedanji prešibak. Tudi poraba pare se bo povečala in bo potrebno misliti na to, da v kotlovnici Iris postavimo še en parni kotel. Vemo, da obratuje ves obrat samo z enim kotlom; zato je potrebno glede na ribjo moko v najkrajšem času montirati še enega kot rezervo. Pri obratovanju z enim samim kotlom nam namreč lahko naj-
ii
Bibja moka
od delavcev več pozornosti. Sam tehnološki postopek se sicer ne bo spremenil, lahko pa rečemo, da se bo razširil še na predelavo tekočih vmesnih in končnih produktov. Delavci, ki sedanji postopek dobro obvladajo, bodo sodelovali pri montaži novih naprav. Pri tem delu se bodo spoznali s konstrukcijo naprav, obenem pa bodo pri preizkusni proizvodnji pod vodstvom proizvajalčevih strokovnjakov tudi spoznali delovanje in način uporabe novih strojev in naprav. Nujno bo potrebno vsaj interno izpopolnjevanje znanja delavcev v tem oddelku. Morali pa bi stremeti za tem, da bi bili delavci v tem oddelku kvalificirani, kar pa velja tudi za mnoga druga delovna mesta v obratu Iris.
Bo dovolj surovin glede na navedeno kapaciteto?
Ob normalni proizvodnji dobimo 7 do 8 ton surovin iz obrata Iris. Ob predelavi sardel je surovine več, prav tako je surovine dovolj ob velikem ulovu, ko vseh rib ni mogoče predelati v druge izdelke, prodati ali zamrzniti.
Za predelavo pa bomo v bodoče lahko uporabljali tudi nekomercialne ribe ali pa organizirali ulov ribe samo za ribjo moko. Predelovali bomo lahko tudi druge morske živali. Kazalo bi od-(Nadaljevanje na 6. strani)
SPREJETA NOVA ORGANIZACIJA PODJETJA
Na zadnjih zborih delovnih ljudi so bili sprejeti osnovni ukrepi za organizacijo podjetja. Vzrokov za sprejem nove organizacije je več, eden glavnih pa je ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela.
TOZD Argo.-
proizvodnja juh, predelava zelenjave in mesa, hranil v prahu, kotlarna, skladišče materiala in izdelkov, uprava;
TOZD Pločevinka:
proizvodnja pločevink, lakiranje, tisk na pločevino in papir, skladišče materiala in izdelkov, uprava;
Ss bo iiuesticija v ribjo moko Izplačala?
kupovati surovine tudi od drugih proizvajalcev ribjih konzerv.
Kam pa obrat Iris daje sedaj svoje odpadke ribe?
Odpadke spravljamo v polovič-ke bincinskih sodov in jih vozimo v Rovinj, ker imajo tam še proste kapacitete za predelavo.
Kaj pa rok izvršitve?
Rok montaže je bil postavljen za 10. maj 1974. Ker pa so se pripravljalna dela zavlekla, računamo, da bo delo končano konec
maja.
Torej lahko pričakujemo, da bo obrat Iris spet proizvajal ribjo moko v mesecu juniju 1974.
TOZD Riba:
ribolov, prodaja in nabava ribe, hladilnica, skladišče, mehanična delavnica, uprava;
Skupne organizacijske enote so so skupne službe, vzdrževanje in transport. Skupne službe sestavljajo sektorji. Vzdrževanje in transport pa sta vključena v posamezne sektorje.
PRODAJNI SEKTOR:
prodaja na domačem tržišču, izvoz, marketing, kooperacija in transport;
FINANČNI SEKTOR:
finančna služba z deviznim oddelkom, računovodstvo in službe interne kontrole z revizijo;
EKONOMSKO-ORGANIZACIJSKI SEKTOR: ekonomske analize (tudi osebnih dohodkov) in planiranje, organizacija in RC (računski sektor);
TEHNIČNO-RAZVOJNI
SEKTOR:
nabava, investicije, razvoj tehnologije in izdelkov, kontrola vzdrževanje, varstvo pri delu;
SPLOŠNI SEKTOR:
kadrovska, splošna in pravna služba ter civilna zaščita. Vodilni delavci so: pomočnik glavnega direktorja, direktorji temeljnih organizacij in direktorji sektorjev.
