691. štev. V Ljubljani, ponedeljek dne 24. novembra 1913. Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev. DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, x dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 6'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se pošilja upravništvu. :» Telefon Številka 118. ss . (S,: '•'V/ ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinariev. B Uredništvo in upravništvo: nt Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska alica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« se plačat petlt vrsta IS v, osmrtnice, poslana la lahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju poni pust. — Za odgovor Je priložiti znamko, ut « Telefon Številka 11& ts Zadnji teden! VOLILCl SPLOŠNE KURIJE! Deželnozborske volitve so pred durmi! Vi boste odločili, ali naj še naprej brezvestno zapravlja deželni denar davkoplačevalcev ali naj se začne pametno gospodarstvo v deželni hiši. Do sedaj je imela farovška, takoimenovana S. L. S. stranka v dež. zboru le par glasov večine. V celi deželi ji je treba ie dva mandata od 27 iztrgati in takoj se bodo razmere spremenile na boljše in v Vašo korist. Farovška stranka pa Vam zopet vsiljuje za poslance ljudi, ki bi še naprej podpirali in delali za kmete, obrtnike in delavce tako škodljivo politiko v deželnem zboru kot dose-daj. Le poglejte, koga kandidirajo ti ljudje, za poslance na deželi! Advokata Šušteršiča, advokata Pegana, doktorja Zajca, profesorja Jarca, profesorja Dermastijo, tehanta Lavrenčiča, kaplana Lampeta in Škulja, fajmoštra Pibra, fajmoštra Hladnika, Krek in Žitnika. Kje na celem svetu je še dežela, kjer bi kmetje pošiljali v deželni zbor toliko advokatov in fajmoštrov? Volilci! odpirajte nepoučenim ljudem oči! Povejte jim, da tem gospodom ne gre za vero, marveč za deželno gospodarstvo, za denarje ki Jih Vi z davki nosite v deželno blagajno! Kakor v občinskih zastopih, tako se tudi v deželnem zboru rešujejo samo gospodarska vprašanja. Volilci! volite pri teh deželno-zborskih volitvah neodvisne in samostojne kandidate domačine, ki ste si jih sami postavili zm kandidate. Ti možje poznajo Vaše potrebe, in hočejo delati za Vaše koristi in dobrobit Vaščga okraja. Dne 1. decembra, ko voli splošna kurija, napišite na glasovnice ime in bivališče samostojnih kandidatov, ki se glase: Za sodni okraj: okolica: Ljubljanska ANDREJ KNEZ posestnik na Viču. Za sodne okraje: Postojna, Senožeče, Lož, Ilirska Bistrica in Vipava: FERDO GAŠPARI fivinozdravnik in posestnik v Postojni. Za sodne okraje: Ribnica, Kočevje, Vel. Lašče, Žužemberk: FRANC ANDOLŠEK posestnik v Vel. Poljanah. Za sodni okraj: Novo mesto: AMAT ŠKERLJ posestnik v Gotni vasi. Za sodna okraja: Metliko Črnomelj: JOSIP FLEISCHMAN posestnik v Metliki hiš. št. 45. Za sodne okraje: Kranj, Škotia Loka: FRANC DOLENC posestnik v Stari Loki. Za sodne okraje: Radovljica, Kranjska gora, Tržič: ANTON KRŽIŠNIK posestnik v Žirovnici. Za sodne okraje: Kamnik, Brdo: ANDREJ SLOKAR poslovodja v Domžalah. Za sodne okraje: Litija, Radeče, Višnja Gora: IVAN TAUFER posestnik v Zagorju. Za sodne okraje: Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje: FRANC ZUPANČIČ posestnik na Rakovniku. Za sodne okraje: Logatec, Idrija, Cerknica in Vrhnika: FRANC MAJDIČ živinozdravnik in posestnik v Logatcu. Volilci! Možje! Pri volitvah vsi pogumno in brez strahu na volišče za svoje može! Na noben način se ne pustite od nasprotnikov oslepariti za volilno pravico. Volilci! ne vpijmo