Wmm
LJUBLJANA,
UEKi 8. DECEMBRA 1898
OTVORITEV DELA OPERATIVNE OBALE TOVORNEGA PRISTANIŠČA V KOPRU
Novo koprsko pristanišče bo okrepilo gospodarstvo
Otvoritve novega pristanišča se je udeležilo okoli 10.000 ljudi, med njimi več visokih gostov — Prvo čezoceansko ladjo, ki je pristala v Kopru, je privezal predsednik Izvršnega sveta LB
Slovenijo Boris Kraigher
Velika pozornost obisku
Ves tisk ZAR je objavil obširna poročila o potovanju predsednika Tita skozi Sueški prekop ih soglasno poudaril, da so ga povsod najprisrč-neje sprejeli — številni komentarji o razgovorih Tito—Naser
Kairo, 7. dec. (Tanjug). Ves tukajšnji tisk objavlja danes obširna poročila o potovanju predsednika Tita skozi Sueški prekop in .soglasno poudarja, da so Tita povsod najprisrčnejše sprejeli. Vsa poročila so objavljena na prvih' straneh. Objavili so tudi številne fotografije.
Časopisi todi objavljajo vest o bivanju predsednika Naser-
svetu. Ko omenja, da od preteklega sestanka v Jugoslaviji
KOPER, 7. dec. — Danes se je Koper zbudil v prazničnem razpoloženju, ki ga je bilo čutiti in videti povsod po mestu že včeraj. Vse je bilo s prebivalstvom vred pripravljeno na veliki zgodovinski dogodek — otvoritev prvih 135 m operativne obale v novi tovorni luki ob severni obali.
2e dolgo pred 10. uro, ko je bil napovedan začetek slovesnosti, so dohode k tovorni luki napolnili tisoči in tisoči delovnih ljudi, da bi prisostvovali prihodu prve čezocean-ke. Ob zvokih godbe na pihala LM Ljubljane so množice napolnile veliko luško ploščad in obronke nad njo.
Okrog pol desetih se je na morju iz piranske smeri prikazala »Gorica« (9.300 BRT) Splošne plovbe, ki ji je bila dodeljena častna naloga, da kot prva pristane ob novi obali. Obkrožile so jo plovne enote Obalne plovbe Koper, obeh ribiških podjetij iz Izole in Pirana in jadrnice obalnih klubov.
Nestrpno pričakovanje množice je vidno naraščalo.
Tik pred 10. uro so se k
slavnostni tribuni na vzhod-
nem koncu obale napotili visoki predstavniki ljudske oblasti in političnih organizacij ter JLA: predsednik izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, podpredsednik zvezne Ljudske skupščine Franc Leskošek -Luka, člani zveznega izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj, Lidija Šentjurc, Sergej Kraigher, podpredsednik izvršnega sveta LRS dr. Jože Vilfan, predsednik zunanjepolitičnega odbora zvezne ljudske skupščine dr. Aleš Bebler, član CK ZKJ Ivan Regent, sekretar OK ZK za okraj Koper Albert Jakopič - Kajtimir, generali JLA Djoka Jovanovič, Ratko Vujovič in Ivan Lokovšek in drugi gostje. j
Med približevanjem »Gorice«, ki je ta dogodek naznanjala s sireno, je predsednik ObLO Koper Milan Bertok pozdravil vjsoke goste in zbra_ no množico ter povabil predsednika Kraigherja, naj opravi slovesen privez ladje.
Kapitan ladje Mladen Klaj-ki se je graditeljem zahvalil za novozgrajeno luko in čestital kolektivu »Vodne skup-; nosti Koper« k doseženemu uspehu. Nato je spregovoril predsednik izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, ki je med drugim dejal:
Okoli 10.000 ljudi se je zbralo ob prvi Sezoceanki, ki Je včeraj dopoldne priplula v Koper (Foto: Svabič)
IZ GOVORA PREDSEDNIKA BORISA KRAIGHERJA
Vskiaditi naše s potrebami in
investicije
možnostmi
Ko pozdravljamo na koprski obali mornarje prve prekooceanske ladje, ki smo jo pravkar privezali na to obalo in ko s
Boris Kraigher med govorom v Kopru
tem otvarjamo in dajemo v promet prvi del naše nove operativne obale koprskega tovornega pristanišča, moramo predvsem ugotoviti, da predstavlja to dejstvo novo veliko zmago naših delovnih ljudi v premagovanju naše tehnične ta gospodarske zaostalosti.
V izredno kratkem času je bilo izvršeno veliko delo, veliko gradbeno delo, ki predstavlja velik uspeh naših tehničnih, kakor tudi splošnih gospodarskih zmogljivosti Jugoslavije. Ta uspeh je predvsem rezultat težkih naporov enotne akcije jugoslovanskih narodov v boju za izgradnjo socializma in v borbi za premagovanje naše tehnične in gospodarske zaostalosti. Ta velika zmaga, ki jo danes praznujemo, pomeni pridruževanje Kopra slavljenju tistih velikih zmag, ki smo jih v zadnjih dneh proslavljali v vsej Jugoslaviji ob otvoritvi ceste Ljubljana—Zagreb, ob otvoritvi in spuščanju v pogon nekaterih lumh tovarn in raznih drugih GČjekfov v Jugoslaviji, ki vsi jflchpai predstavljajo dokaz ve-moči, velike vztrajnosti in
požrtvovalnosti naših narodov v boju za izgradnjo socializma.
Tudi s to veliko zmago, ki predstavlja začetek izgradnje tovornega pristanišča v Kopru, dobiva gospodarstvo Jugoslavije nove vzpodbude za svoj nadaljnji razvoj.
Pristanišče je na področju Kopra izredno važno in lahko odigra izredno važno vlogo, ne samo za gospodarstvo celotnega koprskega področja, temveč tudi za gospodarstvo LR Slovenije, za gospodarstvo* zahodnega dela Jugoslavije sploh in s tem — kot sem rekel — za jugoslovansko gospodarstvo v celoti.
Predsednik Kraigher je v nadaljevanju svojega govora izrekel posebno zahvalo in čestital k veliki delovni zmagi kolektivu Vodne skupnosti in podjetjem, ki so pomagale Vodni skupnosti pri izgradnji tega objekta: »Projekt nizke gradnje« iz Ljubljane,. »Brodospas« iz Splita, Zavod za raziskavo materiala in gradbenih konstrukcij iz Ljubljane, podjetjem koprskega okraja »Inter-evropa«, »Avtoprevozništvo«, »Splošna plovba« Piran, »Obalna plovba« Koper, Rudniku črnega premoga Sečovlje, podjetju Slovenija ceste in drugim. Predsednik Boris Kraigher je poudaril velike uspehe pri gradnji tega dela operativne obale tovornega pristanišča Koper, saj je to ena izmed najcenejših gradenj te vrste v Jugoslaviji.
Na splošno je znano, da danes reško pristanišče ne zmore več svojega prometa,- da je stalno prenatrpano in da nima več velikih možnosti za razširitev svojih pristaniških naprav. Podobno stanje je tudi v Trstu. Zgraditev koprskega pristanišča pomeni zato v tem pogledu samb razširitev in dopolnitev tistih pomanjkljivosti, ki jih ostala pristanišča na severnem Jadranu ne morejo več sama rešiti. Zaradi tega smatram, da bi bilo zgrešeno očitati, da predstavlja zgraditev koprskega pristanišča neko kaprico prebivalcev tega področja v konkurenci nasproti sosednim pristaniščem. Gre samo za izkoriščanje tistih možnosti in za dajanje v uporabo tistih možnosti, ki jih splošni geografski položaj tega področja daje za zgraditev takega tovornega pristanišča. Zaradi tega
je normalno, da smo začeli na 'tem področju graditi tovorno pristanišče • in poudarjam, da je samo posledica nenormalnih političnih razmer v preteklosti, v zgodovini tega področja, da k tem zahtevam lahko pristopamo šele danes.
Hotel pa bi v zvezi s tem opozoriti na dejstvo, da moramo seveda, ko pristopamo k temu delu, računati z gospodarskimi 'zmogljivostmi Jugoslavije in pristopiti k temu delu skladno s temi zmogljivostmi in v tempu, ki tem gospodarskim zmogljivostim odgovarja.
Prav v Kopru — na tem področju — je nekako pred ' štirimi leti govoril tovariš Tito in prvič - zelo odločno poudaril potrebo, da pri nadaljnji gospodarski graditvi Jugoslavije ne pretiravamo s tistimi izgradnjami, ki bi pomenile preveliko breme za standard delovnega človeka v današnjem času. Prav tu v Kopru je tovariš Tito poudaril važnost pravilnega odnosa med graditvijo tistih gospodarskih objektov, ki predstavljajo dolgoročnejše naložbe družbenih sredstev proti, reševanju tistih problemov, ki vplivajo neposredno še na standard delovnega človeka v današnjih dneh. Generacija tvorcev nove Jugoslavije, ki je dala največje žrtve v toku narodnoosvobodilnega boja	in
zlasti v zadnjih petnajstih letih v boju proti vsem zunanjim pritiskom, v boju za svojo suverenost in neodvisnost in v boju za premagovanje gospodarske zaostalosti, je dolžna danes poskrbeti tudi za to, da bo naš delovni človek tudi že danes lahko vsaj del teh pridobitev neposredno užival in jih neposredno občutil pri zboljšanju svojih življenjskih pogojev.
Zato je tovariš Tito pred leti ravno tu ,v Kopru poudaril potrebo, da preusmerimo našo investicijsko dejavnost na tista podr-očia, ki lahko v najkrajšem času največ prispevajo k dviganju standarda našega delovnega človeka. Analiza naših gospodarskih razmer v Jugoslaviji je pokazala, da se je v tem pogledu predvsem potrebno preusmeriti k dviganju poljedelske proizvodnje, k doseganju boljših rezultatov v proizvodnosti dela. v
(Nadaljevanje na 2. strani)
Predsednica republike tovarišu Titu
Motorna ladja Galeb
Z množičnega zborovanja ob svečani otvoritvi prvega tovornega pristanišča v Kopru, ki odpira našj socialistični domovini nove koristne poti v svet, Vam pošiljamo naše pozdrave. Želimo Vam da bi imeli na Vaši pomembni poti v daljne prijateljske dežele čimveč uspehov v Vaši zgodovinski graditvi tvornega sožitja med narodi, ki si z nami vred najiskreneje žele predvsem krepitev miru v
svetu.
ta v
predsednikom Titom in njegovi vrnitvi v Kairo. ‘ Sestanek v Part Saidu še nadalje komentira tisk Združene arabske republike. Sirski list »Alef Baa«, ki izhaja v Damasku, piše: »Sestanek dveh veMikih voditeljev bo imel velik' vpliv na krepitev prihodnosti držav, ki želijo ohraniti svoje'nacionalno dostojanstvo im ugled izven področij vpliva. Sestanek 'je potrdil resnično solidarnost med narodi Jugoslavije in ZAR ter narodi Afrike in Azije. Ta solidarnost, piše »Alef Baa«, je edino sredstvo proti politiki imperializma«.
Kairski dnevnik v angleščini »Egyptian Gazette« v svojem komentarju poudarja, da
so dosedanji sestanki Tito— Naser pokazali, da direktni stiki med šefoma obeh držav prispevajo k stvari miru v
li v vzdušju prisrčnega prijam teljstva.«
Časopis izraža prepričanje, da sta oba državnika proučevala vse važnejše mednarodne dogodke. Jri so se odigrali po njunem julijskem sestanku in probleme, posebnega pomena za Jugoslavijo in ZAR. Časopis poudarja, da je sestanek v Port Saidu »samo uvod v širše diskusije, ki jih bodo vodili ob obisku predsednika Tita ZAR po potovanju po Aziji.«
Diplomatska kronika
MOSKVA — Jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Lazar Mojsov ie včeraj ločeno obiskal namestnika ministra za zunanje zadeve SZ Semjonova in Firjubina. Veleposlanik Mojsov se je zadržal v daljšem razgovoru s Firjubinom.
Svetozar Vukmanovis v tovarni »Rade Končar«
Zagreb, 7. dec. (Tanjug). — Predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmano-vič in podpredsednik Mika bpi-ljak sta danes dopoldne v spremstvu sekretarja mestnega komiteja ZK Zagreb Marjana Cvetkoviča obiskala tovarno »Rads Končar«, zatem pa sta v Mestnem sinakalnem svetu prisostvovala razgovoru o izobraževanju delavcev.
Fontani debil zaupnico
Rim, 7. dec. (Tanjug). Sinoči, pozno ponoči je Fanlanijeva vlada dobila še enkrat, zaupnico od parlamenta, ki je odgovarjal na vprašanje, če vlada dosledno uresničuje politiko, ki jo je parlament odobril o-b list	poudarjaj	»Sestanek	v	glasovanju. za investituro- Za
Port	Saidti,	kakor	tudi	šestah-	vlado je glasovalo 291 poslanki. V	Jugoslaviji,	so	se	odvija-	cev. proti pa 286.
Dr. Nkrumah bo otvorii zasedanje
v Akri
Ismailiji po sestanku s ni minilo niti šest mesecev,
Akra, 7. dec. (APF-Reuter). Predsednik vlade Gane dr. Nkrumah bo jutri otvoril zasedanje - konference političnih gibanj afriških narodov. Pričakujejo. da bo premier Nkrumah ob tei priložnosti imel dveurnj govor.
Preliminarna zasedanja te konference so se v Akri začela že v - petek. Politični voditelj Kenije Nboja je bil izvoljen za
predsednika konference. Po prihodu iz Londona je Nboja izrazih upanje, da bo ta vse-afriška konferenca imela velik
Naser o petletnem načrtn
Izgradnja demokratične in socialistične družbe z višjim življenjskim standardom za delavce in telohe, je .poglavitni namen gospodarskih načrtov republike, je dejal predsednik Naser
Kairo, 7. dec: (Tanjug). Predsednik Združene arabske republike Gamal Abdel Naser je na konferenci zadružnikov govoril o prvem petletnem načrtu v ZAR. Dejal je, da bo približno 200 objektov petletnega načrta že uresničeno leta 1960. Petletni načrt bo tako izvršen v treh letih. Nacionalni dohodek se bo povečal za 135 milijonov funtov, približno 500.000 delavcev pa bo dobilo novo zaposlitev v novih tovarnah.
Predsednik Naser je nadalje izjavil, da je izgradnja demokratične in socialistične družbe z višjim življenjskim standardom za delavce in felahe prvi cilj gospodarskih načrtov republike.
»Ne moremo sprejeti sistemov, ki jih imajo drugi, je dodal, ker mora vsak sistem ustrezati določenim pogojem in okoliščinam. Kako bi mogli sprejeti kakršen koli sistem, ki ne bi upošteval značilnosti naše družbe. Trudiimo se, da. bi se okoristili z izkušnjami
Volitve v Venezueli
Caracas, 7. dec. (AFP). V Venezueli so danes volitve za predsednika države, članice obeh domov kongresa in občinske svete. V volilnih spiskih je približno tri milijone volivcev.
Pričakujejo, da bo na volitvah ža predsednika Venezuele ostra borba med tremi kandidati:	kontraadmiralom	Wolf-
gangom Larazabalom. bivš;m predsednikom Venezuele Ro-mulom Betankurom in dr. Rafaelom Kalderom.
drugih. Mi našo skupnost uresničujemo v skladu z razvojem družbe. To je konstantno planiranje. Glavne linije so socializem, kooperativa in demokracija«.
Predsednik ZAR je nadalje dejal: »Demokracijo ne predstavljajo samo besede ali partije. Da bi uresničili demokratično skupnost, moramo osvoboditi 'posameznika. Ko govorimo, da hočemo demokratično skupnost, to pomeni, da ne moremo sprejeti takega življenja, kakršno je bilo pred 1952. letom. Demokracija pa
ZAR in Marokom. Prav tako je tudii govoril o odnosih s Tunizijo in Jordanijo.
»Mi podpiramo samoopredelitev,« je dejal na koricu, «in zahtevamo, da se preneha s področji vpliva, zahtevamo resnično neodvisnost, borimo se, da bi dosegli prepoved jedrskega orožja in za razorožitev. Polovica ' človeštva še nima dovolj hrane, še vedno pa več kot 100 milijard dolarjev tro-
pomen za prihodnji razvoj in vlogo afriških narodov v svetu. Na včerajšnjem sestanku pripravljalnega odbora so predložili. naj hi organizirali več stalnih organizacij . te konference na regionalni • ali vse-afriški ravni.
Kakor poudarjajo, bo konfe- . 'renca v Akri po javnem zasedanju v ponedeljek nadaljevala
razpravo za zaprtimi vrati do petka. V diskusijah o problemih Afrike, posebno še o vprašanju neodvisnosti narodov v kolonijah, o imperializmu in rašni diskriminaciji, bo sodelovalo 36 delegatov političnih gibanj in delavskih organizacij iz neodvisnih afriških držav in oze~-» melj pod kolonialno upravo.
Indijski protest Pakistana
New Delhi, 7. dec- (IIS). Uradno ie sporočeno, da ie indijska vlada poslala protest vladi Pakistana, ker so pakistanske vojaške enote odprle ogenj vzdolž meje. zaradi česar indijski kmetje niso mogli obdelovati riževa polja v bližini meje.
Dulles bolan
Washington, 7. dec. (AFP). State Department je sporočil, da ie minister Dulles že od petka zvečer na zdravljenju v vojaški bolnišnici Walter Reed.
šiio za orožje. Odločno ostaja- Predstavnik za tisk ie dodal, mo zvesti politiki nevtralnosti da bo šef Departmenta ostal v za blagostanje in srečo člove- bolnišnici največ dva ali tri štva.«	dni.
Sestanek pred IV. kongresom ZŠI
Beograd, 7. dec. (Tanjug) — Pred IV. 'kongresom Zveze študentov Jugoslavije, ki bo
pomeni, da nd treba spre- ' januarja v Sarajevu, sta imeli
ne .	.
jeti nobene akcije zato, ker bd lahko vznemirile imperializem. Demokraci-ja pomeni, da bo usoda države v rokah ljudstva.«
Predsednik Naser je nato govoril o dogodkih in položaju v arabskem svetu. Med pomembne dogodke ie naštel revolucije v Iraku. Libanonu, Alžiriji in Sudanu ter poudaril, da gre za narodne revolucije. Omenil je tudi pomen osamosvajanj Gane ki Gvineje. Posebno pozornost ie posvetil dobrim odnosom med ZAR in Irakom in govoril o poskusih, da bi škodovali odnosom med
predsedmištvj CK LMJ in CO ZSJ skupen sestanek, na katerem so razpravljali o nekaterih aktualnih problemih v delu Zveze študentov.
Predsednik ZSJ Vukašin Stambolič je poudaril pozitivni odnos študentov do Zveze komunistov. Na univerzah je sedaj okrog 15.000 komunistov. Govoreč o nujnosti koordinacije dela Zveze komunistov in Zveze študentov, je dejal, da je škoda, ker na nekaterih fakultetah Zveza komunistov ne usmerja dovolj svojega dela preko organizacij Zveze študentov.
Na sestanku je bilo tudi poudarjeno, da ponekod zapostavljajo ideološko-politično in vzgojno delo. Predsednik CK LMJ. Mika Tripalo je v razpravi poudaril, da je v prihodnje treba poskrbeti, da bo čimveč članov študentskih orgaiiizacij sodelovalo pri političnem in družbenem delu.
VREME
Vreme; Področje visokega zračnega pritiska se je ponovno zgradilo nad Srednjo Evropo. Ob severnih vetrovih doteka tudd nad naše kraje hladen in suh zrak ter vzdržuje lepo vreme.
Napoved za jutri: Pretežno jasno vreme, zjutraj in dopoldne v nižinah megla. Najnižje nočne temperature med —11 in —3. v Primorju 2. naivišje dnevne okoli 0 stopinj, v Primorju do 8 sf^ pinj C.
LETO XIX., STEV. 286
h&daja in tiska Časopisno podjetje Slovenski poročevalec — Direktor: Rudi Janhuba — Glavni in odgovorni- urednik: Sergej Vošnjak — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 1 in 3, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica št. 1/IT, telefon 23-522 do^ 23-526 — Oglasni oddedek: Ljubljana, Titova cesta 1, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal št. 29 — Žiro račun pri' Komunalni banki Ljubljana 600-704-1-367 — Mesečna naročnina 230 din
10 DIR
S Str. t SLOVENSKI POBOCEVALEC 7 St. 2s« — 8. decembra i9ea
IZ GOVORA PREDSEDNIKA BORISA KRAIGHERJA
Vskladiti investicije s potrebami
(Nadaljevanje s 1. strani) boljših hektarskih donosov itd.
^ Na tem področju imamo v Jugoslaviji ogromne možnosti, da v nekaj letih bistveno dvignemo našo poljedelsko proizvodnjo, pokrijemo naše 'potrebe ter postanemo ponovno tisto, kar Jugoslavija na področju poljedelstva po svojem najosnovnejšem . ’ bogastvu je in mera biti, da postanemo na področju poljedelstva ponovno izvozna država, ki se bo tudi tu lahko močno uveljavila v svoji zunanji trgovini im prispevala tudi s tem k dviganju življenjskih pogojev našega delovnega človeka. Ravno na koprskem področju imamo v tej smeri lepe možnosti za vključevanje v celotoo perspektivo gospodarskega razveja Jugoslavije. Koprsko področje je bogato kmetijsko področje. Ima ugodno kliimo,iz-
v borbi za izboljševanje življenjskih pogojev delovnega človeka. V kolikor moremo ob tem razvijati in širiti koprske tovarne, bomo s tern bistveno prispevali k nadaljnjemu gospodarskemu razvoj u celot n eg a koprskega zaledja, kakOr tudi samega koprskega področja. Vendar je ta haloga v okviru perspektivnega razvoja Jugoslavije podrejena osnovni ideji, ki jo je — kot sem rekel — ravno v Kopru izrekel pred štirimi leti tovariš .Tito, in ta nam nalaga, da rešujemo vse naše gospodarske načrte, vse naše perspektivne plane v najtesnejši zvezi z reševanjem neposrednih problemov dviganja in izboljševanja življenjskih pogojev delovnega človeka, z usmerjanjem naših' investicij tja, kjer nam lahko najhitreje dajo rezultate.