Vodilna delovna mesta se zasedajo z razpisom. Pogoji za zasedbo vodilnih delovnih mest so:
— najmanj višja šolska izobrazba,
— najmanj pet let delovnih izkušenj v stroki,
— ustrezne moralno-politične kvalitete.
Glavni direktor ima lahko tudi strokovne sodelavce, ki so mu direktno podrejeni, in sicer:
— strokovni sodelavec za ekonomiko,
— strokovni sodelavec za komercialo,
— strokovni sodelavec za razvoj in tehnologijo.
Na osnovi navedene organizacije je v pripravi nadaljnja organizacija TOZD in sektorjev.
Od nove organizacije ne moremo pričakovati, da bo samodejno izboljšala poslovanje podjetja, pravi glavni direktor. Tako kot v preteklosti bodo tudi v bodoče odvisni rezultati našega dela predvsem od izvajanja postavljenih nalog.
Ribja moka, kako izgleda sedaj
Notranjost oddelka ribje moke
Izobraževanje - boljši rezultati tudi v poslovanju podjetja
Nova in nenehna znanstvena odkritja, nova tehnika in tehnologija so v zadnjih dvajsetih letih silovito delovale na vsesplošen gospodarski in družbeni razvoj. V središču tega razvoja pa je vselej osrednji dejavnik človek. Mase in generacije ljudi so podvržene tej neustavljivi sili razvoja, ki spremlja človekovo delo, njegovo mišljenje, način obnašanja in način življenja.
Človek je pod udarom sprememb, ki nastajajo na delovnem mestu, v delovnem okolju, v urbani sredini, kjer živi, in v družbi, kjer se pojavlja. Vse te spremembe, ki jim je človek podvržen, pa terjajo vsestransko delovanje za usmerjanje človeka. Pri tem usmerjanju človeka imata vsekakor veliko vlogo vzgoja in izobraževanje. Tradicionalna vzgoja in izobraževanje sta se ob zahtevah, ki jih prinaša novi čas, zamajala. Pojavili so se novi problemi: kako dati novim kadrom potreben obseg novega znanja, kako ažurirati znanje že formiranih ljudi, kako spremeniti navade in mišljenje ljudi, kako ljudi pripraviti tudi za bodoči razvoj in za dojemljivost za novo ter nazadnje, kako vse to doseči dovolj hitro, tako kot terjajo spremembe v razvoju.
Našteti problemi so v svetu in pri nas napotili številne strokovnjake k razmišljanju, razpravljanju in reformiranju šolskih sistemov, k uvedbi načrtnega permanentnega izobraževanja odraslih in k postavljanju novega koncepta izobraževanja.
Izobraževanje kadrov neposredno v gospodarskih organizacijah je tako postalo nova veja izobra-
ževanja strokovnih kadrov, vedno bolj urejena, z namenom da bi se čim hitreje in na najbolj racionalen način usposobili strokovni kadri, ki ustrezajo zahtevam in potrebam gospodarskih organizacij.
Skrb za človeka pa je delovni organizaciji prinesla nove dodatne naloge, kot so poučevanje varstva pri delu, higienskega minimuma itd.
Tudi v našem kombinatu smo posvetili tej nalogi premalo pozornosti. V letu 1973 pa je bilo zasedeno delovno mesto organizatorja izobraževanja, tako da bomo lahko letos v izobraževanju dosegli boljše uspehe.
Na visokih, višjih in srednjih šolah smo imeli 1973. leta 34 štipendistov. Uspešno' je zaključilo šolanje 16 štipendistov.
V podjetju je tudi 15 vajencev, ki se učijo za poklice električarja, avtomehanika, strojnega ključavničarja, orodjarja in tiskarja.