o zmagah, marveč delajmo za samostojne kandidate od vasi do vasi, od moža do moža! Edino le in samo vstraino delo vodi k zmagi. Šteli se bodo glasovi po celi deželi. Vsak glas je neizmerno važen. Vsak glas za neodvisne kandidate pomeni za Vas časten napredek, za nasprotnike rakovo pot, nazadovanje. Vsi glasovi in vsak glas, ki ga dobe nasprotniki, je sramoten dokaz zaslepljenosti in nepoučenosti našega dobrega toda še zapeljanega ljudstva. Volilci! ne daite se od nikogar oslepiti, od nikogar preplašiti! Vsak glas in če tudi edini glas v vasi za samostojne kandidate, pomenja za Vas ponos, možatost, neustrašenost. Pokažimo nasprotniku, da je v celi deželi na tisoče in tisoče neustrašenih mož, ki se upajo z glasovnico obsoditi dosedanje pogubonos-no deželno gospodarstvo. Vsaka posamezna glasovnica za samostojne kandidate naj pri teh de-želnozborskih volitvah zakliče gro-bokopom našega naroda: Bodočnost le In mora biti naša. Tisoči in tisoči glasovnic skupaj naj škodljivcem za-grme: Ml kmetje vstajamo, in vas Je strah! Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina *! LISTEK PAVEL BERTNEs Otrok ljubezni. (Dalje.) peno, da ga ni zadušilo. — Moj otrok, je dejal, Je hči Marte Leme-trove; priznal sem Jo za svojo v noči 24. julija, ko smo se ustavili v Par-naju: jahal sem v Bisjero k županstvu in storil svojo dolžnost... No, kaj pak, tudi jaz sem se spominjal dobro, da smo ostali vso noč na kolodvoru in da je bil on odsoten. Razlagal mi je dalje: — Izposodil sem si konja pri krčmarju ... saj veste, gospodična, pri krčmarju v Parni ju; on je še vedno živ in lahko priča, da je res . . . No, in poročnik je dodal .. . ah, z glasom, ki ga ne pozabim nikoli: — Ako bi se pojavila kdaj kaka težava, obljubi mi, da boš pričal, kar sem ti povedal v tre-notku, ko odhajam pred sodni -stol božji! . . . Prisegel sem mu; revež mi je hotel nato še nekaj reči, toda mahoma so se mu razširile oči . . . slišal sem ga, kako je šepnil vaše ime in ime vaše matere ... in bilo Je po njem , . .« Prekinil se Je . . . genotje mu Je dušilo glas. Nato Je premagal mehkobo in dejal: »Takšno je moje naročilo, gospodična. Vse, kar sem vam pove- Klerikalci na Goriško ljudstvo je dalo klerikalcem pri volitvah zasluženo brco. Klerikalci so pogoreli — in ta dogodek je vplival na vse slovenske pokrajine. Goričani so daii zgled, kako je treba klerikalce zapoditi. Naš narod na Goriškem je še dovolj zdrav, da je premagal klerikalno bolezen. To pa klerikalce zelo boli. Zato na tihem popravljajo svojo organizacijo in so naredili dne 20. t. m. shod. Zbrali so se pravi novostrujarji, katerih glasilo je najbolj idiotski slovenski list »Novi Čas«. Na zborovanju je bilo tudi par klerikalnih podrepnikov. Posl. Fon je rekel, da bo treba na Goriškem stranko popolnoma na novo organizirati. Vsled »žalostnih« dogodkov je prišla zadnjič v deželni zbor Ie s tremi poslanci. Treba Je jasnosti. »Nas pri tem vodi le ozir na stranko, (kakor da bi klerikalcc sploh še kedaj kaj drugega vodilo!) Treb^ je izbrati novo vodstvo! (Aha!) Posl. Fon je potem govoril o nalogah dež. zbora. Za njim se je oglasil posl. Rojec, ki je bil proti katoliškemu liberalizmu. Zelo ga boli, da so v Gorici še pametni ljudje in da je goriško ljudstvo še tako narodno, da neče izročiti dežele narodnim izdajalcem -klerikalcem. Da bi stvar lepše izgledala — Je govoril tudi vikar Abram — o narodnih krivicah. Izvolili so vodstvo in sprejeli resolucije, kjer pravijo, da se hočejo boriti za načela S. L. S. Druge