Morituri te salutant — Jugosšavija! Ljubl.ana, 17. okt 1920. Zgodovinska usode Poljske je prišla na Slovenijo! Sovencd krvavimo in žrtvujemo svoje narodno življenje za svobod.io iugoslovansko državo; umirajoč pozdravlja naš narod Jugoslavijo! Nasilna in iinperijalistična Evropa nas Tazkosuje vedno boti in mesto svoboden, postaja naš narod suženj še večih narodov, te. se z delitvijo izroča našim sovražnikom v naroden pogin. Leta 1866. nam ie bli s ptebiscitom odtrgan velik del našega naroda in slovenske zemlje (BenečLja) od narodne cekrte. Kai je napravila Italija z našim narodom v teh letih, do danes, nam je jasno. ker so tamošnii Slovenci narodno danes povečini že portalijančeni in beneškifa Slovencev danes — že ai innogo. Dne 20. juiija 1919 so evropski mogotci odtrgali v Parizu z mirovno pogodbo drugi dei slovenskega naroda in sk>venske zemlje, t. j. najzavednejši del Korotana, zibelke siovenskega naroda, brez pkbiscita t. j. KanaJsko dolino in Zltjsko dolino. Slovensko KanaJsko dotino s Trbižem so izročili Italiji; slovensko Ziijsko dolino z Beljakom pa Nemški Avstriji. A nasilja nad slovenskim narodotn še ni bilo dovoj! Dne 10. oktobra 1920 te bil doiočen piebiscit za ostali del slovenske^a Koratana. da ie bila še enkrat dana Evropi m-ožnost — vadljati za slovensko zemljo in z-a slovenski narod. Navalili so se še errkrat imperijalistični nemški in italiianski Tatiralci slovenskega naroda na slovensko zemljo ter OTopali nov del našega naroda na zločinski in nepošten način svobode. V svet so poslali sledeči faisifikai pleb-scita: ..Celovec, 13. oktobra. Pri seji plebiscitae komisije, ki se je vršila danes zvečer ob 22.30 in ki ]e bila zelo kratka, je preds-dnik Peck profflasil rezuitat plebiscita v karo_ki coni A, Itj }e nastopnl: Rožek za Avstrijo 1930 glasov Borovlje „ ., 6427 .. Vdlfkovec .. .. 8306 Pliberk .. .. 5312 „ Skupaj . . 37303 glasov Avstrija ima torei 6747 glasov več^e ali pa 59%; na Jugoslavijo odpade 41% oddanih glasov. Na vprašanje, če je to oficijelen fazglas, je predsednik to potrdil. Nato 'e. Podal naš zastopnik, minister JovanoV[č izjavo, da bo svojo vlado o tem obv&stil in počakal njenega odgovora. ^onstatira pa že sedaj. da ie 15.278 Y'ovencev giasovalo za Jugoslavijo in aa kraljevina Srbov. Hrvatov in Sloven?^v na te Slovence ne bo nikdar poza"ila in jih tudi ne bo zapustila. Na te iz5.ve se ie gospoda od plebiscitne komi*'ie čudno spogledaia. Predsednik Peck *- bil očitno razburjen in ]e 'zjavil. da bo W"odjna seja jutri ob 11. uri predpol- Skiipaj Rozek Borovlje Velikovee Pliberk Skupaj Ro?.ek Borovlje . Velikovee Pliberk . 22025 glasov za Jugoslavijo 2318 glasov 4981 „ 2444 ., 15278 glasov . . . skupaj 4298 glasov ... ., 11408 „  10750  10347 ,. Krivnčaost plebiscita za Koroško jc jasno izTažena v besedah državnega kancelarja dr. Rennerja v narodni skupSčini Neniike Avstrije, ki se je vršila po plebiscitu in se glase: »Dejstvo. da se ie ozemlje s slovensko večino izjavilo za Nemško Avstrijo potrjuje našo trditev. da severno p^obočje Karavank geografično in gospodarsko teži k Avstriji." S tem pripravlja Evropa novo delitev Slovenije In Slovencev, ker hoče izročiti 135.315 koroških Slovencev narodnemu poginu, sovražirm državam. A s tem še nl konca razkosavanja slovenskega naroda in slovenske zemlje, ker nam zavraten Italijan pripravlja s pomočK. Evrope §e en črni dan, da nain ugrabi §e en del slovenskega naroda rn slovenske zemlje. Pohlepnost Italije segn fto naSi I^riniorsk.1 in Notranjskl; pohlepnost Italiie pa sega rudi celo po naSem Bledu. Bohinju In Jesenicah. Slovenski narod, ki le 5tel feta 1900. v Italiji §e 35.000 benešk:h Slovencev. izgublja z 20. julijem 1919 in 10. o-ktobrom 1920 še 135.315 koroških S_ovencev in se pripravlja nov atentat nan... kl mu grozi odvrzeti Se 297.599 slovenskih rojakov v Pifmorhi. Velika ie žrtev slovenske^a naroda za Jugoslavifo! Nad pol milijona narodnih bratov te izročena narodni smrti. Korf>5ki plebiscit }e končan. Meniiii smo. da se sedaj poravna krlvica in nasilje Nemcev nad slovensk.rr1. narod^iri na Koroškeim, kaitl nikier niso Nemci tako nasilno ravnali s slovensk:m narodom kot na Koroškem. Pod nem5ko avstrtjsko vlado je biio 18.000 s_ove"skfh otrok na Koro^kem brez slon.e^skih Sol in brez slovenskega u^telrstvr!. Tako