Izredno šolanje kot oblika usposabljanja poleg rednega dela je postala tudi pri nas aktualna. Tako izredno študira na visokih in višjih šolah 8 delavcev, na srednjih 6 in na poklicnih 2 člana kolektiva.
Razne tečaje, seminarje in specializacijo je opravljalo skupaj 112 delavcev. Kvalifikacijo za ladijske motoriste ali krmarje je pridobilo 13 nekvalificiranih ribičev, 19 kvalificiranih pa je opravilo izpite za ladijske motoriste, krmarje ali ladje vodje.
Tečaj za čuvaje je obiskovalo 22 delavcev, 19 jih je uspešno opravilo preizkus znanja za delovno mesto čuvaja.
Za voznike viličarjev je uspešno opravilo teoretični del pouka 6 delavcev. Tečaj civilne zaščite je obiskovalo 23 delavcev in vsi so uspešno opravili preizkus znanja.
Tudi za varstvo pri delu so bila organizirana predavanja; obiskovalo jih je 123 delavcev, od teh je opravilo preizkus znanja 112 delavcev.
Stroški izobraževanja brez stroškov za študijski dopust, prevoznih stroškov, nočnin in dnevnic znašajo okrog 40 milijonov din. Tu so zajeta izplačila štipendistom, vajencem, izplačila praktikantom, izredno šolanje in študij, usposabljanje za delovno mesto in varstvo pri delu.
Organizator izobraževanja Nuša Pavlin
Nesreča v Irisu
V mesecu februarju se je v Iris zgodila huda nesreča pri delu. Po mnenju službe za varstvo pri delu je ponesrečenec Pavao Baričevič ročno zaprl avtoklav, kjer je nastala nesreča, ni pa zategnil pokrova s ključem in ni postavil varnostnega zatiča.
Izid volitev dne 28. marca 1974
Dne 28. marca 1974 so bile volitve v temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravnih skupnosti, kjer smo volili delegacije v zbor združenega dela
Skupščine občine Izola in delegate v konferenco delegatov krajevne skupnosti Izola. Udeležba na volitvah je bila naslednja:
TOZD Samoupr. skupnost	Po volilnem imeniku	Glasovalo	&
ARGO	174	161	92
IRIS	497	448	90
PLOČEVINKA	111	103	93
RIBA	263	244	93
SKUPNE SLUŽBE	242	221	91
TRANSPORT	35	35	100
VZDRŽEVANJE	69	65	94
Skupaj	1.391	1.277	91,8
Izvoljeni so bili	vsi predlagani	voljenih 7	kandidatov v zbor
kandidati, razen	v TOZD RIBA,	združenega dela Skupščine obči-	
kjer je bilo od 9	kandidatov iz-	ne Izola.	Zvezda Rudi
Zaradi velikega pritiska se je pokrov odprl; pri tem sta bila huje poškodovana Pavao Baričevič in Vladimir Radovčič, ki je bil v bližini.
Pavao Baričevič je sedaj mrtev. V bolnišnici je podlegel poškodbam. Zato ne bomo zvedeli, kaj se je zgodilo v tistem trenutku.
Po mnenju republiškega inšpektorja so bili dani vsi pogoji za varno delo. Baričevič je opravil preizkus znanja iz varstva pri delu, to pomeni, da je bil seznanjen z nevarnostjo svojega dela.
Imel je tudi vso predpisano opremo: zaščitno obleko in čevlje z gumijastimi podplati.
Republiški inšpektor je tudi ugotovil, da na dan nesreče ni bilo mogoče ugotoviti, kdaj je bil opravljen pregled avtoklava.
Prav tako je ugotovil, da v naši organizaciji nimamo referenta za varstvo pri delu, ker je prejšnji odšel, drugi pa še ni zasedel delovega mesta. Prič na kraju nesreče ni bilo. Malo pred nesrečo je šla mimo preddelavka Marija Kaligarič, vendar ni videla, ali je Baričevič pokrov zaprl.
Jože Repič tedaj ni bil na kraju nesreče. Mnenja je, da je do nesreče prišlo zaradi nepazljivosti.