nesreče ni bilo. Goriška politika. Slovenska zemlja. Z GORENJSKEGA. Odgovor dopisniku »Slovenca« z dne 17. novembra t. 1. št. 264 pod naslovom »Slike iz liberalnega shoda v Lescah«. Dopisnik nekaj mrcvari s svojimi, po »vodiških čudežih« skisanimi možgani in se sam ne spozna, kaj je s svojim dopisom hotel doseči. V začetku navaja, da je bil shod liberalen, med tem ko ga je napravila neodvisna kmetiška stranka. Omenja nekega Bezuljnika, ki je baje predlagal, da morajo nezaup-niki stranke sobano zapustiti; obenem hoče dvoje uslužbencev recimo denuncirati, kar je delo patentiranih krščanskih glumačev. Oj! vi ubogi katoliški koštrunčki, da nimate niti toliko zavednosti in ponosa v sebi, da se v svojo sramoto upate kot nepoklicani udeležiti zaupnega shoda stranke, kateri ne pripadate. Dopisnik nekaj spletkari, da bi se zborovalce osmešilo Pred javnostjo, ko citira, da so klicali in podili iz salona nekega Hiršmana, ki je že pred V srečni goriški deželi so se klerikalci med seboj obesili. Od takrat je v deželi mnogo boljše. dvema (reete štirimi) leti umrl. | Zvito jezuitsko dopisunče pa ne pove, kar je vsakemu otroku znano, da je po smrti Hiršmana, blagega spomina, ki ni bil vaš, ostalo njegovo hišno ime (sedaj lastnik Klein-dienst), ki je bil pri shodu ekskomu-niciran. Tako je, vi, katoliška po-tvora! Zborovalna dvorana je bila prenapolnjena tako, da niti upravičeni niso vsi dobili prostora in je bilo že iz tega vzroka umestno, klerikalce odstraniti. Dopisun jc tudi nekaj videl, kar drugi niso videli ter mora biti narave kakor ljubljanski detektiv, da vidi tudi kje, kamor ne gleda, videl je namreč kandidata kmet. kurije g. Gogala, ki se je pogledoval v »špeglu«. Dopisnik, ki je stal pri vratih, se je lahko ogledoval v ogledalu, pri tem Je mislil, da se tudi Gogala vidi kot on. Gogala je sedel pri steni, obrnjen po sobi, nad njim precej visoko se je nahajalo ogledalo, ker je pa on vedno sedel in nima na hrbtu oči, je tedaj izključeno in nemogoče, da bi se bil gledal v ogledalu. Capito! V prihodnje se na take in podobne čenčarije ne bo reagiralo, ker je preotročje. Kajneda, g. dr. Ajdovca z luknjico —? IZ RADOVLJICE. Iz okraja viteza Pogačnika. Poslanec vit. Pogačnik vedno straši s svojo osebo po Radovljici. Tukaj napravlja shode, ima govore in daje poročila o delovanju parlamentov, glavno pa je — agitacija. Kaj ima on opraviti v Radovljici in nasprotno Radovljičani ž njim, je li on njih zastopnik? Kakor vse kaže, Pogačnik niti ne ve, kdo ga je volil. Kaj ko bi se nekega dne napravil in se podal dal, sem pripravljen ponoviti pred komerkoli. Prisegel sem tako gospodu poročniku . . . samo pokličite me, kadar boste potrebovali mojega pričevanja.« In spet je dvignil svoj široko-krajnik: »Moje delo je opravljeno . . . čast mi je, da se vam klanjam, gospodična.« To rekši se je obrnil proti Sen-Dizjeju, dočim je ostalo Gilberti, trepečoči v neizrekljivi vznemirjenosti, jedva dovolj prisotnosti duha, da mu je odgovorila: »Hvala vam, gospod ... hvala... hvala tisočkrat...« Ko se ji je vinila oblast nad seboj, je bil mož že daleč. V drhtečih rokah je držala še vedno mali zavojček v orumenelem papirju, ki jo je čakal pri Boasonetu dvajset let. Ah, ne! Na tej javni poti, izpostavljena pogledom vsakega, ki pride mimo... tu noče odgrniti svete skrivnosti očetove dediščine! In kakor v pobožni grozi, je skoraj stekla proti domu; dospela je vsa zasopla. Planila Je na stopnice, da bi zbežala v svojo sobo v prvem nadstropju ... Toda Florestan, ki jo je bil slišal, je že odprl svoja vrata. »Ah, evo te, dragica... Ti ne veš, kako dolge so te ure, kadar te ni doma...