V	zvezi Sjjto mislijo tovariša
redno ugodne pogoje za izbolj- Tita se v našem gospodarskem
planu postavlja kot eno osnovnih načel, da ob največji koncentraciji naših sredstev razvijamo kmetijsko proizvodnjo, razvijamo našo industrijo, razvijamo vsa ostala področja, kot je tudi področje prometa, predvsem v skladu z načeli najekonomičnejšega izkoriščanja obstoječih zmogljivosti. Zato se v zvezi z nadaljnjo gradnjo koprskega pristanišča postavlja kot osnovna naloga v največji meri izkoristiti doslej ustvarjene zmogljivosti in
šanje kmetijske proizvodnje na osnovi utrjevanja socialističnih odnosov, na osnovi kooperacije z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci. Koprsko področje ima ogromne možnosti, da z relativno cenenimi melioracijami, z namakalnimi napravami, občutno poveča svojo kmetijsko prošizvodnio ih bistveno prispeva k reševanju splošnih jugoslovanskih gospodarskih problemov. Ravno iz te težnje je tudi nastala ideja za graditev koprskega tovornega pristanišča, sai se gradi vzporedno z izsuševanjem Škocjanskega zaliva ter s pridobivanjem novih kmetijskih površin na tem področju in meliioniranjem ter izboljšanjem kvalitete obstoječih kmetijskih površin celotne doline Rižane. Graditev tovornega pristanišča je zato ob reševanju melioracijskega problema in problema namakalnih naprav najcenejša, ker jo rešujemo vzporedno. Ker je celotno naše gospodarstvo računalo s temi možnostmi in temi perspektivami gospodarskega razvoja koprskega področja, :e tudi omogočalo, da je koprsko področje za reševanje teh problemov dobivalo izdatno pomoč v mehanizaciji iz tripartitne pomoči, ki jo je dobila Jugoslavija. Ravno ta pomoč nam je omogočala, da smo ob primernem usmerjenju lastnih sredstev, sredstev podjetij in gospodarskih organizacij koprskega področja in njegovega zaledja, ljubljanskega okraja in pa z usmene-vanjem družbenih sredstev koprskega okraja, republike Slovenije in sredstev federacije lahko začeli reševati ta resen problem nadaljnjega razvoda koprskega področja.
Danes, ko je na prvem delu koprskega tovornega pristanišča pristala prva l adja, ne smemo izgubljati izpred oči osnovne naloge naše gospodarske politike, to je razvijanje naše kmetijske proizvodnje, razvijanje gospodarske proizvodnje na tem področju v taki smeri, ki nam daje v skladu s celotnim našim družbenim načrtom največje možnosti za nadaljnji razvoj celotnega jugoslovanskega gospodarstva in v zvezi s tem za nadaljnji gospodarski razvoj koprskega področja, ki nam daje največje možnosti za intenzivno skrb
Gostje iz Egipta v Sarajevu
Sarajevo, 7. dec. (Tanjug) — Delegacija federacije egiptovskih sindikatov, ki se bo mudila v Sarajevu dva dni, je kmalu po prihodu odpotovala v Jablanico.
Dobra udeležba na volitvah v odbore SZDL v Trbovljah
Trbovlje, 7. dec. — Mrzlo decembrsko jutro ni moglo zadržati ne staro ne mlado, da ne bi že zgodaj zjutraj opravili svojo dolžnost. Ponekod so morali na željo članov SZDL. odpreti volišča že ob petih zjutraj, da so šli lahko delavci potem na delo. Na volitve so prihajali tudi ljudje, ki doslej niso bili člani SZDL, in prosili, da bi jih vpisali v članstvo. Med njimi je bilo zlasti precej mladih, ki so nedavno dopolnili 18. leto starosti. To je bil obenem tudi nekak očitek nekaterim dosedanjim odborom, ki so se premalo zanimanja za ljudi, da bi jih sprejeli v članstvo SZDL.
Do 15. ure je volilo' 95,3“/* članov SZDL. Najboljša udeležba je bila na volišču osnovne organizacije Trg revolucije (99,S5/«), osnovne organizacije Trg Franca Fakina (98,5) itd. Največ volišč je zaključilo volitve že ob 15. uri, nekatera pa celo že prej. Dobra udeležba Je bila tudi v okoliških vaseh.	-nc
vskladiti to delo z našimi gospodarskimi možnostmi in potrebami za izboljšanje življenjske ravni prebivalstva. V skladu s tem je treba vključiti v to delo vse tiste gospodarske organizacije, katerih nadaljnji uspeh v največji meri za visi od dobre organizacije prometa, od razvoja tovornih pristanišč na severnem Jadranu in koprskega tovornega pristanišča. Vse te organizacije lahko usmerijo svoja sredstva za nadaljnjo gradnjo tudi tega pristanišča, za potrebna skladišča, potrebne pristaniške mehanizacije, žerjave itd. Tak razvoj, ki ga bo dalo tako vsklajeno gospodarstvo, ki ga bodo dale naše gospodarske organizacije, bo omogočil razvoj, ki bo v skladu z našimi gospodarskimi zmogljivostmi tudi v bodoče, tako kot je dosedanja gradnja tega pristanišča v največji meri izkoristila vse razpoložljive zmogljivosti in do največje mere zagotovila rentabilno izgradnjo in rentabilno izkoriščanje sredstev. Taka skladna rast koprskega tovornega pristanišča bo omogočila, da bomo preprečili kakršnokoli razsipništvo z investicijskimi gradnjami, da bomo lahko najgospodarneje uporabljali razpoložljiva sredstva, da bo gradnja prvega dela koprskega pristanišča postala primer za vse naše nadaljnje gradnje in seveda za nadaljnjo gradnjo te-
ga pristanišča samega.
Nadaljnja gradnja koprskega pristanišča je v interesu Jugoslavije, v interesu LR Slovenije in predvsem v interesu koprskega področja. V interesu delovnega človeka koprskega področja je, da danes predvsem rešuje največji problem, to je zviševanje življenjske ravni prebivalstva tega področja, ta pa je povezan z vzporednim razvijanjem naše poljedelske proizvodnje, z vzporednim reševanjem težkih komunalnih problemov, ki jih hiter in buren razvoj koprskega področja iz dneva v dan postavlja vse bolj v ospredje. To je povezano z reševanjem tehnične opreme naše trgovske mreže, z izboljševanjem turizma itd. V skladu z vsem tem se mora — in prepričani smo, da bo koprsko ljudstvo to znalo tudi ustvariti — razvijati tudi pomorska aktivnost koprskega področja.
Dovolite mi, da še enkrat čestitam graditeljem za njihovo
■	veliko požrtvovalnost in predvsem za njihovo veliko skrb, da z najmanjšimi sredstvi dajo čimvečji prispevek za razvijanje moči in gospodarske zmogljivosti Jugoslavije. S tem so uspešno prispevali k naporom za dvig proizvodnosti dela, ki je predpogoj za izboljšanje življenjskih pogojev delovnega človeka v socialistični Jugoslaviji.
■ S I
' : . . . .
V večjih občinah ljubljanskega okraja so bile včeraj volitve v odbore SZDL. V občini Bežigrad so v osmih terenskih organizacijah, kjer je včlanjenih v SZDL skupno okrog 11.000 prebivalcev, pripravili 30 volišč. O izidih bomo poročali jutri.
IZ GOVORA PREDSEDNIKA 0L0 KOPER ALBINA DUJCA
Koper se uvršča med pomorska pristanišča
Po govorci tov. Kraigherja je govoril predsednik OLO Koper Albin Dujc in med drugim dejal:
Ta del operativne obale, ki ga danes izročamo pomorskemu prometu, predstavlja važno prelomnico v razvoju Kopra. Koper, ki je bil do sedaj le pomorski pristan manjših ladij, se z današnjim dnem uvršča med pomorska pristanišča, ki povezujejo svetovne trgovske poti, po katerih' gre vse živahnejša blagovna izmenjava.
Otvoritev koprske luke pa ni le pomemben dogodek za nai okraj in ljudsko republiko Slovenijo, temveč za celotno jugoslovansko pomorsko gospodarstvo, saj nobena prekomorska luka ne more imeti lokalnega in regionalnega pomena, temveč predstavlja objekt, ki doprinaša svoj delež v prekomorski izmenjavi dežele kot celote.
Skozi jadranske luke se giblje blago iz naše države in iz drugih razvitih področij Srednje Evrope, predvsem za kritje potreb držav Sredozemskega bazena ter Bližnjega in Dalj-njega vzhoda. Pravtako seveda tudi blago, ki se v obratni smeri prevaža iz omenjenih področij za kritje potreb naše države in držav Srednje Evrope.
Pričakovati je, da bo ob takih pogojih blagovna izmenjava tako naraščala, da bo vedno bolj primanjkovalo pristaniških kapacitet. To nam pove tudi primerjava razvoja pomorskega prometa napram predvojnemu stanju. Pred vojno se je naložilo in izložilo povprečno po enem metru operativne obale okoli 25 ton blaga, danes se je ta količina že 4 krat povečala in že presegla 100 ton povprečno na en meter. Zato teh 135 metrov operativne obale in tudi cela etapa v dolžini 400 metrov predstavlja koristen prispevek za obvladanje vedno večjega pomorskega prometa.
Lokacija koprske luke ima prednosti, ki so edinstvene na celi obali severnega Jadrana.
V	koprskem zalivu, ki je del Tržaškega zaliva, se morje najgloblje zajeda v evropsko celino ter so torej tudi relacije iz izhodiščnih točk, od koder se blago giblje k morju oziroma v obratni smeri, izredno ugodne. Koper je povezan z zaledjem z moderno avto cesto velikih zmogljivosti, za povezavo z železnico pa je treba zgraditi le 36 km železniške proge brez predorov, viaduktov in sličnih objektov. Ti tehtni razlogi so vplivali na odločitev, da se v Kopru zgradi pomorska luka primernih kapacitet za prekomorski promet.
ki naj bi se v tesni povezavi in sodelovanju z drugimi našimi pomorskimi lukami, predvsem pa z našo matično luko Reko, specializirala zlasti za tako blago, ki zahteva mnogo prostora za manipulacijo.
Do sedaj je imela naša luka samo krajevni pomen. Toda že letos se je pokazala bistvena sprememba strukture pristaniškega prometa. Dobra tretjina letošnjega pristaniškega prometa odpade na uvoz, izvoz in tranzit. Ce upoštevamo primitivne pogoje, v katerih se je ta promet razvijal, je to dokaz, da so sredstva, ki smo jih vložili v novo operativno obalo, pravilno in koristno naložena.
Ko bo končan celotni program izgradnje dela operativne obale v dolžini 400 m in ko bodo organizirane vse ostale pristaniške naprave, bomo dosegli. skupno z drugimi našimi manjšimi pristanišči, približno 500.000 ton prometa. Gospodarstvo našega neposrednega zaledja, ki je po zakonih prometne gravitacije usmerjeno na našo obalo, nam zagotavlja' najmanj toliko tovora.
Ob zaključku je tov. Dujc dejal, da je bilo na gradnji operativne obale, razen del sesalnega bagra, opravljenih 196 tisoč 920 delovnih ur. Skupni stroški za gradnjo prve pod-etape znašajo 234,325.353 dinarjev, kar pomeni, da znaša cena enega metra operativne obale okoli 1,700.000 dinarjev, to pa je po splošnih normativih zelo nizka cena.
Za tem je v imenu okrajnega ljudskega odbora v imenu političnih organizacij • okraja ter v svojem imenu izrekel graditeljem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k hitri izgradnji te operative obale, iskreno zahvalo, zlasti Izvršnemu svetu Ljudske skupščine LR Slovenije in kolektivu Vod-
Protest zaradi aretacij v Španiji
London, 7. dec. (AFP). Socialistična internacionala ie objavila oster protest zaradi aretacij socialistov v Španiji.
ne skupnosti delo.
za opravljeno
Pred koncem slovesnosti je zbrana množica na predlog Mirana Bertoka poslala pozdravno brzojavko predsedniku republike Titu, zadnje zahvalne besede M. Bertoka pa so se že izgubile v zvokih Internacionale, s katero je godba na pihala' končala zborovanje.
Gostje in delovni kolektiv »•Vodne skupnosti-« so se nato zbrali k slavnostnemu obedu v Ankaranu, Bertokih in hotelu “Triglav-« v Kopru.
TELEGRAMI
►
BONN — V Zahodno Nemčijo so prispele vz ZDA prve rakete tipa »Bonest John«, ki so namenjene zahodnonem-škemu Budeswehru.
TOKIO — Japonski profesor Takanobu Šickava je izjavil na znanstvenem zborovanju, da je v ozračju sedaj 34-krat več radioaktivnih delcev kot pred tremi leti.
BUENOS AIRES — Približno 50 peronistov je poskušalo izvršiti upor v nekem pešadijskem polku argentinske armade. Vse osebe so aretirali.
KAIRO — Sovjetski minister za zunanjo trgovino Nikolaj Patoličev je v Kairu razpravljal z ministrom za poljedelstvo ZAR Kajsimijem.
HAVANA — V- zadnjih dneh so se vladne sile trikrat spopadle z uporniki Fidel Castra. V teh spopadih je bilo ubitih 94 upornikov.
SOFUA —r V Pirdopu ao spustili v pogon kombinat za predelavo bakrene rude. Pred nekaj dnevi so prav tako spustili v pogon tovarno cementa v bližini Varne.
TAJPEH — Cangkajškovo ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so včeraj dopoldne artilerijske baterije s kitajskega kopna izstrelile na otok Kvemoj 1422 granat.
KAIRO — Predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abas je izjavil agenciji Associated Press, da je pripravljen sestati se s francoskim premierom de Gaullom, v • Tuniziji, Maroku ali v kateri koli drugi nevtralni državi ter z njim razpravljati o »celokupnem alžirskem problemu, kakor tudi o načinih za prenehanje vojne v Alžiriji«.
ATENE — Združena demokratska levica »EDA« je protestirala zaradi aretacije Emanuela Gleiosa, glavnega urednika »Avgia« in zahtevala od grške vlade, naj ga osvobodi. Glezos, ki je tudi član izvršnega komiteja stranke »EDA«, je bil pred nedavnim aretiran pod obtožbo, da je vzdrževal zveze s prepovedano KP Grčije.
MOSKVA — Kakor javlja TASS, je raketa spremljevalec »Sputnika III« padla v gostejše plasti ozračja in zgorela. Raketa je bila velika kot železniški vagon in je doslej obkrožila Zemljo 290*7-krat. V tem času je napravila 130 milijonov kilometrov.
ZASEDANJE POLITIČNEGA ODBORA OZN
Subandrio se ]e vrnil v Djakarto
Djakarta, 7- dec. (Tanjug) Indonezijski minister za zunanja zadeve Subandrio ie danes prispel v Djakarto po pettedenskem potovanju po nekaterih vzhodnih in zahodnih državah, vključujoč tudi ZDA. SZ in Veliko Britanijo.
Kakor je izjavil ob prihodu v Djakarto. se ie s predstavniki držav, kri iih je obiskal, razgo-varjal o raznih političnih problemih kakor tudi o odnošajih med temi državami in Indonezijo. S sovjetskim zunanjim ministrom se ie Subandrio raz-govarial o vprašanjih razorožitve.	*	4.
Raketa se je vrnita na Zemljo
Washington, 7.	dec	(AFP).
Ameriška uprava	za	aeronav-
tiko je sporočila da se bo raketa »Pionir HI«,	ki	so	jo iz-
strelili proti Mesecu, vrnila v zemeljsko ozračje danes ob 22,15 in bo razpadla na področjem Timbuktu v Afriki. Danes opoldne ie bila raketa nad Severno Afriko v višini 36.000 km in pada proti Zemlji s hitrostjo S023 km na uro.
De Gaulle v Parizu
Ažir, 7. dec. (AFP). General de Gaulle je nocoi z letalom odpotoval iz Alžira v Pariz. V Alžiriji je bil pet dni.
0 radioaktivnem sevan
Hommarskjold je predlagal sklicanje mednarodne znanstvene konference, ki naj hi razpravljala o radioaktivnem sevanju — V razpravi o posledicah atomskega sevanja je govoril tudi jugoslovanski delegat Dimce Belovski
New York, 7.‘dec. (Tanjug — AFP). Generalni sekretar OZN Hammarskjold je predložil, da bi sklicali mednarodno konferenco o vprašanja radioaktivnega sevanja. Hammarskjold je dal ta predlog na popoldanskem zasedanju političnega odbora, ki je proučeval poročilo znanstvene komisije za proučevanje posledic radioaktivnega žarčenja na človeka in njegovo okolico.
O	nevarnosti radioaktivnih
padavin so govorili predstavniki Češkoslovaške, Nizozemske. Norveške in ’ Jugoslavije. Češkoslovaški delegat je obtožil Zahod, da ovira dosego sporazuma o prenehanju z jedrskimi poskusi.
Pred političnim komitejem je sedaj načrt resolucije 12 držav,
v	kateri so pohvalili aktivnost odbora znanstvenikov in vseh agencij Združenih naradov in nacionalnih znanstvenih organizacij, ki so nudile pomoč znanstvenikom v tem odboru. Resolucija, ki bo po sedanjih ocenah verjetno sprejeta. pripo_ roč? generalni skupščini, naj sprejme odločitev, nai znanstveni odbor nadaljuje s posvetovanjem z agencijami Združenih narodov in vsemi zainteresiranimi organizacijami.
V	razpravi o tem vprašanju ie govoril tudi jugoslovansk:
predstavnik Dimče Belovski. »Poročilo komiteja • znanstvenikov o posledicah atomske radiacije, je dejal Belovski. je prva mednarodna študija o vprašanju atomskega žarčenja. Poročilo jasno poudarja, da je vprašanje atomskega žarčenja zelo važen problem, ne samo v zvezi s poskusnimi eksplozijami, marveč z vedno večjim širjenjem izvora radiacije, ki so vezane z raznimi znanstvenimi in tehničnimi aktivnostmi. V zvezi s tem se postavlja tudi problem radiacije v prirodi in njenega učinka na človeka in njegovo okolico. Nevarnost in škodljivost atomskega žarčenja. vključujoč tu tudi razne vrste radioaktivnega prahu v zvezi s poskusi z atomskim orožjem, je dobilo svojo oceno v poročilu komiteja. Četudi se v poročilu kaže nekoliko zadržanosti, kar zadeva točni obseg in škodo.
Plenum C0 sindikata lesnih delavcev
Osijek, 7. dec. (Tanjug) — V Osijeku je biil danes plenum Centrainega odbora sindikata lesnih delavcev Jugoslavije. Razpravljali so predvsem o hi-giensko-tehnični zaščiti delavcev v lesni industriji, dalje o dosedanjem -delu pri izd«lavi tarifnih pravilnikov in uvajanju sistema nagrajevanja po •noti proizvoda. Razen petdesetih članov odbora in predstavnikov leeno-industrijskih pod-is vse Jugoslavije je ple-
numu prisostvoval tudi Mika gpiljak, podpredsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov. Na plenumu so sklenili, da bodo po podjetjih analizirali te probleme in da naj se čimprej začne izdelovati pravilnike o higiensko—tehnič ni zaščiti delavcev v vsej lesni industriji. Ob zaključku je bilo med drugim rečeno, da je treba čimprej uvesti sistem plačevanja delavcev po enoti proizvoda.
m
s*®tmfžsssm
Kranj se kmalu po drugi uri, ko se vračajo ljudje z dela, spremeni v pravi čebelnjak. Čez ■t grt ▼ tem Smo okoli 4000 ljadi. (Foto: Marjan Kregar)
ki jo radiacija povzroča človeku. poročilo poudarja veliko občutljivost embrijskih celic do radiacije, občutljivost pri otro-kih in obraslih, in še posebno možnosti za genetične posledice.«
V	nadaljevanju svojega govora ie Belovski dejal: »Jugoslovanska delegacija ie že med tem zasedanjem o vprašanju prenehanja z jedrskimi poskusi povedala stališče jugoslovan_ ske vlade. Prepričan sem. da so naša gledišča že dovolj poznana. Zato se ne bom zadrževal ponovno na tem problemu. Upamo, da razgovori v Ženevi ne bodo naleteli na nepremostljive težave za uresničenje sporazuma. s katerim bi dosegli toliko -pričakovano in potrebno prenehanje jedrskih poskusov.«
»Želel bi še posebno omeniti poročilo generalnega sekretarja o krepitvi in nadaljnji razširitvi znanstvene aktivnosti na področju atomskega žarčenja. Delo znanstvenega odbora nujno zahteva razširitev njegove aktivnosti in posebno določitev ustrezajočih okvirov za čim širše sodelovanje z organizacijami, institucijami in posamezniki na tem področju. V tem smislu sem prepričan, da bo večje število elementov v poročilu generalnega sekretarja lahko stimulativno vplivalo na krepitev aktivnosti na tem področju in še posebno na delo znanstvenega komiteja v prihodnosti.«
»Jugoslovanska delegacija ie izjavil na koncu jugoslovanski delegat, meni. da ie koristno in potrebno nadaljevati delo znanstvenega komiteja. Nadaljevati je treba študije o novih podatkih o posledicah sevanja kot posledice Doskusov z iedrskim orožjem. Te Dodatke prej komite ni imel ha razpolago Razumljivo je. da to zahteva razširitev in krepitev aktivnosti odbora, kakor tudi potrebo po sistematskem sodelovanju med komitejem in mednarodno atomsko agencijo za atomsko energijo, specializiranimi agencijami ter drugimi nacionalnimi in mednarodnimi ustanovami.«
Na sedežu OZN so se včeraj dopoldne sestali predstavniki arabskih In zatem še afriških
držav da bi pripravili resolucijo v zvezi z razpravo o Alžiriji. Pričakujejo, da se bo razprava začela v torek v političnem odboru generalne skupščine.