»Zlati zmagovalec« za Delamarisov weekend
V prostorih potrošniškega centra v Beogradu je bilo 23. in 24. februarja tega leta ocenjevanje kvalitete ribjih konzerv in pol-konzerv, ki so v prodaji na širšem območju mesta Beograda.
Sedemčlanska komisija je ocenjevala skupno 112 različnih rib jih konzerv in polkonzerv, od katerih so bile 10 domače proizvodnje in 9 iz uvoza.
Med desetimi domačimi proizvajalci ribjih konzerv in polkonzerv je sodelovalo tudi naše podjetje.
Oglejmo si najprej, kako je ocenjevanje potekalo.
Člani komisije so ocenjevali proizvode s točkami po sistemu »okrogle mize«, tako da so proizvode razvrstili v grupe s 4 do 6 vzorci in jih medsebojno primerjali. Tako se zagotovijo objektiv-nejši rezultati.
Ocenjevanje kvalitete je bilo le po organoleptičnih lastnostih proizvodov, medtem ko posebne laboratorijske in bakteriološke analize niso bile izdelane.
In kakšni so rezultati?
Seveda nas zanimajo predvsem ocene Delamarisovih proizvodov, ne smemo pa zanemariti tudi naše konkurence, saj šele iz primerjave vidimo, da smo nekje med povprečnimi.
Kaže, da kvaliteta naših proizvodov upada. V letu 1970 smo dobili štiri zlata priznanja, 1972 samo še dve priznanji, letos pa smo odšli iz Beograda le z enim zlatim zmagovalcem.
Če pogledamo naše konkurente, npr. »Mimo« Rovinj, pa ugotovimo, da dobijo vsako leto več priznanj. Letos so dobili kar štiri, Adria Zadar pa pet priznanj. Mi pa le eno nagrado.
Ker so vsi izdelki iz obrata Iris, nam je o vzroku slabše kvalitete povedal v. d. direktorja obrata Emil Pugelj:
»Dejstvo je, da so druge tovarne svoj asortiment razširile. V Irisu pa smo se morali preusmeriti na proizvode skuše, ker je cena tune previsoka in ima take lastnosti, da je ne moremo prodajati na domačem trgu.
Ob preusmeritvi pa ni bilo istočasne racionalizacije in izboljšanja sestavin, ki ob uporabi dru gačnega mesa dajejo okus končnemu proizvodu.«
Delamaris je sodeloval v tem ocenjevanju kar s 14 proizvodi (Adria Zadar s 16, Sardina Po-stira s 17 in Mirna Rovinj z 19, vsi ostali pa z manjšim številom). To pa nam še ne pove dosti, do-!:'er si ne ogledamo tabele preje tih diplom in poprečnih ocen. Podatki veljajo le za nekaj najvažnejših proizvajalcev — udeležencev ocenjevanja.
S	S	£
Oh	»C/2	N
Delamaris	1
Adria	5
Sardina	4
Mirna	4
Ribarstvo	5
Presenečeni lahko ugotovimo, da je Ribarstvo iz Reke Crnoje-viča (Črna gora), ki je sodelovalo le z devetimi proizvodi, tako po poprečni oceni kot številu diplom najboljše. Kot lahko vidi mo, rezultati ocenjevanja naših proizvodov niso taki, kot si jih vsi skupaj želimo.
Razveseljivo je, da noben naš proizvod ni bil izločen, kar nam dviguje na koncu poprečno oceno, ki pomeni poprečje nasled njih točk: 5 točk za zlatega zmagovalca, 4,5 točke za diplomo za kvaliteto, 4 točke za II. mesto, 3 točke za III. mesto, 2 točki za zadovoljivo in 0 točk za izločitev proizvoda.
Nagrade so dobili naslednji De lamarisovi proizvodi:
VVEEKEND iz skupine ribe z zelenjavo — ZLATI ZMAGOVA LEC,
Na zboru delovnih ljudi TOZD »Iris- 12. 3. 1974 sem bil izvoljen za predsednika zbora.