« Prekinil se je. Videl jo je tako bledo, tako potrto ... »Ampak ... kaj ti je, dete moje? Kaj se ti je zgodilo? Kaj pa držiš tam, v roki? ...« »Ah, očka! Ce bi vedel... Če bi vedel? ...« Instinktivno je bila stopila v sobo starega umetnika. Z naglo gesto je zaprla vrata za sabo. In kdaj je pripovedovala... izkušala mu razložiti v pretrganih stavkih ... s polurazločnimi beseda-mi... Tudi on jo je poslušal ves poražen. In ni še bila dobro končala svoje vročične pripovesti, ko je dejal z glasom, davečim se v grlu: »Poglej tore), dete moje, kaj je v zavitku, ki ta ga pošilja tvoj mrtvi oče...« Bože! Trepetala ie tako, da je komaj odvezala vrvico, ki je pustila na žoltem papirju snežnobledo sled. V zavitku je bilo nekaj denarja, kar ga je imel s seboj, ter zlata ura z vrezanim velikim monogramom, nad katerim se je videla grofovska krona z biseri. Z uro Je bila verižica, na kateri je visel pečat od dragocenega kamna z umetno vdolbenim grbom ... Vročično Je pritisnila Gilberta to relikvijo na svoje ustnice... »Ubogi oče!« Je zamrmrala, in bridka nežnost ji je stisnila srce ... Florestan pa je zrl kakor hipnotiziran na listnico od ruskega usnja, ki je izpuhtevala še zdaj svojo bal-zamno vonjavo. »Gilberta«, je dejal čisto tiho, kakor da si spričo strahov preteklosti ne upa povzdigniti glasu, »Gilberta, poglej tu notri: tudi to je tvoja dedščina po očetu.« Storila je po njegovi besedi. Sedla je k njemu in odprla na kolenih listnico, iz predalov katere so gledali bankovci Ni se dotaknila tega denarja... segla je po pismih, ki so bila vmes, in jih razvila z mrzlično željnostjo. Pisavo enega med njimi je spoznala takoj... Bilo je pismo njegove matere, markize Rošegijske ... Grofica Klara, ki je bila itsti čas še mlada markiza Rošegijska, je bila pripisala par besed. Na koncu pa je stalo... O, ironija naključja!... v veliki, okorni otroški pisavi: »Vrni se kmalu striček, da boš pravil svojemu Zakcu, kako je bilo na vojni.« Žak!... Zavzdihnila je tiho. Nato Je položila pismo nazaj v listnico in razvila drugo. Bilo je tisto, ki ga je pisala Marta Gilbertu v svojem blaznem strahu, da ga prosi pomoči in mu Javi svoj naslov ... pismo, v katerem Je mu sporočila: »Midva imava ... ti imaš ... majhno hčerko...« Solze so ji zalile oči, in ni Jih poizkusila ustaviti. »Da,« je zmrtnrala, »da, ubogo s svojimi poročili morda v Furlanijo ali celo v Albanijo —? Svojih volil-cev pa ne pozna in se jim ne pokaže, »ja, kmet je kaj druzega«, posebno še sedaj po zadobljenem viteštvu. In ravno to ga postavlja pred zavednimi volilci nekam v čudno luč. Oglejmo si stvar natančneje in raz-motrivajmo temeljito. Vlada bi najrajši po svoji utelešeni avtokraciji in aristokratično-birokratičnem sistemu vladala državo sama brez poslancev. To pa Ji na podlagi pro-klamirane ustave ni dano in je državljanov pravica, po svojih poslancih sodelovati pri zakonodaji in raznih odredbah, ki se tikajo narodnih in stanovskih interesov državljanov. Žalostni dogodki pa nam spričujejo, da svoj cilj deloma dosežejo le samostojni odločni in vztrajni poslanci, ter s tem povzročajo vladi težke neprilike. Tacih poslancev pa vlada ne mara. Da se pa položaj vlade ko-likortoliko olajša, skuša si na razne načine dobiti poslance na svojo stran, da ji ne napravljajo težkoč. Tukaj ji je treba nekoliko riskirati, poslanec pa ji žrtvuje interese svojih volilcev in — bastal Zato je postal tudi pos. Pogačnik vitez s tem, da se je vladi vdinjal v službo in je zato prejel tudi »aro«. To okolščino naj volilci njegovega okraja pred volit-vijo resno preudarijo! Kdaj si je gospod Pogačnik stekel viteško odliko, Javnosti ni znano: morda ta- krat, ko je bil svoječasno poslan v delegacije in je nastopil v uniformi rezervnega častnika, vsled česar ga je cesar pri ogovoru vprašal: »Sind Sie aktiv?