Iran. Mehika. Filipini in Jugoslavija so včerai predložili v posebnem političnem komiteju generalne skupščine načrt skupne resolucije s katero pozivajo Južnoafriško unijo, nai začne z Indijo in Pakistanom razgovore v zvezi z odnosi e prebivalstvom indijskega porekla. Delegacija Južnoafriške unije bojkotira delo odbora.
Odbor za ustavo
Konakri, 7. dec. (Reuter). V Konakriju, glavnem mestu afriške države Gvineje, so sinoči sporočili, da sta se Gvineja in Gana zedinili, da bosta sestavili odbor, ki bo pripravil ustavo Združenih držav Zahodne Afrike. To so sporočili po razgovorih med predstavniki Gvineje in vladno delegacijo Gane, ki jo je vodil finančni minister Gbedemah.
Predstavniki obeh afriških držav so se prav tako zedinili, da bodo sestavili skupno komisijo za proučevanje njihovih gospodarskih in finančnih problemov. Razgovarjali so se tudi o ukrepih za koordinacijo zunanje politike.
V	Konakriju so se prav tako razgovarjali o praktičnih vprašanjih pomoči, ki jo je Gana obljubila Gvineji. Pri nedavnih razgovorih v Akri med predsednikom obeh držav je Gana obljubila Gvineji 10 milijonov funtov šterlingov pomoči.
Prvi korak do dokončnega sporazuma
LONDON, 7. dec. (Tanjug). Včerajšnji sestanek delegacij Vzhoda in Zahoda in sporočalo, da so se zedinili za prvo točko načrta sporazuma o prenehanju poskusov z jedrsk,im orožjem, so ocenili tukaj kot prvti realni korak v smeri končnega sporazuma.
Po ugotovitvi Londona so začetne uspehe v Ženevi dosegli že proti koncu preteklega tedna, ko ie sovietska delegacija sprejela, da se vprašanje prenehanja poskusov in kontrole sprejme v ista sporazum.	>
nad dalmatinskim krasom
dlago rešelike. ki riste tam	čič. — In če jim pokažemo zale ot divja vsepovsod po pašni-	res življenjski, izhod iz stiske,
kih. Naučil je ljudi cepljenja	se bo slika narave tudi brez
in letos so cepili nad 20 tisoč	milijard spremenila. Milijarde
stebelc, ki bodo že čez dve leti	pa bo celotna naša sku.onost
obrodila. Možnost cepljenja pa	lahko vložila v izgradnjo ko-
,1 ahko,. zajame v celoti-»do 100	munikacij, industrije in vo-
tisoč stebelc. (Iz višnje priiide-	dnogospodarskih ter hidro-
lujejo v Zadru znani maraski-	energetskih naprav. Vse to bo
no.)	obnovilo naš kras, kii je pasd-
»Vi ste prvi, ki je prišel k	ven le zato, ker ga nismo zna-
nam in nam pokazal, kako naj	li aktivizirati.
izkoristimo naš kras,« — so mu Razen sredstev so v prvi vr-rekli v kmetijski zadrugi v	sti potrebni na krasu tudii
Lečevici.	ljudje, ki bodo znali z de-
lom in dobrim primerom zbu-TUDI GOZDOVE OBNAV-	chti ljudstvo k sodelovanju.
LJAJO BREZ STROŠKOV	B
polje, katerih skupna površina 7.170 ha bo dobivala letno 45 milijonov kubdkov vode za namakanje. Podnebje je tukaj sredozemsko, vegetacija pa traja deset mesecev, vendar so doslej stalne poplave, suše in burj a skoro povsem uničevale rodovitnost polj z globoko zemljo. Melioracija polj. (od-makanje, zasajanje protivetr-nih pasov ter priprave za namakanje), ki se je začela pa bo temeljito spremenila pogoje za kmetijsko in živinorejsko proizvodnjo. Ze doslej ie izvedena približno tretjina vseh predviden ih melioracijskih • del, katerih stroški bodo znašali nekaj mami kot 3 milijarde dinarjev. Z amadii dolge vegetacijske dobe bodo ta polja dajala večje donose kot najboljša vojvodinska zemlja.
NA KRASU SE DVIGAJO SADOVNJAKI
V Splitu živi že nad 30 let Frano Benčič, naš rojak iz Brkinov. Mož je vnet sad j aram a ter. Pravijo mu tudi dalmatinski Mičurin. Na posvetovanju o Krasu je povedal, kako ;e v osmiih 'vaseh občine Lečevica (severno od Splita, v Zagori) navdušil ljudi za cepljenje višnje (maraške) na po-
Na letošnjem zveznem posvetovanju o krasu v Splitu, 0 katerem smo svojčas že poročali, so bile očitne razveseljive perspektive, saj so biile nakazane uresničljive možnosti za reševanje kraškega problema. Poleg tega pa že danes tečejo dela, ki bodo dala v najkrajšem času lepe uspehe.
NOVI HE PERUCA IN SPLIT
TER MELIORACIJA POLJ
Vodne sile. ki jih na dalma-inskem krasu ni ravno malo. so bile doslej le slabo izkoriščene za proizvodnjo električne energije. Kmalu pa bo končana gradnja 60 m visokega jezu bodoče HE Peru ca, v koritu reke Cetine nad Sinjem, v dalmatinski Zagori. S tem bo nastalo 22 km dolgo jezero, k; bo poplavilo 1600 ha kme-:;:£ike površine in aikumuliralo 520 milijonov kubikov vode. HE Peruča bo proizvajala letno 120 milijonov kilovatnih ur. Akumulacijsko jezero pa bo cbsnem napajalo tudii HE Spl at (pri Om-išu), ki ie že v grad-
r.ri. Višinska razlika med obe-rra hidrocentralama znaša pribl žno 300 m.
Kmalu ped HE Peruča se nahajata Hrvatečko in Sin.iško
Z mogočnima vodnima curkoma nabijajo nasuto kamenje v jez. Desno reka Cetina v svojem gornjem toku, ki bo v kratkem postala 22 km dolgo jezero.
»stvaritve zaradi materialnih ali pa drugih vzrokov, in pa več projektov za razne natečaje ...
— Številka je vsekakor občudovanja vredna. Toda ni bilo zmeraj lahko. Zgodilo se je, da so mi nalagali na pleča breme, kakršnega nisem mogel zmagati. Bil sem premlad in brez izkušenj, ko sem se lotil
nekaterih projektov. To me ie
prisililo, da sem se učil in si pridobil dopolnilno znanje. Ko ne bi bilo tako širokega odziva, si ne bi pridobil takih izkušen; in ne bi dobil tolikšnega znanja.
— Ustvarjalna prizadevanja skupnosti so omogočila tudi arhitektom, da so se uveljavili, da izražajo pri oblikovanju zgradb sebe, svoja pojmovanja in svoj slog.
— Povsod ni tako. Bil sem na primer na specializaciji pri nekem arhitektu svetovnega slovesa. On je bil »gospodar«, mi »mo bili pa samo mali vijaki v mehanizmu, ki je prinašal njemu slavo in denar. Zelo mu je bilo všeč moje risanje ljudskih »perspektiv« na projektih. Ko sem zaprosil, da bi delal še kaj drugega mi je zmeraj dajal risati le »perspektive«. Sto in sto drugih vijakov je izdelovalo druge dele. To so bili brezimni ustvarjalci, ki so »Njemu« ustvarili slavo in ime v svetu ___-	; '-Z- -	.	:	.
Krešimir Mart in kovic ni nikakršna izjema. Pogovarjal sem se z njim prav zato, ker je značilen za naše razmere, ne pa izjemen.
V	arhitekturi je sto in sto Martinkovičev. Vsi ustvarjajo, vnašajo sebe v delo in si prizadevajo, da bi delali kar najbolje. Zmeraj jim to ne uspe. Kdai pa kdai delajo tudi napak. Mladi so. Kdaj pa kdaj nimajo dovolj izkušenj. Drugič nimajo dosti časa. Tretjikrat morajo-delati »na tekočem traku« in so raztrgani r.a nekai nalog.	'
Moramo jih razumeti. In ne se zmeraj jeziti. Niti jih ne le kritizirati. Stara resnica je namreč, da se najbolje učimo na napakah. Resnica je namreč, da so dali našiim mestom lepšo podobo, da so tovarne svetlejše in mifcavnejše, da imamo velike in lepe trge. avenije ...
Resnica pa ie tudi to. da so ti ljudje včasih še zmerai brezimni ustvarjalci. Takrat jih. ne zadevajo ne pohvala in ne besede graje. To pa ni prav.
Ivan Stojiljkovič
Ponekod so našli celo človeška okostja, ki pa se na zraku sesujejo v prah. Razen okostij so našli tudi precej predzgodovinske keramike. Strokovnjaki so ugotovili, da so to predzgodovinski grobovi, stari okoli 2000 let.
0 VEDNO MANJ NALEZLJIVIH BOLEZNI V DALMACIJI
V	zadnjih letih je vedno manj pojavov nalezljivih bolezni v Dalmaciji. Tako je bila malarija še pred vojno bolezen tisoč e v — registriranih malaričnih bolnikov je bilo okoli 100.000 posebno v močvirnih delih Dalmacije — sedaj pa je skoraj izginila. Prav tako se je' občutne zmanjšalo število črevesnih obolenj, zlasti v zadnjih štiriih letih. Prav tako je le malo primerov ti-fusnih obolenj, dalje . parati-fusa, ošpic, d a vice, oslovskega kašlja in drugih nalezljivih bolezni.
Q. OSEMNADSTROPNA HlSA S 100 GARSONJERAMI V LESKOVCU
V tem mestu je gradbena ic < avnost v letošnjem letu č~ kaj živahna. Tako gradijo /v,- 205 stanovanj, ki bodo.
- : računajo, gotova do konca
iv ta. Dogradili bodo tudi glav-r.. dal Doma sindikatov, v ka-• -m bo imelo prostor več ■ jnov, tako knjižnica . s či-
inico. delavska univerza, kulturno-umetnišfeo društvo in cirugi. Stavba ima veliko dvo-rmo z modernim vrtljivim c-irom. Posebnost v Leskovcu "a :e, osemr—dsl.rr.	hiša.
:: -vzsprav nekak nebotičnik.
v središču mesta. Hiša bo dol-:.3. 53 m in visoka 37 m ter bo imela sto garsonjer, mimo tega pa tudi nekaj poslovnih ero storo-v. Tako so v Leskovcu p'.;srbeli tudj za samske prebivalce.
@ KONJSKE KONSERVE IZVAŽAMO
Osiješka klavnica in hladilnica »Slavonija« konservira :-;ike količine konjskega me-Dnevno izdelajo do 14.000 xcn;erv različne velikosti, ki
■	.oujejo konjsko meso, pre-c::sno na sedem načinov. Najbolj znane so konjske hrenovke s fižolom, meso z rižem i'n konjski golaž, po aterem je povpraševanje največ je, posebno v tujini. Slavonija« jih izvaža najprej Belgijo, od tam pa jih po-ž ijajo v velikih količinah v Belgijski Kongo. Za tono konjskih konserv dobi podjet-410 dolarjev. Podjetje ima sklenjeno pogodbo še za prihodnje leto in sicer za tisoč ton konzerviranega konjskega mesa. Kot kaže, bodo konjske konserve pošiljali tudi na Nizozemsko.
@ NAD 2000 LET STARI GROBOVI NA PELJEŠCU
Ko so na Pelješcu gradili cesto, so izkopali zelo stare grobove. Zgrajeni so s pravilnimi kamnitnimi ploščami.
Gradnja 60 m visokega jezu jza HE Peruča iz nasutega kamenja, z Klinastim jedrom In za
' ščitno oblogo iz betona.
Skrivnost Picassa
Na platna pred nami so sredi teme na platnu nastajale lise in poteze. Nenavadne in čudovite.
popolne in nervozne, —ojstrske
in nore. Take, kot je naš čas. Take, kot je tudi tisti, ki jih je vlekel: bikovsko odporni starec z otroško nežno dnšo, Pablo Picasso.
Lise in poteze so se sklada*? druga preko druge, zraven druge, čez druge, zoper druge. Ko da bi padale povsem slučajno, z neb •, iz tal, iz vetra, kot dež, kot trava, kot odlomljena veja. Kdo bi tu meril Izvor, lego in namen? In vendar: iz tega so nastajali liki in kompozicije. Tihožitje z rožami ob oknu, ženski obraz, goli akti, smešne groteske, toreadorji in biki, senjore pod pajčolanom, grbasti klovni in konji, jeleni in petelini, maska, razgibane sončne plaže z ljudmi in prividi smrti. V začetku si pričakoval trikotnik, pa se je izvil hrib z drevesom, ves čas je delal človeka, pa je nastal petelin. K zeleni barvi se je prislonila vijolična, k modri rjava, k najbolj zvočni najbolj topa, k tisti, ki je bila. tista, ki si se je najmanj nadejal- In kljub vsemu: zlivale so se v neko novo harmonijo. Pogumno harmonijo.
»Želim živeti nevarso« — je v slabi francoščini zagodel pred kamero plešasti starec ob platnu. In: »Ničesar ne mislim, kadar delam .. .« Torej nagonsko, slučajno, prirodno, kot pada dež ln raste trava. Se pravi: glasba v likih, ki vro izpod roke, tako, kot so pele tipke pod prsti Mozarta ali Chopina.
In vendar:	vsaka njegova
kompozicija na platnu je nastar jala hkrati tako premišljeno in
načrtno, kot Šahovska partija mednarodnega velemojstra, ki že vnaprej nosi vse poteze začete igre v glavi. Potegnil je
črto zgoraj in spodaj in vse naokrog in šele ob koncu pri srednjih potezah naredil tudi oči, usta in nos. In nastala je na roke ‘in - mizo naslonjena ženska glava s šalom. Potegoval je osi in smeri in šele nato izrisaval znotraj že vnaprej zamišljene like in obdeloval posamezne prizore po postavljenem načrtu.
Toda spet: čeprav Je slučajen, a hkrati premišljen, se vendar ne umiri v nobeni popolnosti. Morda zaradi igre same. Tako, kot se je Mozart igral po tipkah. Tudi po stokrat je mož za platnom spreminjal svoje kompozicije in ustvarjal spet in spet nove. Mogoče je včasih dosegel že sijajno obliko, a nemirno jo je spet zavrgel in iskal v novih spremembah spet nove oblike. Morda je po mnogih premazih prišel celo spet nazaj na staro ali vsaj na podobno, morda delno slabšo varianto. Kakorkoli — v hipu mu je bilo dovolj: »Pa naj bo ta,« je odločil — in končal.
Kako sta si daleč ta starec ali kaki Rafael ali Rembrandt! Tam enkratna in dokončna popolnost, spoštovanja vredna milina,. da si ne moreš misliti, da bi bila ta kompozicija sploh kdaj lahko drugačna. Tu pa nervozen plaz variacij, sijajnih in zmešanih, od katerih nam je vrgel eno — »Pa naj bo ta!« Pa ne da bi ta trmasti starec ne znal upodobiti klasične lepote! Kako čudovito oblikovano klasično anatomsko žensko telo je upodobil v prvem hipu! Ne Rembrandt in ne Rafael se ga
ne bi odrekla. On pa je šel in začel z risalom to telo gnesti in deformirati, morda ker se je deformiral človek, s stoterimi obrazi, s stoterimi očmi. Da, včasih celo s tremi ali štirimi očmi
hkrati. »Vsak čas ima svojo podobo,« mi je nekoč rekel naš pokojni Fran Tratnik. Pri tem starcu pa bi dejal: »Vsak trenutek ima več podob.«
Cas hiti. *Kje je že tisti Picasso, ki je upodabljal do podrobnosti izdelane sijajne dečke in klovne s čistimi linijami, prstenimi barvami in bolestjo v očeh? In vendar je še vedno isti Picasso. In vendar so še po svetu isti dečki in isti klovni s prstenimi barvami in bolestjo v očeh. Cas hiti danes veliko hitreje. Morda dve sekundi v eni sekundi. Morda nekateri umira-
PISATEU JACK LONDON
vam je ccoro zncr^ zato sodi v vcšo knjižnico tudi romcu
ki opisuje ameriškega iskalce* ziofo
ZNIZANS CEtJEr Sroitfeaa 200 dmar-e
Casopisflo p'dc|eTje SlOVEpSKeeOKOCEVALEC tiATremz TcgsiHva v
mo, še preden smo se rodili. Zakaj torej ne bi imeli tudi troje ali četvere oči namesto njih?
Morda oni dve za nekoga, ki še
ni bil rojen in ki tudi nikoli ne bo, ker je že umrl, a vendar živi v nas, ker živeti mora. To ni samo žalostno, je tudi smešno.
»Hitite, na razpolago imamo samo še dobrih sto metrov traku,« je opozarjal režiser ob kameri stfarca ob platnu. In starec je slikal, da je kljub lahkoti svojih potez hropel in ob koncu doživel živčni zlom. »Se petinštirideset sekund imate na razpolago za barve,« se je spet glasilo povelje. In pretresljivo sko-minjajoče je škripalo platno pod potezami, ki so nastajale v praznem prostoru za avtorja prehitro, za nas prepočasi.
Ni čudno, če so torej nekateri gledalci sredi predstave vstajali in odhajali. Zato verjetno tudi Clouzot ni dobil veliko denarja, ko je izdeloval in opremljal ta film. Drugi smo trepetajoče zaverovano sledili platnu. Zato je morda tudi film dobil mednarodno nagrado.
Filmu je Clouzot dal naslov »Skrivnost Picassa«.
In je skrivnost. Picassa in našega časa.
Bogdan Pogačnik
Francoski filmski režiser Yves Allegret snema nov nemško--francoski koprodukcijski film z Danielom Gelinom in Hildegarde Kneff v glavnih vlogah. Filmska zgodba se odigrava v ambientu hamburškega pristanišča.
.	-v.-.;...;.....	.
:#*■:......................
• , J 7	w	~	^
Melita Vovk, osnutek za stopnišče na cesarskem dvoru
m
I 'C
V KINU nam fcaže;o
Melita Vovk, osnutek za kuhinjo na dunajskem cesarskem dvoru
IZGUBLJENI 'KONTINENT
Ne v iskanju eksotike in senzacije, temveč gnana od vedno nemirnega duha, od želje po razkrivanju neznanega, skrivnostno vabljivega sveta, se je osmorica prijateljev vkrcala na starinsko jadrnico in se odpravila iskat izgubljeni kontinent, ki ga 'je žareča vulkanska moč zemlje razdrobila v nešteto majhnih in velikih otokov — v Malajski arhipelag. Vsak od njih je bil odkrito radoveden kot otrok, pogumno pripravljen kot mož, v vsakem se je vžigala iskra umetnika — iskalca lepote, nobeden še ni izgubil skoraj romantičnega zanesenjaštva za
iskanje in odkrivanje, in vsak je vedel nekaj tudi o filmu.
Ustvarjalci filma »Izgubljeni kontinent« niso šli gledat in snemat morja, otokov, pravljičnih lepot narave, tako bujne, kakor da bi hotela v enem dnevu opraviti delo stotih dni — kajti že jutri se lahko nanjo izlije sodrii dan vulkanskega izbruha. Želeli so spo-
znati ljudi, ki mečejo mreže v morje, ki na terasastih njivicah ob vznožju ognjenikov sadijo riž tako hitro in pridno, kot da bi hoteli v enem dnevu opraviti delo stotih'dni — kajti že jutri se lahko mogočna, temna sila narave, ki jo častijo z božjimi imeni, razjezi in uniči v strašnem vrtincu njihovo delo in njih same.
Spoznali so jih in nam jih v svojem filmu pokazali: menihe, ki se odrekajo življenju in v rumenih haljah z obritimi glavami šepetajo molitve k strašnim Neznancem, kmete, ki se v svoji grešnosti ne upajo dotakniti blagoslovljenega daru zemlje in pošiljajo na riževa polja otroke in device, mladenke, ki so jim tisočere generacije prirodile graciozne plesne kretnje, da z njimi pričarajo v ritem stare legende
in z vitkimi prsti trosijo morju drobne darove, kadar se njihovi bratje in očetje podajo na ribolov. »Izgubljeni kontinent« je čudovita legenda prvobitne človekove povezano-
sti z naravo, pa tudi zmagoviti ep o njegovi moči, s katero naravi gospoduje. Je pesem njegove moči, ki se v obrednih tekmovanjih sprosti ob praznovanju žetve, je pesem njegovega gospodovanja naravi, ki si podreja zemljo in živali — divje bike in mogočne slone. Je razlaga njegovega verovanja, čustvovanja in dela. Vera, ki je v smrti našln simbol življenja, ni vera slabiča in primitivca. To je vera močnih, zdravih, pametnih ljudi, ki jih je nedostopna narava ohromila na neki že v davno zgodovino pripadajoči stopnji ter jim v čudni mešanici dala strogo etiko in za civilizirane pojme nemogoče krut o obredje lovcev na človeške glave. O teh ljudeh, ne pa o smešnih, pomilovanja in zgražanja vrednih primitvnih divjakih, govori »Izgubljeni kontinent«, ko nam na filmskem platnu kaže njihove obrede saditve, žetve, poroke in smrti.
S. G.
LISTI IZ NAŠIH SCENARIJEV
m y
A
KRPAN
Podjetje Triglav film pripravlja film »Martin Krpan«. Levstikovo klasično povest je v filmski scenarij predelal književnik Matej Bor s sodelovanjem Jožeta Galeta in Anuše Sodnikove. Prireditelji scenarija so sledili Levstikovim stopinjam, marsikje pa ubira scenarij tudi novo, svojo pot. V znano povest vpleta nove like, nove prizore in jih poskuša .uglasiti v isti ritem z Levstikovo kleno besedo. Odlomek iz scenarija, prizor prihoda cesarskega sla na Vrh pri Sveti Trojici, naj pokaže našim bralcem Martina Krpana v najnovejši, filmski podobi.