Zbor sem vodil, vendar sem kot predsednik zbora nezadovoljen z njegovim izidom.
Ponovno se je pojavila stara bolezen zbora v menzi »Iris«. Delavke in delavci niso v celoti slišali besed govornikov in razumeli teme ter so bili pri razpravi in glasovanju precej ravnodušni.
Kot dokaz navajam, da me je naslednji dan delavec, ki je bil izvoljen v volilno komisijo, spraševal, v kakšno komisijo smo ga izvolili.
Drugo, s čimer nisem zadovoljen, je to, da ljudje niso bili predhodno dovolj obveščeni o temi, o kateri bo zbor razpravljal in o kateri so delavci glasovali.
Za v bodoče prosim, da odgovorni delavci uredijo vse potrebno, da se pri bodočih zborih TOZD Iris postavi ozvočitev in da delavce in delavke predhodno seznanijo s temo, o kateri bodo razpravljali in glasovali. To je edini način, da se pospeši proces samoupravljanja, in le v tem primeru sem pripravljen kot predsednik zbora delovnih ljudi
Štev.diplom 1 za kvaliteto	Štev. izločenih	Pcvprečna ocena
3	0	3.53
1	3	3.34
1	1	3.73
3	2	3.44
—	1	4.00
PLAVI BISER iz skupine sardi ne II. kvalitete v raf. sem. olju — DIPLOMA ZA KVALITETO,
RIBJI BRODET iz skupine ribji brodet - DIPLOMA ZA K V ALI TETO,
INČUNI V RAFINIRANEM SE MENSKEM OLJU iz skupine inčuni - DIPLOMA ZA KVALITETO.
Ker je bilo skupaj podeljenih kar 25 »zlatih zmagovalcev ., od teh so dobile štiri uvožene konzerve, nam morajo biti dobljene nagrade, predvsem zlati zmagovalec za Weekend, spodbuda za kvalitativno izboljšanje naših proizvodov.
Ne moremo in ne smemo biti zadovoljni samo s poprečjem, zato se potrudimo, da bo uspeh naših proizvodov na podobnih ocenjevanjih v bodoče vidnejši!
TOZD Iris sklicevati in voditi zbor delovnih ljudi.
Predsednik zbora TOZD Iris ing. Zorko Dežjot
TEČAJ PRVE POMOČI
Občinski odbor Rdečega križa Izola vsako leto organizira 80- in 20-urni tečaj prve pomoči za potrebe civilne zaščite.
80-urni tečaj prve pomoči so obiskale:
Makuc Darja iz TOZD Arga, Lazar Slavica, samoupravna skupnost skupnih služb, in Obra-dovič Ljubinka, TOZD »Iris«.
20-urni tečaj so obiskovale:
Umer Elda in Kavicki Vera iz TOZD Iris in Peršič Anica iz TOZD Pločevinka.
Vse udeleženke so tečaj redno obiskovale in uspešno opravile izpite 80-urnega in 20-urnega tečaja prve pomoči.
Zato izrekam iskreno pohvalo za redno obiskovanje tečaja in opravljene izpite. Hkrati pa naj bodo ostalim v tovarni zgled vztrajnosti in prizadevnosti tudi v popoldanskih urah.
Žarko Višnjič
JE TO SAMOUPRAVLJANJE?
Št. 3 — april 1974   »NAŠ GLA S «	Stran	9
MI MLADI MLADIM
POHOD NA UČKO
Kot vsako leto je tudi letos Obalna konferenca ZMS organizirala tradicionalni pohod na Učko. Tega pohoda se je udeležilo okoli 100 mladincev z obale.