« »Nein, Majestat!« je sledil odgovor in vladar se ie obrnil s pritajenim nasmehom. hčer, ki je bila zelo nesrečna v svojem življenju.« »Poglej še,« je prigovarjal Florestan tiho, »poglej še...« Toda ne... bilo je samo še par tujih, brezpomembnih pisem, par posetnic ... ničesar, kar bi imelo drugačno vrednost kakor bridkega, turobnega spomina... Florestan pa ji je pokazal zdajci tenko beležnico s pozlačeno obrezo. »Tega le še nisi pogledala, Gilberta! ...« Začela je obračati tenke lisi e, ki so se bili malo da ne sprijeli od dvajsetletnega nepremičnega ležanja ... Oba sta vzkliknila zamolklo: »Gilberta, to je njegov zapisnik ! ...« »Dnevnik je pisal...« Da, pod slehernim datumom, tiskanim na vrhu in na sredi strani, so bile beležke s svinčnikom, prav tako sveže in čitljive kakor prvi dan. Bila je beležnica one vrste, ki jih prodajajo razdeljene na štiri četrtletja, da jih je Iaglje nositi s sabo. Gilberta je odgrnila prvo stran in jeknila: »Začenja se s prvim julijem ...« In že je čitala: »Davi odšel iz Bar-le-Duka, kjer...« »Ne, to ni tisto, kar bi rad, da mi čitaš. Za to imava še časa. Poglej, Gilberta, kaj Je vpisanega pod 24. julijem?...« In dekle je čitalo z jedva razločnim glasom: VOLILCt III. RAZREDA, POZOR! V torek, dne 25. novembra se vršijo volitve v naš občinski zastop in sicer za III. razred, takozvani delavski razred. DELAVCI! Prihajali bodo te dni nemški hujskači v Vaša stanovanja in Vam lagali in obljubljali vse mogoče. Ne verjemite jim! Sami poznate dosedanje občinsko gospodarstvo, sami poznate naše žalostne šolske razmere, ki so prišle tako daleč, da morajo otroke naše šole gnati žandarji! Starši! Skrbite s svojimi glasovi, da pridejo v občinski zastop možje iz Vaših vrst, ne pa ljudje, katerih glavni namen je hujskanje, ljudje, katerim niso nič mar Vaši žulji, ljudem, kateri razmetujejo težko prisluženi denar davkoplačevalcev po nepotrebnem na vse strani, ljudem, kateri bi Vas pustili gladu poginiti, samo, da bi dosegli svoje umazane namene! Delavci! Ne dajte svoje glasove ljudem, ki pohujšujejo Vaše otroke, najdražje, kar imate, ljudem, ki ropajo iz src nepokvarjene delavske mladine vse dobro 3» plemenito. VAŠA JE BESEDA! Glasujte torej ta dan za može, katere bodo naši Agitatorji priporočili. Ako Vam morda kateri ne ugaja, morda iz osebnih ozirov, nikar ga ne črtajte! V EC DELAVCEV. Klerikalci se zvijajo. Naše modre klerikalne buče so si izmislile nov udarec proti obrtnikom, ki ne trobijo v njihov rog: podporo stro-karskim fušarjem. S tein, da bi padla omejitev na potrebno, uradno potrjeno skušnjo za razne obrti, so hoteli dati na razpolago »fušarjem« najširše polje zaslužka, dobrovedo-či, da bi bilo s tem prizadetih številno preikušenih mojstrov obrtnikov. Tisoči »fušarjev« bi poplavilo deželo. Obroč bi obdajal mojstre v trgih in deloma tudi one po deželi. Obroč, kajti klerikalci bi gotovo pritisnili na svoje volilce in ti bi morali na komando klicati le one, ki so s klerikalci. Začelo bi se izstradanje in gmotno uničevanje onih, ki se ne uklonijo klerikalni