PRED KRPANOVO BAJTO
Mejači, ki jih Krpan mlati, se drug za drugim kotalijo po strmini. Ko opravi še z zadnjim, postavi nesrečnika, s katerim je mlatil druge, na noge. Vendar ta se sesede kot predrt mehur in se zakotali za ostalimi. Krpan se vrne nazaj proti bajti. Tam leži 'mej ač Buča in skriva glavo za vrečo soli. Krpan se ■kloni in ga mirno potreplja po remi. Mejač pogleda kvišku in odreveni. Ko mu Krpan pokate, naj brž odnese pete, ga kaj sad uboga. Tedaj zasliši ropot voza za svojim hrbtom in se obrne; pred njim se ustavi imenitna kočija. Iz nje stopi ce-■arski sel in mu reče:
Zdaj pa uže vem, da sem prav pogodil. Ti si Krpan z Vrha od Svete Trojice, kaj ne?
Krpam, še vedno nasajen: Krpan sem, z Vrha tudi, od Svete Trojice tudi. Ali kaj pa bi radi? »
Pri teh besedah prime sla, ki Bi bil pripravljen na podoben grejem, za ovratnik, in ga po-^hdi nazaj v kočijo:
Co mislite zavoljo soli kaj, da mirujte: sedem jih P* bHo, pa se jih nisem bal,
hvalo bogu, samo enega se tudi
ne bom.
Sel, ki ne ve, zakaj govori o soli in sploh, zakaj je tako nasajen, debelo pogleda, potem pa previdno zleze pri nasprotnih vratih iz voza. Takrat pa poseže vme3 kočijaž:
Krpan, le urno zapri kobilo v konjak, pa se hitro pražnje obleci, pojdemo na Dunaj do cesarja.
Krpan, ne vedoč, ali ga ima za norca ali kaj:
Kdor če iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj, to sem slišal od starih ljudi; jaz ga pa menim sabo nositi, koder bom tovoril in dokler bom tovoril.
Tako se odreže, potlej pa, ne da bi se še menil za ona dva, pobere dve vreči soli in ju odnese v bajto. Sel stopi za njim in negotovo obstane pred 'durmi, ki jih je Krpan kar z nogo zaloputnil za sabo. Najrajši bi se popraskal za ušesom, pa si le z dvorjansko kretjno pogladi lase in pomigne kočijažu, naj pride bliže.i
V KRPANOVI KUHINJI Krpan, ki se je že nekoliko potolažil, pristavi lonec k ognjišču, nato' pa vzame vedro s ve-
drnika, da bi nalil vode. Sel pomoli nos skozi duri, vstopi pa šele, ko ga kočij až potisne noter. Ko se Krpan ne zmeni zanj, malce zakašlja, da bi ga opozoril nase, in reče:
Nikar ti ne misli, da šale vganjam.
Krpan ga pisano pogleda:
Saj bi tudi ne bilo zdravo. Kočijaž se mu nasmehne, kakor da sta že stara znanca, in stopi korak naprej:
Kar si slišal, vse je res. Ali več ne veš, kako si bil umaknil predlansko zimo kobilico kočiji s pota?
Krpan odlije ostanek vode v lonec in stopi z vedrom k vodnjaku pred bajto:
Kaj bi ne vedel! Kočija je bila imenitna, to Je res, konji pa nič kaj prida.
2e mogoče ...
spravljivo zamrmra kočijaž, ki mu to ni prav, pa se ne bi rad pričkal s Krpanom, saj ima druge, važnejše opravke. Pri tem s kretnjo roke zaustavi sla, ki hoče za Krpanom, češ, kar meni prepusti to stvar.
PRED KRPANOVO BAJTO OB VODNJAKU Krpan, še vedno ves zapet, položi vedro na rob vodnjaka. Kočijaž se mu kar se da prijazno približa:
Pa oni gospod v vozu, veš, kdo Je bil?
Krpan, ne da bi se ozrl vanj: Kako pa naj 6i vedel. Kočijaž skrivnostno in zmagovito hkratu:
Cesar je bil, pa nihče drug, da veš!
Krpanove mogočne roke, ki vlečejo vedro iz vodnjaka, zastanejo:
Cesar? — Menda vendar ne?
Sel, ki pride za njima, se znova vmeša:
Prišel je zdaj na Dunaj hud velikan, —
Okoli vodnjaka je medtem prikrulila rejena svinja. Podoba je, da svilene snežno bele nogavice ceearekega »Im hudo
mikajo njen rilec. Sel se ji umika, kakor ve in zna, vmes pa razlaga;
— velikan, ki mu pravimo Brdavs. Tak je, da ga nihče ne ustrahuje. Dosti vojščakov in gospode je uše pobil, pa smo rekli:----------Poženi že k vra-
gu to zverino! Jojme, moje nogavice!
Krpana to zabava, pa vendarle odžene svinjo:
Cesarjev človek je, kaj pa siliš vanj!
Sel, ko je nazadnje spet varen pred njo:
Torej rekli smo: Ce ga živ krst ne zmore, Krpan ga bo. Kočijaž polglasno zagode:
Rekli smo! Rad bi vedel, kdo je rekel!
Sel to hote presliši, in povzdigne glas:
Lej, ti si zadnje upanje cesarjevo in dunajskega mesta.
Sosede in sosedje, ki jih je prignala radovednost za imenitno kočijo, kakršne na Vrhu najbrže še ni bilo, se šepetajoč spogledajo:
Zadnje upanje?
Ste slišali?
Jaz bi rekel, da Dunaju trda prede,
' Krpan, ki ga to s pridom ute-ši in se mu jako dobro zdi, kar je slišal:
Ce ni druzega, kakor tisti pre-
kleti Brdavs, poslušajte, kaj vam pravim!
No, le povej, le,
ga spodbuja kočijaž, ki jemlje Krpana nekako pod svoje varstvo.
Krpan:
Sedem Brdavsov za malo ju-žino, to je meni toliko, kolikor vam kamen poriniti čez lužo, ki jo preskoči dete sedem let staro.
Sosedje, ki dobro poznajo njegovo moč, smeje prikimavajo, Krpan pa stopajoč z vedrom nazaj k bajti, za trenutek postane in z resnobnim pogledom premeri sla od nog do glave:
Samo varite, da me ne boste vodili za nos!
PRIPOROČAMO
Prejšnji teden so praznični dnevi prinesli v ljubljanske kinematografe kar praznično dober program. Vsi trije filmi, ki smo jih ta teden spoznali, so vredini našega priporočila in naplomjenosti gledalcev.
S posebnim veseljem pa uvrščamo v naše priporočilo na prvo mesto jugoslovanski film »H — S«. Ni ši zaslužil prvega mesta zato, ker je pač domače delo, temveč s svojimi velikimi kvalitetami, ki vzdržijo primerjavo z obema nadpovprečnima filmoma v barvah in naklonjenosti gledalcev.
In kaj dviga ta film lirvat-skega režiserja Nikole Tanho-ferja na vidno mesto nad domače, pa tudi nad inozemsko povprečje? Predvsem tematika filma, občeveljavna in globoko humana, neizumetničena pripoved o vrednosti človeških življenj in zločinski lahkomiselnosti tistih, ki jih na naših in tujih cestah izpostavljajo smrti. V tej široki zamisli pa je »H—S« postal tudi film o naših ljudeh, o našem času, postal je film s sodobno domačo tematiko in je zato našim gledalcem še bližji, bolj razumljiv, tudi še bolj pomemben. Toplo osnovno idejo, da ljudje nisp statistične številke, temveč eni izmed nas, dobri in slabi, pravzaprav dobri in slabi obenem, so jasno izoblikovali v svojih vlogah odlični znani in neznani domači igralci. Kdor bi zamudil srečanje s tem filmom, bi zamudil srečanje s kvaliteto, srečanje z zanimivo filmsko podobo naše sedanjosti.
Čeprav se strinjamo z mnenjem, da ameriški barvni film »Prijateljsko prepričevanje« ni povsem upravičeno prejel visokega priznanja lanskoletne žirije festivala v Cannesu, film vendarle rade volje priporočamo kot prijetno in tuc.i kvalitetno osvežitev zabave vi smeha željnim gledalcem. S svojo veliko domiselnostjo in lahkotno spretnostjo režiser William Wyler s tem svojim delom res ni ustvaril filmske umetnine, kakršna je na P '-mer film »Najboljša leta ~-šega življenja«. Spletel pa iz resnih in veselih prani-živahno filmsko zgodbo bogljenosti kvekersikega fizma, čigar glavni prea- -.arniki so V filmu Odlični igralci Garg Cooper, Anthong Perku:s in Dorcthv McGuire. Naredil je film, ki mu nikoli ne bo zmanjkalo gledalcev in prijateljev.
Čeprav sta oba našteta filma primerna tudi za mlajše gledalce, starše in mladino se posebej opozarjamo na film »V pomladi življenja«. Tisti, ki poznajo zgodbo filma ze t: romana ali pa tudi i- slikanice, ki je pred leti izhajata v našem časopisu, si bodo -T i prav gotovo, ogledali brez nebnih priporočil. Sai je pomladi življenja« eno red mn zares"lepih mladinskih, del. • se uspešno izogiba v mladinski literaturi tolikokrat pogi s-vani hoteni naivnosti, sladkobnosti in sentimentalnosti,- rn -veliko umetniško prepričljivostjo slika resničnost od menih svetlih do žalostnih odtenkov. Film režiserja C. Bromu a je ostal zvest literarni predlogi in je njene odlike lepo prenesel v filmsko govorico. Resnično presenečenje bo za gledalce mali Claude Jurman, ki je kar presenetljivo dobro upodobil dečka J odg ja in odigral v lepem naravnem okolju ameriškega pragozda žalostno zgodbo o njegovem prijateljstvu s smjačkom Slakom do zadnjega odtenka prepričljivo. Upamo, da si bo ta lepi film lahko ogledalo čim več mladih gledalcev!
i
•s',..	%	  -X.........■.. ....<va
telita Vovk,' Študija mejačev u film Martin Krp^n
/
St. 28« — 8. DECEMBRA 1958	'/	SLOVENSKI	P0E0CEV1LEC	1	■&.	S	1
Predlog
nekaterih občin
za ukinitev
v novomeškem okraju e. >\JŽy
Ukinili naj bi občine Semič. Straža-Toplice, Mirna, Mokronog, Šentjernej in Kostdnjevica-Podbočje
Po predlogu naj bi se števiilo občin v novomeškem okraju znižalo od sedanjih 15 na 9 občin. Ukinile naj bi se občine: Semič, Straža-Tcipliee. Mokronog, Mirna, Šentjernej in Kostanje vica-Podbočje.
Ze dalj časa je bilo očitno, da nekatere manjše občine v novomeškem okraju niso zmožne opravljati nalog, ki jih ima komuna. Majhna šibka občina ni sposobna organizirati vseh upravnih služb, ki po pristojnosti pripadajo komuni, in za-
Dve milijardi prometa
Delovni kolektiv trgovskega podietja na veliko »Panonija« v Ptuju je letos zabeležil lep napredek in povečal promet za okrog 20 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Letos bodo dosegli okrog dve milijardi dinarjev prometa. V Sloveniji in v severnem delu Hrvatske imajo okrog 700 odjemalcev — trgovskih podjetij. Obnovili in modernizirali so tudi skladišči za prehr.anbeno blago in, galanterijo. V zadnjih treh letih so podvojili število avtomobilov, s katerimi hitro dostavljajo blago posameznim poslovalnicam. Podjetje je s svojim poslovanjem v zadnjih štirih letih upravičilo svoj obstoj.
K.
to tudi ne more biti pravi . usmerjevalec gospodarskega in družbenega razvoja svojega območja. Samostojna družbena in gospodarska vloga komun se je okrepila. Praksa je v preteklih letih čisto določno pokazala, katere občine so sposobne to razširjeno nalogo komun izpolniti, i« katere tega ne zmorejo zaradi objektivnih ovir.
Pobuda za novo teritorialno razdelitev novomeškega okraja je prišla od spodaj, od ljudi in tudi od samih ljudskih odborov takih šibkih občin, pa tudi od političnih organizacij. Na podlagi razprav, sklepa okrajnega ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov je bil poslan Sekretariatu za zakonodajo pri Izvršnem svetu LRS predlog za odpravo nekaterih občin v novomeškem okraju. Predlog vsebuje tele spremembe:
Občina Semič je bila najmanjša v okraju. Predlog je, da se ta občina v* celoti združi z občino Črnomelj, kamor tudi teži teritorialno in ima s Črnomljem ugodne prometne zveze. Občina Straža-Tto-plice je sicer industrijisko kmetijsko razvita občina,, vendar je zelo blizu Novega mesita. Veliko ljudi iz te občine je zaposlenih v novomeški občini. Prebivalci te občine so
izrazili željo, da se priključijo novomeški občini.
Področje občine Šentjernej je •izrazito kmetijsko. 2e pri prejšnji teritorialni razdelitvi je del prebivalcev te občine izrazil željo, da se vključi v novomeško občino. Gospodarstvo občine je navezano na industrijsko središče okraja, to je Novo mesto, čemur so tudi prilagojene prometne zveze. K občini Mokronog je= bil ob združitvi leta 1955 priklju-
Siovenj Gradec
Stanovanjska skupnost pri Občinskem ljudskem odboru v Slovenjem Gradcu je te dni izročila svojemu namenu nov uslužnostnji obrat — moderno pralnico. Prostori pralnice so primemo urejeni v središču mesta. Na razpolago sta dva pralna stroja, ki opereta 11 kg suhega perila v eni uri. Za začetek bo to zadostovalo. V o!-a-tu bosta tudi krpalnica in. likalnica. Gospodinje bodo dobile iz obrata perilo ne le oprano in posušeno, ampak tudi zakrpano in zlikano. Nova stanovanjska skupnost se upravičeno ponaša s svojo pralnico. Te pridobitve pa so še posebno vesele zaposlena žene, saj bo s tem marsikateri odvzeto veliko breme in ji bo preostalo več časa za družinsko življenje.
čen tudi del bivših občin Šmarjeta in. Škocjan. Ti so že večkrat izrazili željo, da se priključijo občini Novo mesto. Po sedanjem predlogu se občina Mokronog odpravi. Del občine se priključi občini Novo mesto, ostali del pa občini Trebnje. Občina Mirna je prav tako majhna občina an v neposredni bližini Trebnjega, ki je naravni gospodarski politični center temeniške in	mirmske
doline. Obe dolini predstavljata zaokroženo gospodarsko celoto. Zato se občina Mirna v celoti združi z občino Trebnje.
Tudi občina Kostanjevica-Podbočje ni bila posrečena komunalna enotta. Majhna in gospodarsko pasivna	občina
ni v stanju razviti samostojnega gospodarskega življenja tako. kot ga narekuje današnji razvoj. Toliko manj, ker niso ponehala trenja med Podbočjem in Kostanjevico. Občina se po predlogu v celoti priključi industrijisko	močni
'občini Videm-Krško,	kamor
ima dobre prometne zveze.
Po tem predlogu naj bi torej ostalo v okraju še devet občin. Z združitvijo občin Semič in Črnomelj se bo število prebivalcev črnomaljske občine povečalo na 17.032. Novomeška občina5 bi pp .priključitvi občin Straža-Toplice, Šentjernej in dela moikronoške občine, štela 39.367 prebivalcev. Število prebivalcev občine Trebnje bd se s priključitvijo dela mokronoške občine in celotne občine Mirna povečalo na 17.042 prebivalcev, število prebivalcev občine Viidem-Kr-ško pa po pripojitvi občine Kostanjevica ‘ - Podbočje na 18.481 prebivalcev. Po tem predlogu ostane nespremenjen obseg dosedanjih občin Brežice, Sevnica. Senovo, Metlika in Žužemberk.
(r)
Radovljica — v ozadju Karavanke
Uspešna turistična sezona
Kako je s komuno in drugo dejavnostjo v radovljiški občini
Področje radovljiške občine je precej obsežno, zato ima občinski ljudski odbor precej težav, ki jih delno že rešuje v okviru možnosti. Zelo veliko finančno breme za občinski proračun predstavljajo izdatki za šolstvo, saj je v občini kar 16 šolskih ustanov. Pesebne težave imajo z novozgrajeno šolo v Lipnici pri Kropi, ki je. bila na pol dograjena po razformi-ranju bivšega OLO Radovljica in predana občinskemu odboru, ki pa ni imel 'na razpolago zadosti sredstev za nabavo sodobne opreme. Zato je bila ta šola le zasilno opremljena.
Občinska komunalna uprava dobro dela. Dobro je urejena električna razsvetljava in razširili so cesto med Begunjami in Drago, tako da je omogočen po njej tudi) promet z avtobusi. Problematičen pa je dohod z
/
glavne ceste do Radovljice, ki je nemogoč in za katerega obljublja Okrajna uprava cest že nekaj let, da ga bo uredila. Načrti so že pripravljeni, samo denarnih sredstev ni mogoče dobiti.
Vodovod na levem bregu Sav<-je urejen, medtem ko je z bližnja naselja na levem bre še problematičen. Zato je bil. tam ustanovljena vodovodne skupnost in pričelo se je delati tako da je sedaj vodovod napeljan že do Kamne gorice Vendar ga bo treba napeljat še naprej do Lipnice, za kar pa bodo potrebna precejšnja denarna sredstva, ki še niso v celoti zagotovljena.
Velik problem, o katerem je bilo že zelo veliko govora sta poslopji železniških postaj v Radovljici in. Lescah. Govori se o tem, da bi se namesto dose-
Prihodnje leto 600 vozil več
Zasedanje delavskega sveta Tovarne avtomobilov v Mariboru
Izliv Krke v Savo pri Brežicah. (Foto: Selhaus)
Mizu,	itidaMeč
Maribor
Tesni prostori so ovira za po-ečanje prometa. Trgovsko pod-etje »Univerzal« v Mariboru osluje v zelo tesnih prostorih, i ovirajo normalno manipuli-anje z blagom in onemogočajo ovečanje prometa. Skladišča so renatrpana ter zaradi vedno ■ečjega prometa ne ugrezajo eč svojemu namenu. Tudi pi-arne so pretesne, saj na primer
eni sobi uraduje kar 6 usluž-encev. Zaradi takšnega stanja ta se podjetji »Univerzal« in Veletkanina« dogovorili, da bo-ta zgradili skladišča z upfav-imi prostori na vogalu Parti-anske in Cankarjeve ulice. Narti so že izdelani in oddani ■riznanemu gradbenemu strokovnjaku inž. Vladimirju Šlajmerju, ki bo vodil gradnjo. >redvidoma bodo že aprila 1959 asadili prvo lopato na Zemljiču, ki so ga kupili že pred etom dni.
*
Skrb za gradnjo trgovskih lo-:alov. V občini Center so skle-tili, da mora vsaka stanovanj-ika stavba obvezno imeti tudi irostore za trgovske in neka-
O G l A S
I . »SLOVENSKEM • POROČEVALCU-• GOTOV e USPEH>
tere druge lokale. Ta ukrep je pravilen, ker gradijo v Mariboru vedno nova stanovanjska naselja, ki so brez trgovin, mlekarn, pekam in nekaterih drugih lokalov, ki so državljanom nujno potrebni.	K.
Cesto bodo izboljšali
V Vidmu-Krškem so po vojni zgradili veliko novih objektov, komunalnih in športnih naprav ter okoli 200 novih stanovanj. Med pomembne komunalne pridobitve spadata vodovod in. kanalizacija v mestu. Oboje je bila že davna potreba tega mesta, ki se precej naglo širi.
Glavni nerešen problem v mestu je sedaj še cesta skoai mesto, zlasti od postaje pa do konca Krškega. Cesta je zaradi velikega prometa ob deževnem vremenu blatna, ob suhem pa prašna. Občinski ljudski odtor ima v načrtu, da skupno s cestno upravo prihodnje leto uredi cesto skozi mesto, hkrati pa tudi pločnike, ki so prav tako potrebni ureditve.
(r)
Brežice
Občnega zbora Društva prijateljev mladine v Brežicah se je udeležilo precej ljudi. Iz obračuna dela v preteklem obdobju je bilo razvidno, da je društvo doseglo lepe uspehe, saj je pripravilo za otroke več prireditev, jim omogočilo v dveh izmenah taborjenje v
Rimskih Toplicah in uredilo otroško igrišče, za katero je uporabilo skoraj	vsa svoja
sredstva. Ob koncu so predvajali še tri vzgojne filme.
S. Z.
Turjak
Te dnj, slavi Jože Centa iz • Skamovca pri Turjaku 80-letni-co - rojstva. Jubilant izhaja iz trdne kmečke družine. 2e v rana- mladosti je spoznal težave, k; jih je povzročal naprednim ljudem tedanji režim in zato Je bil vedno na strani zatiranih. Med NOB so se njegovi sinovi udeležili aktivnega boja proti okupatorju, sam pa Je po svojih močeh pomagal partizanom, ki so ga prav radj obiskovali. Ob visokem'Jubileju mu iz srca čestitamo in kličemo še na mnoga leta.	(or)
Te dni je bilo v Tovarni avtomobilov. v Mariboru redno zasedanje delavskega sveta. Poročilo Upravnega odbora je podal predsednik Emil Lesjak, nato pa je poročal o izpolnitvi plana za tretje tromesečje Rado Golob. Iz njegovega poročila Je razvidno, da Je izpolnjevanje proizvodnega plana v glavnem zadovoljivo, le prodaja v zadnjem času ni dosegla potrebne ravni, saj bo podjetje predvidoma imelo do konca leta na zalogi 300 do 400 vozil.
Gospodarskega plana TAM v prvih 9 mesecih letošnjega leta sicer ni v celoti izpolnila. Vrednost realizacije po prodajn.i ceni je bila izpolnjena z 68.67 odstotkov. Razen problemov okoli rekonstrukcije podjetja, ki je predvidena v.zvezi z osvajanjem licenčnega vozila TAM 4500 je delavski svet razpravljal tudi o zvišanju proizvodnega plana za leto 1959. Delavski svet Je na svojem rednem zasedanju sklenil, da zviša proizvodna plan za 600 vozil, ker bo le na ta način v celoti izkoriščena kapaciteta podjetja, v podjetju pa se z zvišanjem proizvodnega plana tudi ne bo pojavila potreba po odpuščanju odvisne delovne sile.