Start pohoda je bil 29. 3. 1974 ob 8,30 zjutraj v Kopru, kjer je bil tudi zbor in razporeditev mladincev po četah. Brigada je nadaljevala pot proti Gračišču, kjer je bil prvi daljši postanek in športno srečanje v košarki, namiznem tenisu in streljanju z zračno puško. Popoldan ob 17. uri smo se srečali z mladinsko enoto iz Buzeta, kajti naslednjega dne smo skupno nadaljevali pot na Učko. Po ogledu filmov in večerji je bil v Buzetu organiziran ples, spanje pa v vasici izven Buzeta, v štrpedu. Naslednji dan smo po kratki slavnosti in položitvi venca na spomenik padlih v Buzetu nadaljevali pot proti Rašporju. Tudi tu je bila kratka slovesnost in polaganje venca na spomenik v počastitev udeleženkam I. kongresa AFZ za Istro in Slovensko primorje, po kosilu pa je pogovor stekel z nekaterimi še živečimi udeleženkami tega kongresa. Zaradi pomanjkanja časa je bil ta pogovor nekoliko krajši, ker je brigada morala nadaljevati pot v Brgudac. Ta vasica je med drugo svetovno vojno mnogo prispevala k razvoju partizanstva v Istri. Po polaganju venca na spomenik je bil krajši govor o zgodovini istrskega odpora proti okupatorju med NOB. Po večerji je bil zopet ples in nato spanje. Drugi dan smo odšli na zadnji del poti, na pot proti cilju, na Učko. Tu je bilo množično srečanje in zborovanje Istre, Slovenskega primorja in Gorskega Kotara. Po končanem zborovanju smo se z mladinci iz Buzeta razšli v upanju na ponovno srečanje prihodnje leto ali pa mogoče še prej.
Čeprav je bila pot težavnejša, kot je bila prejšnja leta, smo jo uspešno prehodili. Bilo je tudi nekaj žuljev, vendar so bili pozdravljeni brž ko smo se ustavili in je naša sanitetna služba opravila svoj »posel«. Pozabljeni so bili takoj, ko se je pot končala, in marsikdo je rekel, da bo kljub žuljem, naporni poti in prehojenim 70 km še šel na pohod.
Namen pohoda je bil, da se mladi med seboj združujejo in spoznavajo, ohranjajo revolucionarne tradicije NOB, se usposabljajo za SLO ter za delo v aktivih ZM, kar je prišlo še bolj do izraza ravno sedaj, v trenutku neofašističnih teženj po bivši coni B, kot protest proti takim in podobnim težnjam.
KAKO SMO SE UDELEŽILI KVIZ TEKMOVANJA
Dosti govorjenega — malo storjenega.
To naj bi veljalo tudi za kviz tekmovanje, ki ga je organizirala OK ZMS Koper. Kviz tekmovanje je bilo na temo ZK IN RAZVOJ SOCIALISTIČNIH ODNOSOV V JUGOSLAVIJI. Želeli smo se na to tekmovanje temeljito pripraviti. Zadolžili smo informativno komisijo, ki je izbrala 15 mladih, da bi sodelovali na kvizu. Ker smo se odločili samo za dve ekipi, smo izbrali — po našem mnenju seveda najboljše. Naš izbor se je izkazal za nepravilnega.
Tisti dan, ko bi morala prva ekipa na tekmovanje, je namesto štirih članov odšel le eden. Tako vedenje naših mladincev, ki so dan pred tekmovanjem odpovedali svoje sodelovanje, ali nas niso niti obvestili, smatram za zelo neodgovorno in nevredno mladega človeka. Zato bi se morali mladinci Elda Umer, Jože Sodržnik in Igor Hudales zamisliti nad pravilnostjo svojega ravnanja.
Pohvalo pa si zasluži Rade Mladenovski, ki je sam odšel na tekmovanje ter si pridobil dve točki.
Prav tako moramo pohvaliti drugo ekipo, ki pa ni imela sreče. Člani te ekipe so bili: Mirjan Devetak kot vodja ter Slavica Zalar in Darja Makuc.
In čisto na koncu še to: člani ekip gradiva niso imeli, ker nam ga OK ZMS ni mogla zagotoviti. Tega gradiva pa je bilo dovolj na Občinski konferenci ZK v Izoli, vendar smo bili o tem prepozno obveščeni.