misilno so raznarodovali naš narod iri la'<o nasilnn cra nameravajo raznarodjvati nadal'e! Vsi Nemci. kar jih §te1e danes kr.roška. nlebiscitna cona, sn povečini poU'i!.tin: Siovenci! Pod našo sedanjo jugoslovansko vlado imaino v koroški plebiscitni ccni 3 meščanske in 82 ljudskih šol, skuipno 85 ljudskih šol. V te šole pohaja 12.841 otrok, in sicer: Šolski okraj Borovlje 2616 dsčkov in 2579 dekl:c. Šolski okraj Velikovec 3891 d-čkcv in 3755 deklic. Na teh šolah }e poučevalo 146 u?iteteljev in 107 učiteljic, skupno 253 nčiteljev in učiteljilc. V prvih vrstah za narodno in iržavno stvar na Koroškem se je pri plebit-citu borilo slovensko učii-eljstvo, zato ie pa sedaj tudi najbolj izpostavljeno nemški maščevalnosti. Da delo slovenskega učitejstva in njega velike žrtve dela pri plebiscitu niso ime!e onega uspeha. ki bi ga pri tej velikj požrtvovalnosti moralo imeti, je krivda v tem, ker ni imelo na Koroškem učiteljstvo ne narodni delavci one opore v naši javnosti. ki bi io pri tako važnem vprašanju moralo imeti; ker so stankarski boji narodu absorbirali sposobnost pravega pojmovanja za narodna-obmejna vprašanja in za pomoč bratom ob meji v njihovem boju; ker je notranja državna politika in so notranje državne razmere sproti uničevale vse uspehe naših narodnih delavcev na plebiscitnem ozemlju. Kako zgcdovinsko dalekosežnega pomena ie bil za naš narod in našo državo 10. oktober in koliko se ie z dnem 10. okt. 1920 poslabšal na§ položaj, se zaveda šele sedaj naša javnost. Sedaj Šele govori naše časopisje iasuo: ,J4aša javnost niti ne ve, ka. smo 10. oktobra na Koroškem izgubili ne sa- tno v narodnem in političnem. marveč tudi v gospodar&kem pogledu. Koroško ie imelo za nas v industrijskem pogledu poseben pomen. V 2eleznl Kaplji in v PHberku smo izgubili svinčene rudnike, (v vrednosti 4 milijard), ki so poleg ena- kih rudnikov v Srbiji (ki so v rokah francoskega kapitalal) in neznatnih pla- sti v Bosni dajali možnost za ustanav- ijanje maniših industrij, ki bi nas reSile uvoza gotovih nujnih proizvodov od zu- naj. V Reberci je izgubljena moderna to- varna sulfid-celuloze (ki je bila že v slo- vcnske roke prešla). a s tein ie izpodre- zano obratovanje na^im papimicam v Vevčrh. Radečah m v Zagrebu, ker jrm sedal preostane za dobavo celuloze Ie še tovarna v Drvarju v Bosni. ki je pa pod državnim sekvestrom zmanjšala produk- cijo in vsled prometnih razmer ne more redno odpravliati svojega proizvoda. Naj- huje pa Je, da Ie vsled tega izida na Ko- ro_kem prišla v nevarnost naivečia m nalmodernejša železna industrija v Juiro- slaviji: na Jesenicah in iesenišika želez- nica sama, ki jo skušak) dobit. v roke Italijani. To je bil tudl glavnl razlog. da so Italijani tako intenzivno podpirali Nemce na Koroškem. — Kaj smo v stra- tegičiiem ozini izgubUJ z VeHkovcem, kiobvladuje dravsko dolino, se trenotnomorda podcenjuje. toda v bodočiiosti bl se utegnila tu raztezatl meja Oennanjje, proti kateri si bo vsak narod zaKotovil čim ugodneje strategične meje. nosebno pa bi to morala stortti Jugoslavija." ta Samo en izhod je dan: Pogledati bridk? resnici v obraz in vsa naša bol naj se zlije v neumorno delo za osvobojenje naših zasužnienih bratov in oropane zemlje. Zgodovma je pravična sodnica in •naščuje vsako nasilje — često ro dolgih vek:h. Pripravljajmo tla za dan maščevavanja — v naši državi in izven nje! Naše vlade dolžnost je, da bo znala našim rojakom izven državnih me» preskrbeti potrebnih narodnih garancil in sredstev, da si bodo lahko ohranili svoj jezik. Nas v državi pa čaka drugo delo: Dokler bo živela zavest v našem narodu, da je Koroška in druga slovenska zemlja izven države tudi naša last. toliko časa nam ie upati, da jo dobimo nazaj. Vsak naš državljan nai pozna našo narodno zemljo izven države še boj nego ono v državi sami! In to seme naše narodne zavesti vsadimo že v mladino. Dokler bo živela Koroška v srcih naše mladine. tol"ko ča<;a ie Koroška §e vedno naša, Vaiti fzr liubezni do neosvobojene domovine vzplamti često v drueem ali trettem rodu naroda; teda. se realizirak> ideaii pradedov. ker so f\\ z ljubeznijo. trojili v dovretriiri srcih mladine. UčiteMstvo. — usoda nai.ih neosvoboienih bratov ir. oropane zemHe te v tvofih mkah! Več irerientizma 5n vp_ dwha narodne eksnan7/vnosti v na?e ?5ole! -