Po novem zvišanem planu za leto 1959 bo TAM proizvedla -1000 vozil znamke . DEUTZ in 2200 vozil standardne proizvodnje, to je vozil znamke PIONIR V to število so všteti tudi avtobusi in ostala specialna vozila,
Kolpska dolina
Prebivalci, Kolpske doline, od Trave mimo Cabra pa do Broda na Kolpi, so vsa leta pogrešali gasilsko organizacijo. Prav zaradi potreb in oddaljenosti okoliških društev so pred dvema letoma prebivalci Osilnice ob Kolpi ustanovili prostovoljno gasilsko društvo. Navzlic pomanjkanju potrebnega inventarja in ostale opreme so se resno lotili dela. V tem kratkem času so doseglj, lepe uspehe in letošnji redni letni občni zbor društva Je pokazal, da Je bilo storjenega veliko. V polnem razmahu so priprave za gradnjo novega gasilskega doma, ki .ga potrebujejo, saj imajo orodje razmetano povsod naokrog. Ker jim je priskočila na pomoč Občinska gasilska zveza v Kočevju s precejšnjo vsoto in ker je gradbeni odbor delaven, je pričakovati,, da bodo pridni in delavni gasilci zgradili gasilski dom.
ki jih bo podjetje izdelalo predvidoma 300; Razen tega'bo‘podjetje povečalo izdelavo rezervnih delov. Teh bo izdelalo 1.700 ton. S predvidenim povečanjem proizvodnje v prihodnjem letu pa se število zaposlenih v TAM ne bo bistveno povečalo. —gd
danjih dveh postaj zgradilo na polovici poti med Radovljico in Lescami novo, moderno postajno poslopje za oba kraja, ven-' dar zadeva še niti s strokovne • strani ni rešena, ker ima proga na tem delu zelo močan padec. Na vsak način, je nujno, da se ta zadeva na ta ali na oni način čimprej spravi 7 mrtve točke.
Kot povsod je tudi v radovljiški občini stanovanjska stiska zelo velika in jo rešujejo na ta način, da posamezna podjetja gradijo v okviru možnos^, večje ali manjše stanovanjske 'zgradbe.
V Radovljici je bila letos izredno uspešna turistična sezona, saj so imeli do konca septembra preko 12 tisoč gostov in preko 80 tisoč nočitev. Skiipaj 3 privatnimi sobami je bilo na razpolago nad 600 ležišč Tudi za prihodnjo sezono se nameravalo dobro pripraviti. Predvsem je v programu še boljša ureditev kopališča pri Sobcu, ki je že letos privabljalo veliko število domačih in tudi tujih turistov. S tem bo tudi občinski ljudski odbor Radovljica po svojih močeh prispeval k razmahu turizma na Gorenjskem.
.Na koncu lahko zapišemo, da se občinski ljudski odbor Radovljica po svojih močeh trudi, da bi odpravil težave, ki se pojavljajo na obm -čju občine in upajmo, da mu bo ob močni podpori volivcev to tudi uspelo.
- K.
Vesti iz Trbovelj
»Svoboda Trbovlje II« je začela z izobraževanjem — Uvod v ciklus predavanj, ki jih bo v zimskem času organizirala »Svoboda Trbovlje II«, je bilo predavanje sekretarja Glavnega odbora SZDL Slovenije tovariša Franca Kimovca-Zige o temi »Bistvo VII. kongresa ZKJ in mednarodni politični odnosi«. Predavanje je z zanimanjem poslušalo lepo število ljudi.
Prva uprizoritev »Direktorjevega rojstnega dneva« — Gledališka družina »Svobode-Center« se je predstavila občinstvu s premiero »Direktorjevega rojstnega dneva«. Delo je režiral znani trboveljski kulturni delavec Franci Jarc.
Večerna mladinska politična šola — Občinski komite LMS in Ljudska univerza bosta organizirala mladinsko večerno politično šolo, ki jo bo obiskovalo 30 do 40 mladincev in mladink. Sola bo trajala predvidoma dva meseca in sicer dvakrat na teden po dve uri. Program tem ie zelo bogat, predavali pa bodo vidni politični delavci iz Trbovelj in Ljubljane.
Dva nova avtobusa — Avtobusno podjetje v Trbovljah je nedavno kupilo nov avtobus, ki so ga že vključili v mestni promet. Podjetje bo v kratkem nabavilo še en. avtobus, kar bo gotovo vplivalo na izboljšanje lokalnega prometa.
—nc
Sežana - danes in .jutri
Vedno	več
Na občnem zboru »Svobode«
' Lovrencu na Pohorju so ugo-oviii, da je le-ta dosegla v mi-lulem obdobju lepe uspehe, fajbolj so se izkazale sekcije a dramatiko, splošno izobraževanje in glasbo. Tako sp upri-;orili po eno komedijo im ope-■eto. Večkrat so z njima nasto->01 v domačem kraju ter go-rtovali v sosednji Ribnici na ?ohorju. Zelo pohvalno je tudi odelo vanj e pevskega zbora pri »»nth proslavah ter ob . občin-:k«m prazniku v Lovrencu in *odvelkL Splošno izobraževalna sekcija H® priredila več koristnih pre-
■Mmij s področja medicine,
gozdarstva, zemljepisa in zgodovine. Teh predavanj se je udeležilo precej ljudi. Požrtvovalno pa je delo knjižničarke, ki opravlja svoje delo že več let. Knjižnica, kj, posluje po enkrat na teden« ima vedno več bralcev. To predvsem zaradi zanimivih knjig, ki jih kljub težavam z denarjem kar uspešno nabavljajo. Knjižnica ima blizu 1500 knjiig, kar le za podeželski kraj vsekakor lepo število.
Na občnem zboru so se pogovorili tudi o lyijižni akciji, ki jo nameravajo izvesti letos im o prireditvah v Cankarjevem tednu.
V Sežani pridno skrbijo za napredek in snago. Skozi to prijazno mesto gre na dan po več sto avtomobilov, avtobusov, tovornjakov in drugih vozil iz Trsta, pa tudi proti njemu, predvsem v poletni turistični sezoni. Pa tudi sedaj promet ni majhen. Zato je prav, da je Sežana kot obmejno mesto lepa in prijazna. Spomladi, ko vse cvete in zeleni pa vse do jeseni, jr mestece en sam park.
Ponekod pa je kljub temu š( najti kakšen neurejen in zanemarjen kotiček. Prvi tak prostor je pred poslovnimi prostor Splošnega gradbenega podjetji »Kraški zidar«. Hiša, ki je bik na tem mestu, je pred več let’ pogorela in po odstranitvi ruševin je ostal ta prostor vse dc danes zanemarjen. Sedaj gr uporabljajo za nekak parkirn' prostor, ki pa je ob dežju polr mlak in druge nesnage. Vsekakor bi morali ta prostor čimpre; primerno urediti.
, Drug tak zanemarjen prosto je pri križišču cest Ljubljana— Trst in Divača—Repentabor -pri javnem stranišču. Ob tej pri tlični stavbi je tudi javna teht nica in v njej še prodajalna avtomobilskih voznih kart in manjše stanovanje. Stavba je
brez strehe, betonska plošča pa prepušča vodo, tako da so vsi zidovi mokri in pokvarjeni. O snagi v stranišču skorajda ni sledu. Tudi ta prostor bi morali čimprej urediti, da ne bi kvaril lepote Sežane.
Tretji zanemarjeni kotiček je ob cesti, ki se odcepi od glavne
Tržaške ceste proti novi bencinski črpalki in dalje do železniške postaje.- O tej cesti smo že lani pisali, da je zelo slaba. Sedaj lahko povemo, da je naša graja pomagala, saj so cesto na novo asfaltirali in je danes zadovoljiva, čeprav ne najboljša, kajti posebno pred bifejem so ob
m
deževju cele mlake umazane vode. Ob tej prometni cesti tudi ne manjka robid in druge nepotrebne navlake. Stara drevesa ob cesti so pred nekaj leti posekali in zasadili mlada. Ker .v veliki vročini in suši teh dreves ni- nihče zalival, se jih je precej posušilo, nekaj jih je polomila burja, nekaj razni malopridneži, nekatera pa je prerasel plevel. Nikogar ni bilo, da bi jih negoval in privezal h količem, ko je veter potrgal prve vezi.
Da ne bi bralci mislili, da hočem pisati danes o Sežani samo senčne strani (čeprav z dobrim namenom), naj omenimo še nekaj sončnih. Kraj prav lepo napreduje in se razvija iz dneva v dan v vse lepše mestece. Ob ielezniški postaji gradijo novo’ Sežano in tu rastejo nove stavne kot gobe po dežju. Trenutno gradijo v Sežani deset novih ■.gradb. Ker je promet na meji proti Trstu, na bloku v Fernetičih vedno večji, so začeli tam graditi še eno poslopje za ob-nejne organe in carino, kar bo imogočilo hitrejši postopek pri irehodih "čez mejo.
Prostor pred železniško posta-o nameravajo razširiti in na sejanjem zelenjadnem vrtu urediti parkirni prostor, kajti sedaj, predvsem ob večerih, je tam toliko ljudi, da se skoraj ne morejo izogibati. Nekaj je bilo tudi slišati,'da mislijo na
planini Zidovnik (575 m) graditi sežanski planinci novo planinsko kočo. S planine Zidovnik je zelo lep razgled na vse strani in nova koča na tej planini nad Sežano bi imela prav gotovo precej domačih in tujih obiskovalcev. Čeprav bo graditev terjala veliko dela in skrbi, sežanskim planincem prav gotovo ne bo žal za ves trud, ko bo koča dograjena.
Železnica je zgradila na postaji novo veliko zidano poslopje za skladišče in tudi trinadstropno poslopje za pisarne. V Sežani pa skrbijo tudi za modernizacijo trgovin. Tako imajo zelo moderno urejeno novo trgovino, ki je nepretrgoma odprta od 7 do 20 ure. V njeni bližini je tudi nova delikatesna trgovina in bife, ki prav tako nepretrgoma obratuje od 7 do 22 ure. Le-ta je zelo moderno urejen. Potrebno pa bi bilo oba obrata opremiti z‘napisi, ker sta sedaj brez njih in ne vemo niti kdo jih je odprl. Pod obema pa je kavarna »Šport« in restavracija obenem. Čeprav so to že kletni prostori, so še kar primerni za tak gostinski obrat. Ker ni v novi Sežani še nobene trgovine, bi bilo prav tudi tam urediti eno. Najprimernejši prostor bi bil pri železniški postaji, kjer je menda po urbanističnem načrtu predvidena še en^ zgradba. Prostor bi bil vsektko® primeren.
skupnim delom
st uhrajo pot
V okviru gospodinjskega centra Videm - Krško, v katerem pa seveda žene niso osamljene, je bilo že marsikaj stoarjenega za razbremenitev gospodinj. Tako bo stanovanjska skupnost, o katere skorajšnji ustanovitvi se pravkar začenja živahna razprava v okviru SZDL, nastala resnično iz potreb prebivalcev Vidma - Krškega.
Gospodinjski center je vzpostavil prvi stiK s prebivalci prek dobro zasnovane ankete, ki je nazorno pokazala, kaj najbolj obremenjuje gospodinjstva in kje jim je najbolj potrebna pomoč. Odgovori v anketi so pokazali, da Videm - Krčani najbolj pogrešajo kemično čistilnico. Na drugem mestu je bila želja, da bi organizirali delavnico za pobiranje zank. Pre-
plašč s stoječim krznenim ovratnikom. Klobuk je iste barve kot plašč
Mrzli dnevi zahtevajo drugačno obleko kot prejšnji mlačni in deževni čas. Letošnja moda skrb; za dobo, ko živo srebro zdrkne pod r?,ičlo. Sicer je nekoliko muhasta, če pametno izbiramo, pa tudi prav zelo uporabna. Strogo modno krojen’ zimski plašč;, so sicer precej široki, vendar med njimi ne manjka niti, ožjih. Ovratniki so visoki in včasih segajo kar nad brado, so pa tudi zelo široki tako da nas grejejo skoraj kot nekakšen »kep«. Tudi krznen.'.
slin® aa novoletna darila
Se dobrj trije tedni in novo leto bo tu — čas obdarovanja svoj:h najbližjih.
Ali pa smo že kaj mislile na darila, iii jih bomo darovale? Marsikatero darilo lahko spretna gospodinja pripravi sama, saj-dobro pozna vse nujne potrebe in pa seveca tudi okus svojih družinskih članov. Dobro, pametno in r.a prisrčen način obdarovati je umetnost, ki je vsak ne pozna, je pa večini žena že nekako prirojena. Nobena darilo pa cbdarovanca ne razveseli tako, Kakor tisto, ki so ga izdelale ženine ali materine roke.
Res je, da nss čas vedno lovi, vendar nam bo kaka urica ob večerih, ki si jo utrgamo za izdelavo takih daril tudi v prijetno razvedrilo, in Ko bomo taka darila poklanjali, nam bo sreča in zadovoljstvo obdarovanca poplačala ves naš trud, saj nam bodo hvaležni, da kljub velikim skrbem, zaposlenosti in utrujenosti, še najdemo prosto urico zanje.
In kaj vse darujemo? Najbolje, da si napravimo spisek vseh, katere nameravamo obdarovati. Pretehtajmo dobro, kaj kdo potrebuje in s čim bi ga najbolj razveselile. Upoštevajmo pri tem, če le mogoče njihove »tihe« želje in premislimo. kaj od tega lahko same' naredimo.
Če se mož vozi še v zimskem času s kolesom in je precej izpostavljen vetru in mrazu, bi mu bili zelo dobrodošli grelci za nogavice za težje zimske čevlje. Če je smučar, bi ga s toplo volneno garnituro kape, šala in rokavic z norveškim vzorcem zelo razveselile.
Hčerkici in sinčku bi spletle ali jopico ali pulover, rokavičke, kapico, šal. tople volnene žabice itd.
Če smo spretne, lahko za najmanjšega izdelamo iz starega sukna ali žameta razne živali, kakor mucke, zajčke, psičke, s.ione ;td. Zato si izdelamo najprej ustrezni kroj na papirju in po njem urežemo še blago. Nagačimo jih z vato, lesno volno in podobnim. Z živobarvno pre-jico bomo naznačile še oči, in gobček. Še lep trak okoli vratu, na katerega privežemo majhen kraguljček. Verjemite, da bo malček žarel od veselja nad darilom dedka Mraza, prav tako, kakor če bi dobil naj lepšo in najdražjo punčko.
S
In naši babici in dedku, ki sta vedno vsa premražena, še v postelji ju zebe, jima napletimo tople copate za v posteljo, tako tople noge bosta imeia m kako nama bosta hvaležna. Ce pa ju trga v križu, spletimo 25 — 30 centimetrov visok, okrogel pas. ki ga oblečemo kar čez glavo. Dolnji in gornji rob naj bo pleten v patentnem vzorcu 2 desni ln dve levi, srednji del pletemo srme desne. Ce bosta nosila tak P"', ju prav gotovo ne bo zeblo 3.n trgalo v križu. In kak« do-
bro se jima 'do zcielo, da smo jim to me same napravile.
In še in še bi lahko naštevali darila, ki jih lanko napravimo
same v veselje naSim dragim, le odločiti se je trena in pa pohiteti, kajti le še trije tedni nas ločijo od 31. decembra.
Jjudui vjL!...
lahko prejmete
\&m zaptstao ur®
v zameno iatnik
SssBgato
koiekcllo
•ZLATOROG«
prevodov
v zameno za srebrnik ki ga najdete v
RIO
prašku
Najden zlatnik ali srebrni! pošljite na naslov Maribor.
Priložite Vaš naslov.
Zato v vsako hišo Rio, ki je čudovit za pranje perila __
Pa ne samo zato, Rio je v resnici čudovito pralno sredstvo
m Ki 8® MAST trfkZ&RKA
Svinjsko mast, katero imamo že dlje časa na zalogi, je priporočljivo, da jo ponovno pretopimo in ji dodamo precej narezane čebule, da lepo zarumeni. Dodamo Se košček belega kruha, ki mastj odvzame morebitno žarkost. Nato mast
precedimo in jo nalifjemo v posode, katere smo poprej dobro umile z vročo vodo, ki smo ji dodgJe žličko pralne sode. Skrbno umito posodo do suhega zbrišemo, nato šele vlijemo mast vanje. Hranimo na suhem in hladnem prostoru.
cejšnje število anketirank je izrazilo tudi željo, da bi gospodinjski center nabavil sesalce za prah in jih izposojal za primemo odškodnino. Za skupno pralnico se je odločilo le manjše število žena, kar pa gospodinjski center ni prepričalo, da ni potrebna. Treba bo samo odstraniti nezaupanje pri nekaterih gospodinjah. Nekatere pa spet mislijo, aa pralni stroj trga perilo, da ne pere čisto in podobno.
Gospodinjska pospeševalka tov. Tomažičeva mi je pripove-. dovala, kaj "je gospodinjski center že storil, da bi uresničil želje videm - krških gospodinj. Pred enim mesecem je odprl sodobno pralnico, ki je v kratkem času oprala okrog 500 kg perila, čeprav ni delala s polno
zmogljivostjo in ni javno objavila začetka obratovanja. Te dni	bodo montirali še drugi
grelec za vodo, kar bo omogočilo obratovanje s polno zmogljivostjo.-Računajo, da bo pralnica oprala mesečno okrog 1700 kilogramov perila, s čimer bo krilS potrebe domačih gospodinjstev.
»Kako si razlagate tako veliko zanimanje za pralnico, ki ni nič v skladu z izidom ankete?« sem vprašal gospodinjsko pospeše-valko.
.»Dober glas o pralnici se je hitro razširil,« je odvrnila tov. Tomažičeva, »in .ljudje so spoznali, da dobijo iz pralnice lepo belo perilo, nič raztrgano in — kar je najvažnejše — da za pranje ni. treba odšteti prevelikega zneska . . .«
in zimski mraz
ovratniki so krojeni tako, da niso samo v okras. So prece.i veliki in skoraj dosledno iz vi-sokodlakega krzna, tako 'da nam modno ukrojeni ogrejejo vsaj še brado, če ne tudi lica.
Pokrivala so v visoko modnih stvaritvah precej smešna za nevajeno oko. Nekakšne polkrogi,.-ali Pa visoke valjaste oblike o »veliki pariški modi« prevladujejo. Baretke, izdelane iz blaga pa zapuščajo tudi manjše salone in čeprav jih pri nas letos kar precej vidimo, ne moremo več računati s tem, da bodo kaj dolgo veljale za modne. Med priljubljena »pokrivala«, ki jih ne diktira visok ukaz temveč tista veljavnejša moda cest, spada »kuta«. Takšno pokrivalo, • nekakšna mehka ruta, ki se tesno prilega obrazu, je že precej časa v modi. Pri nas, pa1 tudi izven, naših mej si 3o na prav hiter način omislijo tako, da si tesno ob obraz zavežejo daljši šal ali večjo ruto (glej skico). Seveda pa zahteva ta način vezanja rut tudi pravilno oblikovan in v glavnem.le mlad obraz. Vse nepravilnosti ali gubice, pa tudi slaba polt, so prj, ruti, ki obraz nekako izloči, zelo vidne.
Obutev je tudi v letošnji zimi prav zelo topla. Visokj, čevlji so podloženi s krznom, če so pa prav zares modni so tudi izdelani iz krzna. Za takšne čevlje najpogosteje uporabljajo krzno morskega psa. čevlj?. so torej krzneni navzven, podloženi pa so s toplim plišem. Podplat je gumijast, guma pa sega tudi visoko na čevelj tako da izgleda. kot da bi čevelj Imel vsaj dva centimetra debel podplat. Ta gumijasta »obloga« ščiti krzno pred blatom. Pri tej vrst; čevljev nikdar ne vidimo višje pete kot prav nizko-šport-no.
Nogavice so pri vseh vsaj nekoliko športnih priložnostih (iz-prehodiih na primer) precej debele. Žive barve 5ih seveda v modnem svetu dopolnjujejo. Tudi me si lahko že kupimo barvno prav lepe modre in rdeče elastične nogavice, ki pa so po vsem svetu zaenkrat še privilegij lepo oblikovanih nog.
Obleka je letošnjo zimo še vedno nesmiselno krojena z odstopajočim ovratnikom in kratkimi rokavi. Seveda pa nikakor ni nujno, da bi tudi me vztrajale pri strogo modnem kroju. Izbira blaga je namreč za mrzle dni kar najprimernejša. Obleke so krojene iž blaga, ki smo ga bile vajene kupovati za plašče, krila pa so najpogosteje tako debela, da se ne bi proti vsem načelom prav nič pregrešile, če bi ga ukrojile iz nekoliko izrabljene stare odeje. Po svetu so kar najbolj modna še vedno krila, ki so krojena iz mohairja, navadno iz karirastega. Ta krila krojijo ali zelo široko, v globokih nezalikanih
Prvi zimski dnevi so tu, ki zahtevajo od nas, da se topleje oblečemo. Prav tako s-; nadenemo pokrivalo, ki je zelo pogosto topla ruta ali pa drugačna volnena prilegajoča se čepica. Vendar pa mora biti obraz temu primerno negovan, kajti tesno obdan z ruto kaže vse gubice in druge pomanjklijvosti na koži. Prav zaradi tega moramo posvetiti koži na obrazu v zimskem času še več pozornosti kot sicer. Predvsem pazimo na čistočo obraza, tako se no bodo mogli tvoriti razni izpuščaji. Zato si vsak večer, če smo še tako utrujene in brez
volje s kosmičem čiste vate ali sterilne gaze zbrišimo obraz s čistim alkoholom, kolonjsko vodo ali limonovim sokom. To ponovimo tolikokrat, dokler ni vata čista. Po takem čiščenju je koža suha, zato jo namažemo s kako dobro kremo, ki je hranljiva za kožo. Če nimamo pri roki drugega, nanesimo na obraz smetano m jo pustimo tako nekaj minut, nakar z vato zbrišemo odvečno maščobo. Tudi zjutraj, ko se umijemo s topo vodo, namažimo obraz s hranljivo kremo, vendar ne tako debelo, sao ni nič kaj pri-
gubah ali pa tako, da krilo le prav rahlo naberejo v pasu.