DROBNE VESTI
Na zadnji seji predsedstva mladinskega aktiva so predlagali razrešitev dosedanjega podpredsednika aktiva Milana Brljavca, zaradi prevelike obremenjenosti
z drugimi nalogami in zaradi neizpolnjevanja danih nalog. Za namestnika predsednika je bil imenovan Vlado POŽAR iz TOZD Riba, ki je pripravljen izpolnjevati svoje naloge.
Pregledali smo opravljeno delo za prve tri mesece in ga ocenili negativno. V bodoče naj se postavljene naloge tudi izpolnjujejo.
Po daljši razpravi smo prišli do zaključka, da moramo ustanoviti aktive mladih delavcev. Ker pa je pri nas organizacijsko zelo težko — lokacijsko združeni 2 TOZD in še samoupravne skupnosti, bomo ustanovili aktive lokacijsko: za Argo (TOZD Argo, TOZD Pločevinka samoupravna skupnost Skupne službe in Transport) je za organiziranje aktiva zadolžena ANA STA VER;
za Iris (TOZD Iris, samoupravna skupnost Skupne službe) je za organizacijo zadolžen RADE MLADENOVSKI;
za Ribo (TOZD RIBA in samoupravna skupnost Vzdrževanje) je za organizacijo določen ANTON BUBOLA.
Na predsedstvu je bilo mnogo kritike na račun izostajanja od sestankov, člani predsedstva, ko dobijo vabilo, se niti malo ne potrudijo, da bi se opravičili, če ne morejo priti na sestanek. Tak način dela je zelo težak.
* * *
Obalna konferenca ZMS je organizirala pohod na Učko. Iz našega mladinskega aktiva so bili trije predstavniki: Irena Kapelj, Gino Kleva in Boris Laščak. Izbi rali smo med najboljšimi mladinci in kaže, da smo dobro izbrali, saj so na obalni konferenci povedali, da so bili naši pohodniki pridni.
* * *
Veste, da je bila v Izoli tribuna mladih in da smo bili iz Delamarisa od 243 mladih na tribuni samo trije? Razpravljali pa smo o problemu mladih iz Izole.
Fluktuacija zaposlenih v februarju
V mesecu februarju je bilo sprejetih na delo 30 delavcev, od tega 26 žena, in sicer:
1. PRODANOVIČ Vjerica, 28 let
— obrat ARGO — odd. paradižnika — NK
2. STANKOVIČ Dušanka, 30 let — obrat IRIS — odd. predel, rib - NK
3. GRBIČ Nada, 19 let — obrat IRIS — odd. predel, rib — NK
4. KALEM Ivka, 24 let — obrat IRIS — odd. predel, rib — NK
5. ALAGIČ Demila, 17 let — obrat IRIS — odd. predel, rib — NK
6. TUKIČ Devahira, 27 let — obrat IRIS — odd. predel, rib — NK
7. KOSMAČ Biserka, 17 let — obrat IRIS — odd. predel, rib — NK
8. PINTARIČ Marija, 40 let — obrat IRIS — odd. predel, rib — NK
9. ABRAMOVIČ Durica, 22 let
— obrat pločevin, embalaže — NK
10. VAVTAR Jožica, 17 let — obrat IRIS — odd. predel, rib — NK
11. SUKARA Gospava, 27 let
— obrat IRIS — odd. predel, rib
— NK
12. LOVASIČ Elizabeta, 16 let
— obrat IRIS — odd. predel, rib NK
13. ČATIČ Šefika, 24 let -obrat IRIS — odd. predel, rib — NK
14. RADUJKO Jožica, 24 let — Marketing — pripravnik — VSI
15. PECELJ Branko, 40 let — Skladišče Sarajevo — VK
16. HODŽIČ Besima, 27 let — obrat ARGO — odd. paradižnika -"'JK
17. ŠALKOVIČ Ivan, 21 let -obrat ARGO — hranila v prahu
— NK
18. DANIČ Marija, 25 let — obrat ARGO — odd. paradižnika
— NK
19. OBRADOVIČ Ranka, 24 let
— obrat ARGO — odd. paradižnika - NK
20. BARUT Darko, 25 let — obrat ARGO — hranila v prahu
— NK
»Naš glas« izdaja kolektiv kombinata konzervne industrije »Delamaris« Izola. List urejuje uredniški odbor sklad no s predpisi. Odgovorna urednica Albina Škapin. Tiska tiskarna ČZP Primorski tisk. Koper, 1974, v nakladi 1300 izvodov.