bandi. Vse to pa bi bilo velike nevarnosti tudi za one, ki bi pod klerikalnim pritiskom jemali na pomoč »fušarje«, neizšolane, strokovno izobražene ljudi. Najbolj prizadet in nevarnosti izpostavljen bi bil seveda — kmet. To smo že zadnjič pribili. Klerikalci pa so to vse vrgli šele sedaj v svet, ko so volitve za deželni zbor že takorekoč pred durmi. Tudi to smo že zadnjič omenili. Oboje je klerikalce močno zadelo. Sedaj so se pričeli na vse moči zvijati. Vidijo, da jim ne pojde Zdobra in sfabricirali so v zadnji petkovi »Straži« članek, ki so ga porinili daleč nazaj. V teh izvajanjih so zelo konfuzni in očividno računajo le na nerazsodnost svojih volilcev. Zaganjajo se v vse, kar je napredno. (To nas sicer prav nič ne boli, nasprotno pa veseli, ker so se s tem klerikalni gg. zopet enkrat izdali in priznali, da hočejo s tem le »fušar-stvom« samo ubiti in uničiti obrt-nike-strokovnjake. S klerikalnimi gospodi se spuščati v obse/n jše razprave, bi se reklo: nositi vodo v Škafu v Savinjo. Olavni in gotovo tudi najumestnejši odgovor najnovejši klerikalni strankarski lumpariji bo, če se dvignejo vsi prizadeti obrtniki - strokovnjaki do energičnih korakov. Prvo bi bilo, sklicati shod, zborovanje vseh prizadetih, s po- OIOVANI BOCCACCIO: Mazet iz Lamporech:je. (Iz »Decamerona«.) (Konec.) »To naj te ne vznemirja,« je odvrnila prva, »zakaj ura je poludne in jaz sem skoro prepričana, da vse najine tovarišice počivajo, kakor ponavadi; da se pa prepričava, da ni nikogar tam, pojdeva po vrtu; nato nama nihče ne ubrani, da ne bi prijeli tega moža za roko in ga odpeljali v ono lopo, kjer se navadno skriva pred dežjem. Medtem ko bo ena izmed naju z njim notri, bo stala druga na straži pri vratih. Bedast je že tako, da bo takoj spremenil položaj, kakor si bova želeli. Bova mu že razodeli to skrivnost, če se doslej še v nji ne spozna.« Mazet je slišal celi ta pobožni pogovor in sline so se mu zbirale v ustih. Šel bi jima naproti; da se mu pa ne bi plen izmuznil, ju je pustil in čakal, da ga primeta za roko. Ko sta se obe samostanski sestri prepričali, da ni razun njih nikogar na vrtu in 'da jih ne more nihče opazovati, sta se približali vrtnarju. Ta, ki je vse nasvetovala, je pristopila k njemu in ga je vzbudila Sestra ga prime za roko, dobrika se mu in ga pelje naravnost v >looo. kamor ii Laiimrechio sledi in močjo tega pa pritisniti na deželno vlado, da se klerikalna nakana že v njenem započetku uniči. Drugo bi bilo, tesna združitev vseh prizadetih. Da je ta klerikalni korak v splošno škodo vsakomur, tudi morda klerikalnim obrtnikom veščakom, bodo morali pač tudi ti spoznati. Vse pa se mora pod mogočnim klerikalnim pritiskom izvršiti čim mogoče hitro, t. pr.: v najkrajšem Času, če ne bo prepozno. Po toči zvoniti je prepozno. Račje pri Mariboru. (Polanci med seboj.) Pred par dnevi so slavili v gostilni Vrglez neko poroko, ki se je niso udeležili le fantje iz Račjega, marveč tudi oni iz Vrezule, sosedne vasi. Med obojimi fanti pa vladajo nesporazumljenja. Tudi ob tej priliki je prišlo do spopadov. E-den fantov iz Račjega že na vsem lepem vzel neko sekiro, šel k mizi,-kjer so sedeli fantje iz Vrezule in udaril s sekiro po mizi. Krčmar je razsajača komaj porinil skozi vraia, ko se vrže neki betar na fanta Klinca. Udaril ga je z nekim kolom po glavi, da se kol — prelomil. Okrvavljenega je potisnil na kolena, zahtevajoč, da naj prosi usmiljenja ... Klinca so smrtno nevarno ranjenega odpejali v mariborsko bolnico. Celje. (Podtaknjen ogenj.) Dne 17. t. m. je pogorelo poslopje, gospodarsko in hiša posestniku Ivanu Gor-šeku, ki jo je ta imel dano v najem. Ogenj je bil podtaknjen iz maščevalnosti. Orožniki so zločinca že izsledili. Kozje. (Samomor.) Tu se je obesil posestnik, mesar in krčmar Tpne Križanec v svoji mesnici. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Kaj ga je v to gnalo, ni znano. Šoštanj. (Drzen roparski napad.) Dne 17. t. m. je napadel na cesti neki nepoznan tujec mesarskega učenca Antona Bizjaka. Napadalec ki je prišel po cesti iz Celja sem, je sunil Bizjaka iz kolesa, mu je odvzel 40 vinarjev denarja ter mu je vrliu tega še hotel odnesti tudi kolo, toda oba psa, ki sta spremljala Bizjaka, sta se jela s tako silo zaganjati v drznega cestnega roparja, da jo je moral končno hitro odkuriti. Iz učiteljske službe. Na dvoraz-redui ljudski šoli (prvi plačilni razred) v Soboti na Muti je oddati službo učitelja. Prošnje do dne 16. decembra na krajni šolski svet. Klerikalci na delu. Klerikalci se od dne do dne bolj boje naprednih listov. Vse, kar je v njih, bi radi vrgli v stran — s pomočjo laži. Zato, ker Se boje, da bi ljudstvo spoznalo, kako ga nesramno vlečejo, ščujejo proti nam. Pokažimo jim, da se ne damo goljufati. Širimo povsod »Dan« kot odgovor na klerikalne laži. Ormož. (Klerikalci se jeze.) 2e zadnjič sino poročali, da prede klerikalcem z ustanovitvijo »Orla« na moč slaba. Fantje, še manj pa drugi, nočejo in nočejo pristopiti. Razni že-gnatii in nežegnani gospodje se trudijo na vse kriplje, — pa jim le ne gre. Niso prav nič izbirčni in vse poberejo. Sedaj so zbrali nekaj, kar še za najliujšo silo ni. No, pa se bodo postavljali pri raznih procesijah s svojimi mrkogledirni »Orli«. Za pust bo to dobra zabava. Maribor. (Napad.) Pred par dnevi je pripeljal po lajtersperški cesti izvošček. Peljal je več Izletnikov Že blizu mesta pa naskoči voz in ljudi tolpa pobalinov. Prišlo je do hudega boja in tudi revolverji so pokali. Na ljudi se Je tudi raz strehe usula ploha opeke in kamenja. Sreča je bila, da konja nista bila zadeta. Orožništvo marljivo zasleduje napadalce. se pri tem bedasto smeje. Tam se, kujon, ni dal prositi in je zadovoljil še precej spretno dekličino hrepenenje, ne da bi se pri tem izdal. Ko se je deklica zadovoljila, je napravila prostor drugi. Mazet je igral svojo ulogo s to novo osebo ravno tako dobro, kakor s prvo; ker se pa pred onimi, ki jih smatramo za bedake, niti ne sramujemo, niti se jih ne bojimo, se je hotela prva kakor druga predno mutca zapustita, prepričati še z več dokazi o tem, če je pravi vitez. In obe sta bili z njim zadovoljni. Od onega blaženega trenotka so se sukali pogovori le okrog razkošja, ki sta ga okusili v naročju moža in obe sta bili enih misli, da je to razkošje stokrat večje nego misli nanj. Lahko si mislite, da sta po tem prihajali pogosto v malo lopo in da sta znali najti pravi Čas za to, da se pokratkočasita z nemim vrtnarjem. Nekega dne pa se je zgodilo, da je ena izmed njuninih tovarišič opazila skozi okno, kako se šalita z vrtnarjem in kako mu sledita do male lope. Opozorila je navsezadnje na to še dve drugi nuni, ki sta bili v njeni celici. Ta ljubosumna trojica je skraja sklenila, da pove vse opatinji, slednjič pa je le spremenila svoj sklep. Pogovorile so se o tem z onima dvema in ko so se dogovorile, so se tudi one tri udeležile greha in se radovale Mazetove ljubezni kakor Dreišnii dve. Ostale so samo še Kranjski grb. Kranj je staro mesto, ki stoji na strmi skali nad Savo. Tu