D. P.
USPEŠNO DELO CENTRA ZA POSPEŠEVANJE GOSPODINJSTVA V VIDMU-KRSKE11
Da, res! Pralnica zaračuna samo lastne stroške. Pranje 8 kilogramov perila stane samo 250 din, kar zares ni preveč. Od tega dobi perica 80 din, ostalo pa ravno zadošča za kritje stroškov.
Poleg pralnice so uredili primeren prostor za likalnico in krpalnico, kar je tudi želja tamkajšnjih gospodinj. Likalnica bo začela delati brž, ko bo pralnica obratovala s polno zmogljivostjo, za krpalnico pa bo treba prej zbrati potrebna sredstva. Treba pa je priznati, da imajo občina in podjetja zelo veliko razumevanje, saj gre njim zahvala, da so lahko uredili prostore za pralnico, nabavili pralni stroj in grelca za vodo.	\
Tudi prostor za kemično čistilnico je že pripravljen, treba bo poiskati samo še družinsko stanovanje za čistilca. Prihodnje leto bodo organizirali pobiranje zank. Gospodinjski center bo kupil tudi nekaj gospodinjskih strojev in jih izposojal za odškodnino. V načrtu ima gospodinjski center še pospeševanje družbene prehrane uvedbo, toplih obrokov hrane v Celuloz; m Kovinarski zadrugi.
Gospodinjski center upravlja odbor v katerem so prosvetni delavci, zdravniki, gradbeni strokovnjaki, zastopniki sindikata in drugi. Vsi so se nesebično lotili dela. Tako je na primer gradbeni tehnik Mižigo; vodil vsa dela pri urejanju pralnice, ne da bi zahteval zč to kakršnokoli plačilo. V terr požrtvovalnerh delu člano\ upravnega odbora gospodinjske, ga centra in v razumevanju ostalih činiteljev pa je tud: ključ za dosežene uspehe.
PREDSOBA
diod v stanovanje
Predsoba je prostor, skozi katerega mora stopiti obiskovalec našega stanovanja. Predsobe naših stanovanj so navadno zelo žalostne, ker so temne in ozke. Paziti moramo, aa v njej ne shranjujemo odvečne navlake. V njej odlagamo plašče in vstopamo z mokrimi čevlji in dežniki. Zato nai bo edina oprema predsobe obešalnik in stojalo za dežnike. V majhnih predsobah in tudi sicer so najprimernejši obešalniki, vdelani na steno, ker ne zavzemajo nikakega prostora. V predsobi naj bo tudi ogledalo in polica za kobuke. Pri družini z več družinskimi člani poiščimo v stanovanju prostor, kjer bodo odlagali površnike, ker je predsoba namenjena predvsem zunanjim obiskovalcem. Ker je to vmesni prostor, ki predstavlja prehod med zunanjim svetom in vzdušjem v našem stanovanju, poskrbimo vedno, da je predsoba
najprej, najbolj in vedno pospravljen prostor v našem stanovanju. Običajno je v predsobi parket, prek katerega položimo po sredi tekač, ki ga moramo dnevno dobto osnažiti. Zelo primerni tekač; so iz polivinila aii stragule, ker se lepo in hitro čistijo. Seveda pa položimo pred vrata predpražnik, da si lahko vsak osnaži čevlje, preden stopi v stanovanje.
V večje predsoDe lahko postavimo majhno mizico in dva stola, da se tujec ali gost, če mora nekaj minut čakati, lahko usede. Na miz-; naj bo pepelnik, po možnosti časopis in vaza s cveticam., Tudi na steni zelo lepo učinkujejo viseče posodice s svežimi cveticami. Ce je predsoba temna, oskrbimo, da bo mela primerno razsvetljavo.
Ce je naše stanovanje še tako skrbno urejžno in pospravljeno, predsoba pa pusta in zatrpana z vso odvečno navlako, bo vsak obiskovalec dobil neugoden vtis.
Zimski kostum iz debelejšega tweeda, ki ga pa tudi lahko nosimo pod plaščem
TOVARIŠICI, KI ISCE NASVETA ZARADI SVOJE NESPEČNOSTI, dasi zdravniki doslej niso ugotovili pri njej nobenih objektivnih vzrokov ne v telesnem in ne v duševnem oziroma živčnem stanju, nekaj navodil za zdrav spanec.
V prvi vrsti poskrbite za zadostno spanje. Res je sicer, da nekateri ljudje potreoujejo več spanja, nekateri pa manj, vendar ve Ija načelo, da potrebuje odrase* človek 7 do S ur spanja, otroci p ■ Tajmanj i do 2 uri več.
Najbolj zdravo žive oni, ki gre do zgodaj počivat in ki zgoda vstanejo.
Postelja mora biti v redu, ni pretrda in ne premehka, posebno pa ne preležana. Postelja za odra siega človeka mora biti 1 m široka in 2 m dolga, da se lahko speč: po potrebi pretegne in iztegne Zato je potrebno, da je tudi po steljno perilo in prav tako tail-odeje, da so dovoli dolge.
Za spanje je najprimernejša le ga, v kateri se človek najbolje počuti. Speči si instinktivno poišče razne lege v spanju, tako da pridejo vsi deli te;esa ao potrebnega odpočitka.
Najprimernejša temperatura za spanje je okoli 16 stopinj Celzija. Ce se zavarujemo preti prepihom, je vseeno treba p u s k r m ■; tn primerno zračenje.
tllobok in osvežujoč spanec je Kakor hrana nujno potreben za vzdrževanje telesnih in duševnih •:il Preu spanjem se ne pečajmo c raznimi problemi iu skrbmi, popolno telesno sproščenje, globoko dihanje in če si kar se le da živo predstavljamo, kako spimo vse to pospešuje uspavanje in nam pomaga do globokega io osvežujočega nočnega počitka.
Uspavalna sredstva uporabliaj-no sani o po navodilu zdravnika Vsekakor za mnoge ljudi velja, da se morajo šele naučiti kako se pravilno in zdravo spi
Nekaj jedilnike^
KOSILO: Fižolova juha s testeninami, krompir v kosih, špinača, snežene kepe.
VEČERJA:
polenta.
Ribe v marinadi,
trosi s poprom in drobno soljo ter zabeli z bučnim oljem in domačim sadnim kisom. Dobro premešaj, da se zabeia enako
merno porazdeli Solato napravi nekaj časa prej, preden serviraš. da do solata okusnejša.
fle po$a$imona nego o(&ta$a
jetna zavest, da se svetimo kot polni mesec. Ce vemo, da naši polti ne škoduje, se nalahno napudrajmo s takim pudrom, ki se ujema z barvo Kože, nikakor pa ne s kontrastnim n. pr. izrazito belo polt z rjavim pudrom itd.
, V mrzlih zimskih dneh pa moramo paziti tudi na ustnice in jih ne vlažimo na zraku, kei nam bodo tako boleče razpokale. Da to preprečimo, si jih nalahno namažimo z vazelino. Obvarujmo tako svoj obraz tud pozimi, ko je poit izpostavljena ostremu vetru in mrazu.
RIBE V MARINADI.
Četrt litra vinskega kisa enako količino vode, sol, nekaj zrn celega popra, pol lavorje-vega lista, vejico rožmarina, dva stroka strtega česna, zrezane majhne čebulice alj -šalotke kuhaj nekaj časa in pusti, da vre 10 minut. Nato precedi in vlij na ocvrte ribe. Tako pripravljene so okusne in izdatne ter jih lahko serviramo tudj s kru-hom. —
KOSILO: Telečja rižota, jabo! -
ni kompot, vinski trijet.
VINSKI TRIJET.
Bel kruh zreži na tenke ; zine in jih speci na štedilnikov plošči. Nato jih zloži v stekleno skledo, potresi s cimetom in polij s kuhanim in ohlajenim belim vinom, katerega si pre. osladila. Z vinom tolikokrat polij, da se kruhove rezine dodobra napojijo. Te Jedj ne ponudimo otrokom.
VEČERJA: Pramena jetra, zele
na v solati, beis kava.
PRAŽENA JETRA.
Zreži jih na tanke listke :. zarumeni v ponvi na vrcC masti drobno zrezano čebulo, k jo potreseš z žlico moke. Nat-primešaj jetra. kj jih nag. prepražiš in takoj serviraš, d. ne otrde Tik preden postav: na mizo,- osoli z drobno sol ji
ZELENA V SOLATI.
Srednje ve'i!-:e gomo-je zele ->peri in sk '-aj Se toplo o!:
Pi ter o h la c.: v mrzi; vodi. Zre* na rezalniku prav na tanko, po-
kladna za mrzlo vetrovno vreme
rioka.i pri-
za DOM IN DRU2IN0
st. 28« — 8. decembra 1958	/	SLOVENSKI	POBOCEViLEC	/	str.	7	"]
firadstia strelišča v Mariboru
Sele zimski čas navadno prav razgiba mariborske strelce, k; svoje sile — zaradi pomanjkanja strelišča — še vedno posve-4ajo izključno tekmovanju z jračno puško, za katerega ni treba posebno velikih tekmovalnih naprav. V tem pogledu pa je prišlo letos do majhne spremembe, ker so se močno razvneli že konec septembra, ko so pričakali na kolodvoru novega državnega prvaka v s:re'.janju z vojaško puško Karin Mlinariča. Muhasta športna sreča je namreč hotela, da je zmagal v streljanju z vojaško puško ravno tekmovalec. ki skoraj nima možnosti vadbe v tej strelski disciplini. To pa je mariborskim strelcem prišlo to-';ko bolj prav ker so lahko Ponovno pokazali na svoje najbolj boleče mesto — pomanjkanje strelišča. Kot kaže. njiho-
Živahni športni letalci ne Goriškem *
Odkar se je članom Aerokluba v Novi Gorici izpolnila vroča želja, da so dobili novo dvosedežno motorno letalo »Ma-• our«, je opažati med njimi vse večjo delavnost in željo po aktivnem udejstvovanju. Letalo ho hkrati koristile tudi kmetijstvu in gozdarstvu za hitro pomoč ob nezgodah, razen tega pa tudi za razvoj turizma in druge koristne namene. Uporabljali ga bodo tudi za vleko jadralnih letal, dokler ne dobijo ustreznejšega letala.
Klub je v letošnjem polletju vzlic pomanjkljivi opremi usposobil 26 padalcev A kategorije in 12 padalcev B kategorije ter tri motorne pilote. Računajo, da se bo to število do konca leta i povečalo. Ce bo vreme dopu--jalo, bodo v glavnem izpolnili svoj letošnji delovni načrt. /
V prostorih Aerokluba v Ajdi vščini so v čast dneva repub-like uredili in opremili delavnico za letalske modelarje. Tu bo r.ied zimskimi počitnicami tudi seminar za modelarje vaditelje, k; bi potem prenašali svoje znanj s na podeželje. V marcu se bo ; ričela letalska šola s teoretičnim poukom kot priprava za praktične vaje v prihodnji sezoni.
Slednjič so dobili tudi več strokovnih filmov, ki jih bodo po šolah in dvoranah predvajal 'učiteljem športnega letalstva. Vodstvo kluba si obeta na teh predavanjih veliko udeležbo, saj je bilo že lani ob podobnih priložnostih v 16 krajih več kot 60OO ! slušalcev. Prihodnjo spomlad nameravajo na letališču v Ajdovščini izvesti velik aero-raiting.
Omeniti je še vredno, da sr. pred kratkim v zadružnem les tem podjetju Volčja draga ustanovili letalsko skuoino.
J. P.
Me Visokem bmlo ustanovi! Pnrfisana
Na Visokem pri Kranju se ž< precej časa pripravljajo na ustavitev telesnovzgojnega društva Partizana. Društvo bi bilo tem kraju še posebno potreb no. saj v njegovi okolici ni dru-športne organizacije razen ‘relske družine, mladina pa b: rada izživljala tudi v drugi!' panogah. Pobuda za ustanovitev ‘akega kolektiva bo tem laže iz--dljiva. ker je v vasi skoraj docela neizkoriščena prosvetnr nvorana v Zadružnem domu, ob teki Kokri pa bodo lahko zgra-tudi športno igrišče na zemljišču SLP-Kakor smo obveščeni, bodo v kratkem sklicali ustanovni občni zbor, tako da bo novo društvi, lahko takoj pričelo delati. Okrajna zveza Partizana za Gorenjsko bo novo ustanovljeni enoti takoj priskočila na pomoč
Prve praktične potrebščine je
društvo od nje že dobilo — delno tudi v trajno last.
R. C.
Za poka!
Branka Ivanuša
Tradicionalno strelsko tekmovanje za pokal Branka Ivanuša se bliža zaključku. V tednu dni se bo osem najboijšili družin srečalo na strelišču Branka Ivanuša zaradi končne razdelitve mest v tej konkurenci. Precej možnasti za zmago ima družina Diopter z od-ličnimi strelci Planincem. Ježem In drugimi.
V predzadnjem kolu so dosegli največ krogov: Panovec (N. Gorica) f;03. Usnjar (Kamnik) 898, Diopter Š03. Brata Kavčič (Škofja Loka! 8S0 itd.
Kljub visokemu rezultatu (891) je morala izstopiti družina Ciril Krasna, medtem ko je ekipa 01ympije s 771 krogi precej za-
vi klici končno niso ostali brez odziva, saj o tem vprašanju razpravljajo z mnogo več optimizma kot še nedavno tega. Od predsednika mariborske okrajne strelske zveze tov. Jož«ta Žirovnika smo n. pr. med drugim izvedeli, da je gradnja novega strelišča že sklenjena stvar, čeprav ne bo vse zgrajeno čez noč-
V zvezi s tem pa si v Mariboru zelo želijo, da bi bilo prvenstvo Slovenije v streljanju v septembru prihodnjega leta v Mariboru, na novem strelišču. ker bi to gotovo pospešilo dela. To bi bilo tem prej izvedljivo iz razloga .ker je glavna
»teža« prvenstva na streljanju z malokalibrsko puško, medlem ko tekmujejo z vojaško samo tisti. ki dosežejo normo z malokalibrsko. Za zaključek v zvezi s streliščem še nekaj podrobnosti: od predvojaške vzgoje so prejeli 300.000 dinarjev podpore, okrajni ljudski odbor ie tud, obljubili pomo( v denarju, strelska družina »Alfonz Sarh« v Tovarni avtomobilov pa bo prispevala streho iz salonita, ki jo bodo napravili njeni člani sami. Ce upoštevamo vsa ta dejstva. potem ni dvoma, da se ie akcija za novo strelišče v Mariboru le premaknila z mrtve točke.
REVUA SLOVENSKIH UMETNIŠKIH FILMOV 1946-1957 v kinu »S3CA«
PREDSTAVE OB 15„ 17., 19. In 21. URI
danski. Vstopnice »o tudi v prodaji.
>ot>ota, 13. dec. ob 20: Br. Nušic »Gospa ministrica«, veseloigra.— Izven.
Predprodaja vstopnic v Mestnem domu. vstopnice lahko rezervirate po telefonu na štev. 32-860, vzeti pa jih morate najkasneje do 12 ire na dan predstave.
KONCEPTI
Pianistka Bruchollerie Iz Pairiza
t>o koncertirala v sredo, 10. decembra za beli abonma. Spored: Beethovnova sonata op. 1.10, Schumannov Karneval, tri španske skladbe, L-isztiovi Fun&raiilles in. Mefistov valček. Nekaj prostih vstopnic je naprodaj pri blagajni Filharmonije od 10. do 12.30.
Koncertna direkcija prosi abonente, da plačajo zapadli drugi obrok.	K
Drevi ob 20.15 uri koncert za ru-.neiii abonma. Dirigent Oskar Da-on, solist Mirjana Vukdragovi-čeva, oba iz Beograda. Na sporedu Devčičeva »Istrska suita«, Ravelov Koncert za klavir ie orkester v G-molu in VIL simfonija S. Prokofjeva. Nekaj vstopnic je na razpolago pri dnevni blagajni.
RADIO
KEKEC
REZIJA: JOŽE GALE
MATIJA BAHL, ZDENKA' LOBNIKAR IN FRANE MILČINSKI
7416-R
mmmmn
V repertoarju za prihodnji teden posebej opozarjamo na:
  gostovanje bratskega Srbskega narodnega gledališča iz Novega Sada v soboto, nedeljo in ponedeljek; vstopnice za predstave gostov v Drami in Operi bodo v prodaji od jutri, ponedeljka od 17. ure dalje pri naši dnevni blagaj-
w	____r-- ______ --	-	-	veljajo običajne dramske ce-
smi in črtice iz partizanskega živ- ne;	,	.	•
l^enia. Med Dartizani je izšlo več — prvo letošnjo predstavo Go-r	lieve	otroške igre »Jurček« v ne-
deljo 14. decembra ob 15: veljajo znižane cene.
KOLEDAR
Ponedeljek, 8. decembra: Marija
Na današnji' dan leta 19.18 se je rodil v Ljubljani partizanski pesnik in pisatelj Bogo Flander, s partizanskim imenom Klusov Joža. Umrl je poleti 1944 zaradi rane. ki jo je dobil pri napadu na Bosil.ievo ob Kolpi. Pisal je _pe-
ostala.
B. V.
...	-	-ie
njegovih zbirk, kakor Bataljon Gorenjski junaki in Tovariš.
V O C N A ZDRAVNIŠKA DEŽURNA
SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO .’. URE. ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN
Zdravstveni dom SISKA;
Dr. Mijatovič Ljubimko, Černetova 31, tel. 22-831. zdravstveni doni BLZ1GHAD:
Dr. Naglas Marjan, Lavričeva 5 a, tel. 31-286. — V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-800. .-nravstveni dom CENTER:
Dr. Puppis Hubert, Miklošičeva 24, tel. 39-151. Za. obiske otrok ista tel. številka, zdravstveni dom VIC:	„
dr. Jež Janez, Prešernova 36-IV, tel. 32-740 Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Trg mladinskih delovnih brigad 3. od S—14 ure	.	..	,i_
.dravstveni dom MOSTE: dr. Debevec Rado, ZD Moste, Krekova 5. tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300.
‘Nravstveni dom RUDNIK:
Dr. Kikelj Nada, ZD Moste, Krekova 5. tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite LM 30-300.
RAZSTAVA. — Zelo uspela raz-lava ' sodobne uporabne umetnosti v Modemi galeriji (v Ljubljani) bo odprta samo še do srede, :o. decembra. Dnevno si jo lahko 'gledate od 10 dopoldne do 13 očer.
MARIBOR
Ponedeljek, 8. decembra.
RADIO
5.00—8.00 Prenos sporeda Radia _.jubljana, 8.00—8.05 Domače vesti, j.15—-9.00 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi, 9.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana, 17.00— i 7.10 Doraa&a poročila, 17.10—17.30 Zabavna glasba. 17.30—17.40 Mi in vi o športu. 17.40—18.00 Nekaj popularnih popevk, ia.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
GLEDALIŠČA
drama
-onedeljek, 8. dec. ZAPTRO. .orek,	9.	dec.	ob	19.30:	Brecht:
»Svejk v drugi svetovni vojni«. Abonma red K. (Preostale vstopnice v prodaji.)
-■reda,	10.	dec.	ob	19.30:	Cankar;
,Za narodov blagor«. V spomin
40-letnice Cankarjeve smrti. —
Abonma S. (Preostale vstopnice
so v prodaji.)
JTetrtek, 11. dec. ob 19.30: Osborne; »Ozri se v gnevu!« Abonma ZSJ. (Preostale vstopnice so v prodaji.)
Petek,	12.	dec.	ob	15.30:	Cankar:
»Za narodov blagor«. Gostovanje ljubljanske Drame v Kranju. Ob 20: Cankar: »Za narodov blagor«. G-ostovanje ljubljanske Drame v Kranju.
-Sobota. 13. dec. ob 19.30: VVilliams: »Tetovirana roža«. Gostovanje Srpsltega narodnega pozorišta iz Novega Sada. Izven in za podeželje.
vedelja, 14. dec. ob 15: Golia: — .Jurček«. Otroška predstava. Izven m za podeželje. Znižane ce-ne.
Ob 19.30: Majakovski:	»Velika
žehta«. Izven in za podeželje. Ob 20: (v opernem gledališču): Domanovič: »Stradija«. Gostovanje Srpskega narodnega pozorišta iz Novega Sada. Izven in za podeželje.
Ponedeljek. 15. dec., ob 15: Popo-povič: »Jara meščanka«. Gostovanje Srpskega narodnega pozorišta iz Novega Sada. Zaključena predstava za JLA.
Gradbeno podjetje
»soča«
SARAJEVO JNA 17
Tel. -21-78 in 46-86 PRODA
dva popolnoma popravljena kamiona znamke »FIAT«, tip 666 N-7 proizvodnja 1952 1., odlično ohranjena, nosilnosti 71, z novimi gumami.
Prodaja bo zaradi tipizacije voznega parka, informacije nudi
Vse
gornji naslov.
7467-R
i
OPERA
Ponedeljek. 8. dec.: Zaprto.
Torek, 9. dec. ob 19.30; Mascagm: C A V ALLERIA RU STIC AN A, Le-oncavallo:	GLUMAČI.	Abonma
red A. (Vstopnice tudi v prodaji.)
Sreda, 10. dec. ob 20: Slavnostna akademija ob desetletnici sprejema Splošne deklaracije človekovih pravic. Izvajan bo balet Marijana Kozine: TKIPT1HON in Friderika Chopina:	SILFIDE.