List dobijo člani kolektiva brezplačno.
21. JEVTIČ Jelica, 19 let — obrat IRIS — odd. predel, rib — NK
22. JEVTIČ Slavka, 21 let — obrat IRIS — odd. predel, rib — SSI
23. VAVTAR Katarina, 23 let
— obrat ARGO — odd. paradižnika - NK
24. STANKOVIČ Sladana, 17 let — obrat ARGO — odd. paradižnika — NK
25. NASIČ Emina, 22 let — obrat pločevin, embalaže — NK
26. GRUJIČIČ Stojanka, 37 let
— obrat ARGO — odd. paradižnika — NK
27. MUJIČ Ruža, 18 let — obrat ARGO — odd. paradižnika — NK
28. ZBORŽIL Mirjana, 17 let — obrat ARGO — odd. paradižnika
— NK
29. BAŠIČ Zorko, 21 let — Ribolov — NK
30. HAJDUKOVIČ Dragica, 23 let — obrat IRIS — odd. predel, rib - NK
V mesecu februarju je odšlo iz podjetja 10 delavcev, od tega 5 žena:
1. BENVENUTI Piero, 19 let -Sklad, transp. embal. — NK — sporazumno
2. RADOŠEVIČ Durdica, 17 let
— obrat IRIS — odd. pr. rib — NK — sporazumno
3. GRBEC Just, 61 let — Splošni sektor — NK — upokojen
8.	marec je že dolgo za nami. Kar je lepega, hitro mine, tako je tudi ta dan. Prišle smo v službo 9. marca zjutraj in takoj občutile, da ni več praznika. Na naših mizah so bili samo zaboji ribe za čiščenje in zlaganje. Nageljnov pa ni bilo več.
4. RESLER Stevo, 19 let — obrat IRIS — odd. pr. rib — NK sporazumno
5. JURMAN Ljubomir, 19 let — Ribolov — NK — v JLA
6. HIRKIČ Fatima, 23 let — obrat IRIS — odd. pr. rib — NK sporazumno
7. ZANKOLA Guerino, 55 let — Ribolov — KV — upokojen
8. VAVTAR Katarina, 23 let — obrat ARGO — odd. parad. — NK — samovoljno
9. VAVTAR Jožica, 17 let — obrat IRIS — odd. pr. rib — NK samovoljno
10. LONČAR Ljubica, 21 let — obrat IRIS — odd. pr. rib — NK sporazumno
Dne 28. 2. 1974 je bilo v podjetju zaposlenih skupaj 1355 delavcev.
DELAVCI KOMBINATA DELAMARIS IZOLA SMO BILI GLOBOKO PRETRESENI OB IZGUBI NAŠEGA DELOVNEGA TOVARIŠA PAVA BARIČEVIČA.
ČLANOM NJEGOVE DRUŽINE IZREKAMO ISKRENO SOŽALJE.
Delavci v kombinatu
ZAHVALA
Odbor za družbeno aktivnost žena kombinata »Delamaris« Izola se v imenu vseh žena zahvaljuje vodstvu in samoupravnim organom podjetja za pozornost in praktična darila, ki so bila podeljena ob praznovanju dneva žena — 8. marcu.	ODBOR
Prav zato, ker smo drugi dan občutile prazne mize, se želimo zahvaliti našim sodelavcem v oddelku za njihove dobre želje na ta dan.
Delavke iz oddelka Slane ribe
Delavke iz oddelka slane ribe sporočajo