Cetrtelc, 11. dec. ob 19.30: Masca-gni: C A V ALLERIA RUST1CANA in Leoncavallo:	GLUMAČI. —
Abonma red D. (Vstopnice tudi v prodaji.)
Petek. 12. dec. ZAPRTO.
Sobota, 13. dec. ob 19.30:	Verdi:
AIDA. Abonma red U.
Nedelja, 14. dec. ob. 15:„Donizetti-DON PASQUALE. Izven in za podeželje.
ob 20 uri: Domanovič-Mihaolo-vič:	STRAX>IJA. Gostovanje
Drame Novosadskega Narodnega pozorišta.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Gledališka pasaža
Torek, 9. dec. ob 15.30: E. de Fi-lippo, »O te prikazni«. Abonma red Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji.
Ob 20: Audry: »Soledad«. Abonma TSS I.
Sreda, 10. dec. ob 20: Audry, »So-ledad«. Abonma red Sreda. — Vstopnice so tudi v prodaji. Četrtek, 11- dec. ob 20: Jus Kozak, »Balada o ulici«. Abonma Kolektivi A. Vstopnice so tudi v prodaji.
Petek, 12. dec. ob 20: Juš Kozak, »Balada o ulici«. Abonma red Petek. Vstopnice so tudi v proda j.i.
Sobota, 13. dec. ob 20:	Casona,
Drevesa umirajo stoje. Abonma Kolektivi D-Nedelja, 14. dec. ob 15; R. Tagore, Poštni urad. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. ob 20: Audi'v, Soledad. Abonma Kolefktivi G. Vstopnice so tudi v prodaji.
MLADINSKO GLEDALIŠČE ' Ljubljana V Mladinskem gledališču bo s decembra premiera omnibusa
mladinskih Igric o VODNJAK Zelja.«. upravitelj stvom šol, društvom prijateljev mladine, sindikatom .in ostalim množičnim organizacijam priporočamo predstavo v času praznovanja Novoletne jelke od 26. do 31. decembra. Naročila zaključenih predstav in informacije po tel. 22-011.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Ponedeljek, 8. dec. ob 19.30: Br Nušič: »Žalujoči ostaM«, komedija. gostovanje v E>clskem. Sreda, 10. dec. ob 16: J. Nestroy: »Utopljenca«, veseloigra z godbo in petjem. Red Sreda - poipol-
Umrla nam je ljubljena mama MARIJA MUHA
Pogreb bo v torek, 9. 12.	1958
ob 15.30 uri iz Andrejeve mrl. vežice na Zalah.
Žalujoči; hčerka Minka, sin Slavko z družino.ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, 7. 12. 1958.-
SPORED ZA PONEDELJEK
Poročila:	5.OS, 6.00,	7.00,	8.00,
10.00, 13.00, 15.00, 17.M, 1».30, 22.00,
23.00, 24.00
5.00—8.00 Dobro Jutro (pisan glasbeni spored), 6.40—6.45 Naš je-ciil-nik. 8.05 Popularne melodije iz orkestralne glasbe, 9.00 Pisani zvoki z Dravskega polja — Sodelujejo:	Dravski ilosarj i kvintet
Otrin in Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka, 9.20 Narodne pesmi pojo Koroški pevci iz St. Daniela pri Prevaljah,
9.40 Japonski napevi z orkestrom VVerner Miiller, 10.10 Koncert opernih arij.- 11.00 Anton Jaki: V predilnici, 11.05 Radijska šola za
srednjo stopnjo _______ Andre	Dema-
sion: Levinja Uara, 1.1.35 Od melodije do melodije, 12.00 Samospeve Benjamina Ipavca poje tenorist Janez Lipušček, pri klavirju Marijan Vodopivec (Lahko noč; Kam; Gomila; Pred durmi: Vabilo; Pod oknom; In vendar enkrat še srce), 12-:15 Kmetijski nasveti — Ing. Mirko Peternel: Nakup prašičev za pitališča, 12.25 DomaCi napevi, 12.45 Pojeta Ines Tadclio in Dola Novakovič, 13.30 Z domačih glasbenih poljan — Marjan Kozina: Baletna suita — Cenda Šedlbauer: Fantazija — Jakov Gotovac: Riz-van-aga — Filip Bernard: Rapso-dično kolo, 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Ivan Cankar: Iz moie samotne grenke mladosti. 14.35 Zabavni napevi in popevke,
15.40 Listi iz domače književnosti — Lojze Kovačič:	Oče 16.00 V
svetu opernih melodij. 17.10 Popevka tega tedna, 17.15 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot), 38.00 Radijska univerza — Ing. Božo Hočevar: Nobelova nagrada za kemijo 19958.	18.15 Črnogorske na-
rodne pesmi. 18.30 Športni tednik, 19.30 Radijski dnevnik, 20.00 'Revija zabavne glasbe, 20.40 Kulturna tribuna. Pokon,grešne variacije (govorita Mitja Mejak in Tone Pavček). 20.55 S festivala v Montreauxu — I. del — Simfonični koncert orkestra Bavarskega Radia, dirigent Paul KleoSi, solist Dietrich Fischer - Dieslcau, •Tohannes Brahms: Tretja simfonija. Gustav Mahler:	Zalostinka
za deco. ciklus pesmi za bariton in orkester. 22.15 S festivala v Montreauxu — TI. del — Richard Waener:' Siegfriedoma idila; Mo-dest Musorgski: Slike z razstave. 23.16 Orkester Les Brow,n na koncertnem odru. 23.50 Za lahko noč igra David Rose s svojim orkestrom. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
T,OKAT.NI PROGRAM 14.00 Koncert sopranistke Ellsa-beth Schwarzkopf in basista Ki-rrta Borga. 14.3 Iz naših glasbenih šol ____ Obisk v glasbeni šoli
Kranj, 14.45—1SJ00 Ljubljanska kronika in obvestila.
KINO
i.l.> u UNION.' a m el	Oalv jiin
»V POMLADI 2IVLJENJA«. Re-iija. Cidienct tirowu L^i, Oa gory Pečk, Jane Wymen in Claude Jerman ml. Tednik N. N skozd ves svet št. 12. JPredslavt ob 15, 17-30 in 20. Zaradi izredne dolžine filma je zvišana cena pri vstopnici za 10 din. Ob 10 matineja amer. barv. vistavision filma »GORA«.
ItlNO KOMUNA: imel Darv mu .PRIJATELJSKO PREPR1CEVA-NJE« Reilja:	Wiliam Wyler. —
Igrajo. - Cary Coopei. Doroth-v McGuire m Anthonj Perkins. — film je dobil prvo nagrado nt festiv. v Cannesu. Predst. ob 15. 17.30 tri 20 faradi izredne aolziiit tilma )e zvišana cena pri vsu.i. nici za 10 din.
KINO VIC; — italljansKi Darvm cinemascop film — »IZGUBLJENI KONTINENT« Realizatorji: Leonardo Bonzi. Mario Craveri in* Enrico Grass. Film j« dobil posebno nagrado na festivalu v Cannesu 1955. Tednik F. N. 49 Predstave ob 15. 17, 19 tn 21.
IvINO SLOGA; hrvaSKl tlui) -rl-o-Režija- Nikola Tanhofer. Zmagovalec festivala v Pulju 1958, kjer je dobil 6 nagrad. Tednik: F. N 49 Predstave ob 15. 17. 19 in 21 uri.
KINO SoCAs predvaja v okviru festivala slovenskih filmov film »KEKEC«. Režija: Jože Gale — 1951 — Tednik F. N. 41. Pred-
16, 17. 19 in 21.
KINO »SISKA«: franc. barv. film »OBSEDENOST« Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Danes zadnjikrat, predprodaja vstopnic v vsen ici
nematografih od 9—11 In od 14 dalje.
MLADINSKI KINO »LM« — Kotnikova 8:	ob 10. češki ba.rvni
film GLASBA Z MARSA, ob 15. švedska barvni £ilm »VELIKA PUSTOLOVŠČINA«, kd je dobil »Prix international« in nagrado višje tehnične komisije v Cannesu 1054 leta.
»TRIGLAV«: amer. barv. film »TO JE LJUBEZEN« Tednik. V gl. vlogi:	Kathryn Grayson. Mery
Griffin, Joan Weldon. Predstave: ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
Danes zadnjikrat.
• LITOSTROJ«; amer. barv. film »NEŽNI AKORDI«. Tednik F. Nf 48, ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
GUNCLJE: amer. barv cinemasc film »ZVEZDA JE. ROJENA«, Ob
17. in 19.
KAMNIK »DOM«; amer. film »DAMA IZ ŠANGHAJA«.
BLED: franc, film »ULICA SANJ« Ob 17 in 20.
NOVO MESTO »KRKA«; — ital. barv cinemasc film »OČETJE IN OTROCI«
KRANJ »STORŽIČ«: amer. cme-masc. film »DAMA IN POTEPUH«, ob 16. 18 in 20.
JESENICE »RADIO«:	češki barv
vistavisino film »DOBRI VOJAK SVEJK« II. del, ob 18 in 20.
JESENICE »PLAVŽ«: Zaprto.
MUR. SOBOTA »PARK«:	amer.
film »GOSPOD 880«, ob 17.30 in 20.
KOPER »SOC A«! amer film — »ZGODBA O JOLSONU«.
^GLflSi
SKLADIŠČNEGA DELAVCA sprejme na delo Metalka Ljubljana. Zglasite se pri vodstvu nabavno prodajne silužbe, Lj., Titova 33 R 3113-1
AVTO »FIAT 1100«, dobro ohranjen prodam. Cena zelo ugodna Naslov v ogl. odd.	2S459-J
AKTOVKO, zamenjano 26. 11. zju traj v vlaku Reka—Ljubljana, nai poznani moški takoj vrne, sicer .. . '	28389-10
Kdofma srečko 155. kold Štev. 042968 B?
Prodana je bila v prodajalni srečk v Kranju, zadela pa je (kot polovična srečka)
500.000 DIN
Umrla je naša ljubljena mama, stara mama, sestra in teta
Josipina Mačus
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 8. dec. 1958, ob 14.30 iz Jožefove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: družine dr. Potrč, Mačus, Bregant in ostalo sorodstvo.	'
Ljubljana, 1." decembra 1958.
PODJETJE »SLAVKO RODIČ«
BU60JN0 — Ut BiH
Brzojav: Rodič Bugojno. Telefon: 23 in 40. Telex: 04-150 ■klepa pogodbe za
1. VSE VRSTE SPIRALNIH VZMETI — kompresiv-ne, ekstenzivne In torzivne iz žic - 0.2 do 5 mm
2. ZADNJE GLAVE NA ZAVORO »MARATH0N« — za kolesa (»Torpedo glave«)
3. DELE GLAV »MARATH0N« — kot rezervne dele
Specifikacije (8 tehničnimi podatki in risbami vzmeti) za serijsko proizvodnjo s predpisanimi dobavnimi roki, naslovite po pošti do 15. decembra 1958.
TT v a j amo proizvodnjo:
— RAZPLINJAČE (karburatorje) za motorje 50 do 600 ccm
— PROSTE ZADNJE GLAVE Z ZOBČASTIM P0G0-nom — za Športne tipe koies
_ R0CNE ZAVORE Z B0VVDEN SPIRALO — za športne tipe koles
Dobavljali bomo predvidoma v drugi polovici 1959.
7478-R
Po dolgi in mučni bolezni me je zapustil v 88. letu
starosti moj ljubi mož
JANEZ JAVORNIK
Sel. upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 8. dec. 1958 ob 15. uri iz Frančiškove mrliške vežice na Zalah,
2alujoča žena Marija in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, 6. decembra 1958..
322. Ko je bila odprtina dovolj široka, je Peter nestrpno pomignil .Timu: »Splazi se prvi! Ti si mlajši!« In potisnil je prijatelja, ki se mu je upiral, skozi ozki vhod. Težko je šlo, Peter se je že bal, da se tovariš ne bo mogel splaziti v rov, ker je bil vhod precej ozek. Jim je rinil v zemljo kot krt, dokler, končno ni izginil v rovu.
323. Peter je poslušal jezne »Kosmatmčeve« kletve, ko je le-ta odpenjal pse in dobro se zavedal, da ne bo prišel ziv iz dolinice, če ga psi dobe še na prostem, če jima ne bo uspelo zadelati vhoda, preden se psi ne splazijo v rov. Sekunde so se mu zdele dolge kot dnevi. KO je veriga končno zaropotala po tleh, se je tudi Peter že lahko splazil v rov.
324. Na drugi strani ga je nestrpno pričakoval Jim, ki je bil že pripravil velik kamen, da ga bosta zavalila pred vhod in zaustavila pse. S hlastnimi kretnjami sta tovariša zaslonila rov in zaskrbljeno poslušala pse, ki so že grebii prst pred vhodrm in divje lajali. Potem sta se divje spustila proti vodi in se pognala v temni tolmun.
Razpis
Upravni odbor Hudnikov svinca in topilnice Mežica,
razpisuje delovni mesti za:
1. šefa gospodarsko-računskega sektorja
2. sekretarja podjetja
POGOJI: pod 1: visoka ali višja strokovnn izobrazba t 5-letno prakso; od tega najmanj 2 leti na enakem ali sorodnem položaju ali srednja strokovna izobrazba z 10-letno prakso; od tega najmanj 3 leta na enakem ali sorodnem položaju. Kandidat mora izpolnjevati pogoje za vršitev raiunovodskih poslov po Pravilniku o strokovni izobrazbi uslužbencev gospodarskih organizacij, k! se ukvarjajo z zunanje-trgovinskim poslovanjem (Ur lisi FLRJ, št. 43/55); — pod 2: dovršena pravna ali ekonomska, fakulteta z najmanj 5-letno prakso.
Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. Stanovanje preskrbljeno Pismene ponudbe'dostavite
upravi rudnika do 31. decembra 1958.
i	7421-R
Zaključena je osminka linala za jugoslovanski nogometni pokal 1959
Na rešetu še 16 n
V včerajšnjih izločilnih tekmah sc si za nadaljnje tekmovanje v tej konkurenci jugoslovanskih nogometašev odprli pot: 10 prvoligašev, 4 drugoiigaši
in dva republiška pokalna prvaka
V ELITNI KONKURENCI ^7 TEKAČEV Nfl JAPONSKEM MARATONU NA SEVERU TOKIA
Franjo Mihalič - tretji
Med 31 ekipami, ki so nastopile v prvem zaključnem kolu tekmovanja za jugoslovanski nogometni pokal (Radar ia Kaka ja je bil izločen!), je bilo seveda tudi vseh 12 prvoligaških enajstoric. Po tem kolu pa so prvoligaši, od katerih sta s» morala še vdati Vardar in Sarajevo, še zmerom v večini. V drugo kolo se je spravilo 10 prvoligašev, štirje drugoiigaši in dva republiška pokalna prvaka.
Devet medsebojnih preizkušenj med prvoligaši in drugoiigaši se je končalo 7:2 za »višje«, prvoligaša pa sta gladko _ 2:0 __ odpravila tudi republiška prvaka, pa čeprav v go-
steh. Zanimivo pa je, da so bili v medsebojnih tekmah dru-goiigašev in republiških prvakov slednji uspešnejši, saj so pospravili dve zmagi in bili samo enkrat poraženi.
Zelo tesno je bilo to pokalno nedeljo tudi ^razmer je med zmagami doma in v gosteh. Samo 8:7 za domačine ...
Sedaj pa — nekaj podrobnosti s tekem:
RUEKA : ODRED 3:1 (1:0)
Ljubljana, 7. dec. Menda
le rej taka tradicija, da ima enajstorica ljubljanskega Odreda bolj ali manj srečno roko, pa tudi zadovoljive izide v borbah z moštvom Ki jeke. T a k o je moral n. pr. današnji njegov nasprotnik med drugim poleniti orožje na nedavnem conskem tekmovanju, ko je Odred slavil lepo učinkovito zmago na domačih tleh. Ne glede na to, da so se prav ti gostje v tako kratkem času in kar presenetljivo uveljavili v elitni družbi jugoslovanskih nogometnih klubov in so ondan skoiai mimogrede rtoma odpravili samega državnega prvaka, je bil marsikdo danes le prepričan, da Rijeka ne bo imela lahkega dela z domačo enajstorico.
Tudi toKrat bi bilo verjetno ostalo pri tradiciji, če ne Di bil imel Odred v svojih vrstah tako nesrečnega moža v — vratarju Mozetiču, ki je z enim samim lahkomiselnim spodrsi	po-
kopal svoje moštvo. Ta usodni trenutek je padel v drugi polčas l-o je Odred z najlepsim golom dneva (Kegaly je po kratkem dvoboju z branilcem poslal usnie v kazenski prostor, od Koder mu je Halilagic spremenil smer v desni zgornji kot) izenačil na 1:1. Tekma se je zdaj razživela, vrh tega pa so si dom_y činj z boljšim startom pridobili terensko prem« in ne":"0i°j“ sedali nasprotnikova v »ata. ka se je v glavnem le oranila in poskušala prodirati prek svojih kril, zlasti Medietu. In prav v teh za O«reci dobro obetajočih akcijah je Jlozetie kanu slabo streljana žogo ujeti v paraanem skoku. la zgodilo se je. prav teuaj padla iz r eala v	mreai.	To je	bno	2.1	za
Kijekj. Dogodek je učinkoval na doaiače igralce kakor hladna prha. po	l-.ateri	so vse	bolj	popu-
ščali. česar pa gos;je tudi niso znali docela izkorisi.ti. Priigran so s. sicer nekaj prav lepih pri-10Ž::0 ;. za zadetek pa so jih zapravili. Kazen lega je bil v eni od akcij pred vrati K jeke poškodovan	še Haliiagi-č,	tako	da	je
Odred	igral	pos.ej	samo	z	10
igralci Usoda je i.iia v takem že dokončno zapečatena in vsi nadaljnji napori so bili brezuspešni. Sleherna altcija je splahnela že v bližini kazenskega prostora Rijeke. kajti že tako neučinkoviti napad domačih ni znal odtlej uprizorili nič več koristnega. Rijeka si je nekaj minut pred koncem tekme poceni dokopala še do tretjega zadetka, potem ko je Vič po nerodnosti izgubil
Igralci Dinama, ki so veljali za favorite, so v glavnem razočarali in malo je manjkalo, da bi ne bili zasluženo izgubili tega dvoboja. Po prvih 45. mi-
re j al enajstmetrovke na tekočem traku, ki sta jih vnovčevala Ko-stič (dvakrat) in Kežnan za Elek-trostroj. Ostala dva gola- za *■ Zvezdo sta prispevala Kostac in
NDkolovskl, "ki je tokrat prvič
igral na mestu Rajka Mitiča.
Borovo : Sarajevo 1:0 (0:0)
Borovo, 7. dec. Tekma je bila odločena v 82. minuti, leo je Go-tol H. naiposled vendarle prevari! vratarja Sarajeva A/nčdča. To je bil gol, ki je prinesel zasluženo zmaiao boljšemu tekmecu.
Vojvodina : TreSiijevka 3:2 (2:1)
Zagreb, 7. dec. Tekma v znamenju enajstmetrovk. Zadnjo je nerazpoloženi sodnik Rukavina prisodil v korist TrešnjevJce v zadnji minuti igre. Vojvodina je vodila 3:2 in dobro merjen strel Zobič bi bil pomenil — podaljšek. Toda Zagrebčan je ves razburjen žogo poslal mamo vratnice v out. in tako prihranil Vojvodini nezaželeno nadaljnje igranje.
Strelci Ivoš v 15., 44. (lil m) in
Hodnički (Beograd) : Borac 3:0 (0:0)
Titograd:
Borac (JU) : Šibenik 6:1 (1:1)
Sombor:
Radnički : Vardar 3:1 (1:1)
Banja Luka:
Lokomotiva : Borac 3:2 (2:0)
Bitolj:
Radnički (Kragujevac) : Perlster 3:2 (1:1)
Varaždin:
Varteks : Babotnički Skoplje)
5:0 (3:0)
• Izžrebani pari O za osminko linala
Tanjug je včeraj, 7. decembra, točno ob 11. uri posredoval vest Associated Pressa iz Tokia z rezultati tradicionalnega japonskega maratona. Jugoslovan Mihalič.,je v elitni konkurenci 67 tekačev zasedel tretje mesto. Zmagal je 29-letni Japonec Nobujoši Sadanaga s časom 2:24:01 pred Fincem Karvonenom 2:24,04, Mihaličem 2:24:40, CebosloVakom dr. Kantorekom 2:24:46, Japoncem Nakao 2:25:39 in ostalimi.
V Beogradu so tudi že izžrebali pare za osmino finala letošnjega' tekmovanja za jugoslovanski nogometni pokal,- ki bo 14. decembra. Nasprotniki so taki: Zeljezničar : Dinamo. Bu-diučnosit : Borac (JLA). Rijeka : Radnički (Beog), Rad-ndčki (Kirag)	Partizan.
Vojvodina : Borovo. Lokomotiva : Hajdjuk. Varteks : Velež. Radnički (Sombor) : Crvema zvezda.
Mihalič je v daljni deželi
vzhajajočega sonca gotovo častno zastopal Jugoslavijo. Njegovega tretjega mesta in smemo meriti zgolj z običajnimi merili, marveč ga moramo vrednotiti še drugače. Po odstopu na evropskem, prvenstvu v Stockholmu ter velikih krizah v Bostonu in Kumrovcu je bilo za Miho važno — premagati samega sebe, dokazati samemu sebi, da je še zmeraj sposoben priteči na ciij po maratonski progi, eni najtežjih športnih nalog vobče. In Miha je to opravil. .. isti Mihalič, ki bo 9. marca dopolnil 37. leto starosti |
Poročila z Japonske pa povedo še več. Miha si je povsem opomogel od stockholmskega udarca. To je videti že po tem, da ni tekel zadržano, marveč je bil v vodilni skupini vse do zadnjega. Japonec Sadanaga, znameniti Finec Karvonen (evropski prvik 1954, tretji v Melbournu 1956, šesti v Stockholmu 1958) ter Cehoslovak dr, Kan-torek (znan predvsem po svojih zmagah na tradicionalnem maratonu v Košicaih) niso bili zanj nasprotniki, ki bi se j'ih bil bal tudi v tem kočljivem trenutku.
In naposled ]e bil Mihailič edini med to četvorico, ki je bil novinec v te] preizkušnji. Ta japonski maraton pa je športna prireditev, ki terja izkušenj, podobno kakor Silvestrski tek v Sao Paolu. Vzdušje na Japonskem je bilo tako svojevrstno, tako enkratno.
Tradicionalna proga- (letos je bil ta maraton že dvanajstič) je izpeljana kakih 160 km severno od Tokia — med mestoma Nikkom in Utsonomiyo. Prvo ima kakih 30.000, drugo leži v jugovzhodni smeri in šteje in tudi letos, ko je bilo teka-stadionu v slednjem je bil tu-cilj.
Bolj kakor proga pa je značilno zanimanje Japoncev za to prireditev. Vsako leto se jih zbere ob progi več kot sto tisoč okrog 120.000 prebivalcev. Na čem naklonjeno še vreme, ni
EKIPNO PRVENSTVO V JUDU
bilo drugače. Vsi vzpodbujajo tekače z zastavicami, prav posebno navdušeni pa so seveda le za domače tekače. Zato tudi ni presenetljivo, da niti najboljši tujci ne uspevajo v boju z domačini.
Letošnji finiš je bil domala neverjeten. Finec Karvonen je pritekel na stadion prvi, toda na zadnjih metrih ga je Sadanaga prehitel in kakih 5 m pred njim pretekel ciljno črto. Po 42,192 km . . .
Evropskim zastopnikom zelo otežkoča pose.i tudi izredna izenačenost japonskih tekmecev. Nikdar namreč ne vedo, katerega izmed Japoncev bi vzeli posebej »na piko«. V Melbournu je biil najboljši (peti) Kava-šina, lan; pa je v japonskem maratonu zmagal Hirošima pred Fincem Kotilo in Jošiak;-jem.
Z nastopom našega Franja Mihaliča smo torej lahko povsem zadovoljni. Atleta, ki ga poznajo in cenijo Evropa, Avstralija, Amerika in Afrika, je zdaj osebno spoznala v najiep;-: luči — še peta in zadnja celina zemeljske oble.*
LJUBLJNA — SE ZMEROM
LJUBLJANA SE ZMESMI PK?A
V dvorani železniške direkcije v -Pražakovi ulioi v Ljubljani je bil sinoči finalni dvoboj v judu za slovensko prvenstvo med mladim moštvom mariborskega Branika in preizkušeno ekipo ZTAK
SE DRUGIČ: DVE TRETJINI DUCATA GOLOV
Innsbruck : Jesenice 8:2
da mu je
rok in obti-
nutah so ostali Osječani v vodstvu in šele pozneje si je Dinamo popravil položaj in izenačil izid celo po dvomljivi enajstmetrovki. Prolete.r A- bil ves čas igre enakovreden na-s'pro*tnrk-
C?vena zvezda : Elektrbstroj 4:1 (1:1)
Beograd, 7. dec. Zagrebčani so v prvem polčasu dajali hud odpor jesenskemu prvaku. Kakih 8.000 gledalcev pa je naposled, le videlo zanesljivo zmago domačih. Sodnik Dvornič iz Subotice je od-
70. min (11 m), za Vojvodino ter Perija v 13. in Spirk v 88. min za Trešnjevko.
Partizan : Novi Sad 8:7 (1:0, 1:1)
Mostar:
Velež : Radnički (Niš) 5:0 (1:0)
Titograd:
Budučnost : Sutjeska 3:2 (2:2)
Jesenice, 7. dec. Sinoči sta se na umetnem drsališču pod MežaMjo v prijateljski mednarodni tekmi v hokeju na ledu po dobrem naključju srečala kar dva državna prvaka sosednjih držav, in sicer avstrijski Innsbrucker SV in jugoslovanski — SD Jesenice. Kakor pred dnevi, so avstrijski hokejisti tudi v tem dvoboju .slavili visoko in povsem zasluženo zmago.' Trttma je potekala precej podobno kakor prvo srečanje s !	>jskimi sosedi iz Avstrije in se je prav
tako končala s 1.	.;im in neoporečnim uspehom za goste.
V prvi tretjini tekme sta bili ekipi 'kolikor toliko enakovredni, pri čemer so se Jeseničani še dobro upirali nasprotnikovemu pritisku. Gostje so proti koncu vendarle uveljavili boljše tehnično znanje.
P- ■
KOLESARJI SE 2E PRIPRAVLJAJO NA NASLEDNJO SEZONO
Kje bomo dirkali leta
Jovanovi žogo.
Zmaga Rijeke je vseeno zaslužena, vendar ni prikazala takšnega nogDiv.eta, kakršnega je pričakovalo občinstvo od člana I. zvezne lige. Nedvomno je vzrok tega pomrznjeno igrišče, po katerem se je žoga kotalila P-* svoje, saj igralci niso nikoli prav ve-čie'i. Kako hi se je lotili pri ocl-dajrniu ali streljanju.
Gole so dali Nanmovič, Bosa-nae Medle ter Halilagic. Pred pri^!’žno 2.500 gledalci je sodil Ilič iz Zagreba.
Dinamo : Prcieter 3:2
Zagre-b, 7. dec. Državni prvaki so zmagali šele v podaljšku s 3:2 (potem ko je prvi polčas minil z 2:1, v rednem času pa je bilo 2:2). Pred približno 3.000 gledalci je v hladnem vremenu in na težkem terenu sodil Gvardjančič iz Ljubljane.
V Ljubljani je bila včeraj redna seja UO Kolesarske zveze Slovenije po<l vodstvom predsednika Lojzeta SAVOENA, na icateri so zborovalci poslušali poročila o pripravah za skupščino KZ (25. januarja) in KZJ ter letne obračune posameznih delovnih komisij, dalje razpravljali o kadrovskih problemih, o XV. dirki »Po Jugoslaviji« in krajši domaCi etapni dirki po efestab Slovenije in Hrvatske ter o delu po smernicah I. jugoslovanskega kongresa za telesno kulturo.
Za začetek je predsednik Savom vsestransko kritično ocenil letošnjo kolesarsko sezono pri nas. hkrati pa opozoril na nekatere izredne uspehe na tekmovanjih in pri delu ter v tej zvezi tudi na določene napake in slabosti. predvsem seveda na nedavne organizacijske pomanjkljivosti zaradi notranjih trenj v zvezi sami. vsekakor zdaj o njih ni nobenih sledov več. tako da je zveza znova okrepljena krenila na pot načrtnega in rednega dela za množičen in k^^iteten razmah kolesarskega športa.
Odločilen delež je prispevala zlasti komisija za turistično kolesarstvo (Tršan. Uršič, Vospernik). ki je skozi vse leto skrbela za take dirike in po njih ustano-
vila celo dve novi enoti (Apače in Krško). Se zdaleč pa na tem področju niso bili doseženi zaželeni rezultati, saj je kvalitetni vrh pri nas še zmerom brez naravnega mladega množičnega zaledja. To pa seveda nikakor ne bi smelo zanemarjati pni delu splošno znanih vzgojnih in strokovnih načel, klubska vodstva pa vzgojno prepotrebnega strokovnega in vodstvenega kadra ter pestrih oblik raznih tekmovanj (dirke z motornim vodstvom, v parih, gorskih dirk itd.). Za teko delo bo tudi neogibno potrebno kolesarsko dirkališče, pa tudi nove podzveze v Mariboru in Ljubljani.	;
V razpravi so se člani UO KZS opredeljevali proti raznim nega-
tivnim pojavom ob prestopih najboljših tekmovalcih iz kluba v klub. Hkrati so menili, da je res že skrajni čas. da vsa družba naposled vendarle že prevzame skrb za smotrn razvoj telesne kulture in z njo tudi kolesarskega športa.
Prav posebno, živahna je bila razprava o sklepu KZJ. da bo prihodnje leto priredila XV. jubilejno etapno dirko »Po Jugoslaviji« od Skopi j a do Ljubljane. Zbrani strokovnjaki so bili mnenja, da za tako trdo preizkušnjo evropskega slovesa skorajda ni mamo dovolj kvalitetnih tekmovalcev niti dovolj denarja, predvsem pa ne dobrih cest in da zato ne kaže prirejati taiko razkošne dirke. Prav zato je treba vztrajati pri dosedanji preizkušeni in v Evropi že priznani izvedbi po cestah Slovenije in Hrvatske.
V drugi tretjini so Jeseničani naskok iz prvega dela nadomestili in prav tako spravjlj ploščico dvakrat v mrežo, vendar so že začeli popuščati, tako da so jim gostje ušli za nadaljnje tri zadetke.
V tretji tretjini so bili Tirolci popolni gospodarji na ledu in so brez težav zadeli še trikrat v črno, temu nasproti pa domačini na nasprotnikovi strani igrišča niso mogli storiti ničesair več. Res je tudi, da so gostje celo zapravili nekaj priložnosti za še večji uspeh.
Jeseničani so tudi v tej tekmi' zaigrali v glavnem sla-
bo in nepovezano ter so se morali vse bolj. kolikor se je tekma bližala koncu samo še braniti. Po tehnični plati so bili gostje nesporno boljši nasprotnik, pri čemer pa velja dodati, da so tudi partnerji iz Innsbrucka imeli v svoji sredi
kanadskega človeka, ki je bil
pravzaprav duša vse ekipe. Igral je izmenoma v napadu in obrambi, ' kjer je po eni strani pripravljal vrsto zrelih pozicij za strel, hkrati pa reševal najkočljivejše situacije pred lastnimi vrati.
Gola za Jesenice sta zabila Smolej in Tišler. sodila pa sta Lombar in Kaltnekar. Gledalcev je bilo okrog 1.500.	-
Jesenice mlad. : K&C mlad. 3:2 (1:1, 0:0, 2:1)
Danes dopol<lne je _ najmlajša
hokejska ekipa Jesenic odigrala
prijateljsko tekmo z mladim moštvom KAC iz Celovca. Domačini so tesno, a zasluženo zmagali, dejansko pa so tudi pokazali prav dopadljivo igro.	K.
Posvet smučarskih strokovnjakov TVD Partizan
Kranjska, gora. 7. dec. V Po-rentovem domu je bil dvodnevni seminar Teferentov, inštruktorjev in učiteljev smučanja TVD »-Partizan«. Na tem koristnem sestanku so ugotovili, da so člani Partizana sodelovali v lanski zimski sezoni na 8G tekmovanjih, kjer je nastopilo 1.918 tekmovalcev. Razen tega še v Sloveniji ukvarja s smučanjem okrog 12.000 članov te organizacije. Da bi bila ta športna panoga še bolj razvita so na sestanku sklenili, da bodo skupaj s Smučarsko zvezo Slo-
Na njih bo KZS. vsekakor prdre- venije organizirala letos še neko-dila manjšo domačo, največ Sest-"	seminarjev in tečajev za
etapno dirko, če bo ZKJ vztraja-	usposabljanje novih kadrov.	Na-
la prj prvotni zamisli.	vzoči delegati so se zavzeli,	da
(O tem sestanku UO KZS bomo	bi v Partizanu poživili tudi drsa-
še pisali v .prihodnjih dneh)	nje in hokei na ledu.
Na Velem polju je bil včeraj končan prvi skupni trening naših najboljših smučarjev tekačev pod vodstvom zveznega trenerja Jožeta Knifica. Naslednji trening bo 20. t. m. 4. januarja pa bo na Bledu prvo mednarodno tekmovanje v tej disciplini.
DOGODKI PO SVETU
V zadnji tekmi na turneji po Angliji je sovjetska hokejska reprezentanca premagala moštvo Wemb]ey Lions 2:0 (1:0. 1:0. 0:0).
V Chamonixu so bile tekme v slalomu. Zmagal je Francoz Bon-lieu pred rojakom Vuarnetom.
DAVISOV POKAL
Italija : Filipini 3:0
Ljubljana- Po zanimivih .in 1: -h borbah je v tem dvoboju zmagala domača ekipa 9:3 (4,5:1..5) in osvojila letošnje ekipno prvenstvo Slovenije. Moštvo Ljubljane bo h.: : -ti zastopalo slovenske judoiste na bližnjem ekipnem prvenstvu Jugoslavije.
Posamezne borbe finalnega dvoboja so se končale takole: v lahki kategoriji:	Stepančič	:
Leskovar 0,5:0,5; Škraba :	Korošec 1:0, Škraba :	Leskovar 1	.
Stepančič : Korošec G,5:Q,5: v srednji kategoriji Maček : Sta jm*'-.' 1:0, Macarol : Kolnik 0 5:0.5. Macarol : Stajmec l :0, Maček : Kolnik 0,5:0,5; v težki' kategoriji : Jakhel : Ivezič 0.5:0 5. Pogačnik : Terme 1:0, Pogačnik : Ivezič 1:0 in Jakhe : Terme 0,5:0.5.
Moštvo Branika se je predstavilo z dobrimi in nadarjenimi i-K-movalci, tu jim pa za zdaj . ki manj kuj e neogibno potrebne : ii-nike in več pobud na blazu.. Z marljivim treningom se hu nedvomno razvila v močno -ki bo enaik.0 trd oreh ti,d. boljšim jugoslovanskim iv. v.mi.
Za ekipo Ljubljane vel.i imela z gosti preveč del... to bili njem preizkušeni n , ,<ici mnogo bc-ljši. V zmagov n moštvu se je to pot še posebno izkazal Macarol, ki je v n^ - f-■ in naj zanimivejši borbi večera premagal Stajmeca. Razen Macarola sta se odlikovala še Pogačnik in prvi jugoslovanski absolutni prvak Maček, ki je pred mo dobil sk nastop (v
Ljubljane. Ob tej priložnosti prejel tudi diplomo za svoj življenjski uspeh, hkrati pa so mu
čestitali klubski tovariši s prc i-
sednikom Jankom Grošljem n .<
čelu ter številni mladi gledalci.
V prijateljski predtekmi som dinej Ljubljane premagali Oiv pij o 6:2 v dvoboju, ki ie bi p1' J>ako privlačen zaradi mnogih po uspelih metov.
Puc remizira!
Sarajevo. 7. dec. Začei se mednarodni šahovski turnir, katerem igra 12 šahistov Najavljeni gostje iz SZ in T t :: niso prispeli, tako da sodelujejo mimo 9 Jugoslovanov Argentinec EHskazes. Nemec Rehlstab in Avstrijec Lolcvven" V prvem kolu so bili rn-	-
tati naslednji: Rabar ' Matu-iovič remi. Marič :	Elifka?. ;
remi Kozorara ■ Puc rer.r dr. Trifunovič •' Smailb-.-2o'-
prek. Lokwenc :	Rehlstab
prek. Partijo Ivkov : Sokol ■' bodo odigrali na prvi orosi: dan-
tek-
^kromno darilo za stoti Sarajevu) za barvo
»K*
SwAV<*IVi
»Kaj hočete reči s tem?«
iLovec na podmornice je signaliziral ladji Q, ta pa se je načela namesto njega obračati proti kraju eksplozije. Zato bomo takoj, ko bomo dosegli kurz japonske podmornice, nekoliko pomolili hrbet na površje. Ladja Q nas bo zagledala. Zunaj je tako temno, da jo komaj razločim; če ji pomolimo na površje samo delček nosu in če bo še dovolj daleč, nas ne bo mogla razlikovati od japonske podmornice.«
»Opazoval bo tudi Bungo. Ta nas bo videl od strani.«
»To že, a on je dosti dalje zunaj, naša barva pa je približno takšna kot je bila barva japonske podmornice. Sicer pa si želimo tega, da bi se nam približal, čeprav bi raje videli, da pri tem ne bi ničesar zasumil — naj gre le vragu tale periskop! Zameglil se je. Dajte mi papir, da ga obrišem!«
Nekdo mi je stisnil v roko šop papirja. Zapr-l sem oči in podrgnil po steklu, hkrati pa sem začutil, da je nekdo z brisačo otrl pot z mojega obraza.
»Hvala!« Spet sem prislonil oči k okularju.
»Kapitan, kako morejo Japonci ponoči dobro videti, ko jih
vi	komajda razločite?«
»Njihova optična industrija je odlična, Keith. Mislim, da imajo vse njihove podmornice zelo velike in izredno dobre nočne periskope.«
»Držimo kurz ena-pet-nič.« Scott nas je znova opozoril na najbolj pereči problem tega trenutka.
»Recite Alu, naj iztisne vodo iz sprednjih tankov in pomoli nos na površje,« sem rekel Keithu. »Potem preplavite negativnega in nas takoj potopite! Ne bi rad prišel z vso ladjo na površje!«
Ko je sprednji tank potegnil navzgor, se je lupina Eel stresla. Al je najbrž obrnil krmna krila hkrati tako, da so z vso močjo vlekla krmo navzdol; tako se je naša podmornica vzpela s kljunom visoko navzgor. Videl sem, da se je naš nos vzdignil nad površino, ostal za dolg trenutek nad njo. potem pa se je ob pišču zraka, ki smo ga izpustili iz tankov, spet potopil navzdol. Svistenje smo slišali tudi znotraj ladje, zakaj
črpalke'v negativnem tanku so najprej preplavile tank, nato so ga izsušile in ga potem spet preplavile.
Vse to je očitno zadovoljilo Japonca, zakaj obrnil se je od nas in se začel čez nekaj minut oddaljevati v smeri, ki ga je vodila nazaj na prejšnjo pot.
»Spet so začeli pluti v cikcaku,« sem povedal Keithu. »Čakali bomo najugodnejše priložnosti, potem pa v prvem ugodnem trenutku zaklali Bunga!«
Dve uri je garala Eel po čedalje viharnejšem morju obenem z dvema japonskima ladjama, ki sta se zibali pred nami. Bilo je nekaj ugodnih priložnosti, ki bi jih lahko izrabili za strel na ladjo Q, a to bi nam predstavo pokvarilo, razen tega pa z resno izčrpanimi akumulatorji ne bi mogli vzdržati zasledovanja in napada, ki bi takemu dejanju gotovo sledil. Bungova vloga je bila v tem, da je igral breskrbno spremno ladjo, se držal čim dalj od.ladje, ki naj bi jo varoval, in tako skušal privabiti ameriško podmornico — nas — da bi jo napadla. ,N
Slišali smo ga, kako tam daleč zunaj preiskuje morje okrog sebe s prisluškovalnim aparatom, patruljira najprej po levi strani in nato po desni, če bi zapustili svoje^zavetišče za krmo vabe, 'fti nas z aparatom zasledil in nas napadel — tako bi se zgodilo prav tisto, česar smo se hoteli izogniti.
»Keith,« sem zamrmral, ko sem si spet brisal obraz in ko je Orpgon že. ne vem'kolikič čistil okular periskopa, »tole je vse skupaj popolnoma zanič. Bungo nam nikoli ne pride dovolj blizu, da bi lahko streljali nanj, gotovo pa ne moremo nadaljevati vso noč tako kot doslej!«
»Morda bi bilo bolje, če bi jo po francosko potegnili na varno, kapitan. Vsaj to vemo, da v okolici ni nobene japonske podmornice, zaradi katere bi si morali beliti glavo. Edina, ki bi ji Bungo dovolil potepati se tod okoli, je bila tista, katere mesto smo zavzeli mi.«
Tako smo se odločili; malo pred polnočjo se je nekaj milj za Bungom in njegovo vabečo pastjo — ki pa ji je zdaj manjkala neka pomembna značilnost — Eel prikazala na površje.
Tisti hip, ko srno izpluli, nam je postalo jasno, da se vreme naglo slabša. Barometer .je znatno padel, veter je še vedno pihal z vzhoda in bi’ je čedalje močnejši. Oregon-je memi, cU kažejo znamenja na morju, da je dosegel veter po Beaufortovi lestvici jakost pet, kar v mornariškem jeziku pomeni, da -začenja pravo neurje. Ladja, ki še ni docela izplula na p( vršje, se je zibala v valovih, ki so drug za drugim pljuskali čez krov in se v oblakih pen in drobnih kapljic razbijali 1 mostu. Nekaj velikih vodnih gora se je zavalilo naravnost če/, ograje. S Keithom sva bila oblečena v nepremočljiva oblačila, pa sva bila kljub temu do kože mokra. Da bi se ob pijanem poskakovanju ladje obdržala na nogah, sva se morala ti d;.o oklepati žične ograje.
Veter nama je rjovel okrog ušes, se nama zaganjal v obleko in nama odnašal besede izpred ust. Nagnila sva se čez sprednjo ograjo, da bi se trdneje oprijela, se pomenila in da bi mu jaz dal ustrezna povelja; nisem si še upal dovoliti opazovalcem, naj pridejo na krov, ali pa pognati prvi induktor in tako znova napojiti akumulatorje. Če bi pognal prvi induktoi zdaj, ko je bil kadilni krov še ves pod belo peno in črnimi morskimi valovi, bi nam poplavilo vse kontakte. Treba bo počakati, da bodo kompresorji vzdignili ladjo tako visoko, da valovi ne bodo več pljuskali na palubo. Slišal jih nisem, pač pa sem videl posledice njihovega delovanja; in ko sem naposled izdal povelje, so vsi štirje stroji zarenčali skoraj v istem hipu.
Najbolj smo potrebovali dobrih zalog električne energije, zato smo zaposlili pri plovbi samo enega, ostali trije pa so polnili akumulatorje. Življenjsko pomembni amperi so naglo tekli nazaj v »kanto«; slehernih deset minut ponovnega nabijanja je posebno še v 'tem zgodnjem stadiju polnjenja pomenilo, da bomo lahko pluli pod vodo eno uro dlje.
Ko je običajni površinski postopek dodobra stekel, sva se s Keithom lahko spustila V bojni posvet in ocenila položaj. Radar SJ, novejši in bolj učinkovit model od tistega, ki smo ga bili vajeni na Walrusu, je še vedno držal stik za japonskima ladjama.