je že v srednjem veku stal mogočen grad. — Celjski grofje so se borili za to mesto, ki odočuje nad celo okolico. Tudi za časa francoske vojne je bilo važno in so se zanj krvavo bili Francozi in Avstrijci. Mesto Kranj je postalo po letu 1830. narodno slovensko mesto. Tu je živel, pisal in umrl naš največji pesnik Prešeren, ki ima tu tudi svoj grob. Do zadnjega časa je bil Kranj narodno mesto. Zdaj ga hočejo zavzeti klerikalci, da bi spremenili njegov grb. Zagonetni roparski uboj v Opatiji. Kakšna je točnost novinskih poročevalcev, se pač vidi v slučaju dveh samomorov v Opatiji. Tu sta se dva človeka obesila po vseh »regelcah«, ki so za tako »opravilo« predpisani, kar je konsta-tirala tudi na mestu komisija, a tretji dan prinese tržaški »Piccolo« prav po italijanskem sistemu skrpucano poročilo, po katerem sodeč, bi že nobeden človek v Opatiji ne bil siguren, da se kje na kakšno kljuko ne natakne in na nje obesi prav na zagonetno roparski način. Nemške novine, in za njimi seveda tudi takoj naše, pa komaj čakajo, da »Piccolo« ki njim je menda najbolj merodajni list v Istri, prinese kakšno »svojo« senzacijo, katero morajo potem tudi naše novine dati svojim bralcem v prežvekovanje, ko ima vendar vedno eden ali drugi slovenski napredni časopis od opatijskega poročevalca točen opis vsakega bolj važnega dogodka. — Toraj še enkrat. Josip Krese, ne Kressel, ker ta je bil skoz in skoz poštena kranjska korenina, se je obesil 9. novembra t. I. med državno in paralelno cesto na svoj hlačni jermen in je na njem visel vse do 17. novembra t. 1., t. j. do časa, ko ga je teracirski mojster Blaž Dri, ki je tam travo kosil in drva pobiral, našel. Krese je šel od doma brez ure in še celo brez očali, od katerih se preje ni nikoli ločil, popil za 20 vin. rakije pri A. Tomašiču in se napotil gotovo že z namenom, da se obesi, na usodepolno mesto, kjer se ga je šele 17. novembra našlo. Pisec teh vrstic ga je sam videl, ko je visel. Na njemu ni bilo opaziti čisto nič drugega, kakor pri vsakem drugem obešencu. O kakšni rani ali nasilnosti ni duha, ni sluha. Črnac Anton, voznik pri Brlick-nerju, se je pa obesil tudi po »predpisu« v hlevu v noči od 20. na 21. novembra. Ker pa ta človek slučajno stanuje včasih tudi pri svojem očetu v Matuljih, se je razneslo, da tri nune, ki doslej še niso pokusile kolača; vendar sčasoma so tudi te tri pomnožile čredico mutastega Mažeta. To je bil delavec nun, boste morda rekli! Potrpljenje, doslej še nismo končali o njegovih uspehih. Oospa opatinja ni niti slutila, kaj se je godilo. Mlade putke, ki jih Je imela pod svojim nadzorstvom, so imele malo dela s tem, da so zakrile svoje spletke z vrtnim petelinom, ker so bile vse prebrisane in krive. Nekega vročega dne, ko se je sprehajala sama po vrtu, je videla Mažeta, ki je ležal v senci mandljevega drevesa in spal. Delal Je veliko ponoči, zato Je imel po dnevi malo dela. Nekatere izmed njih so imele ravno svoj kritični čas, ostalim pa je pred kratkim dal svoj vsakdanji užitek. Ker je bilo zelo vroče, je bil samo v srajci, katero mu je veter dvignil, tako, da je bil skoro ves odkrit od stegen do trebuha. Ko je gospa opatinja to videla, je začutila, kako se konec njenega telesa dviga in podlegla je izkušnjavi ravno tako, kakor njene ovčice. Razgledala se je na vse strani in ker ni ničesar videla In ničesar slišala, je vzbudila Mažeta in ga je peljala v svoje stanovanje. Bogve, kako je bila z njim zadovoljna! Tam ga je obdržala več dni, čeprav so nune silno zdihovale, ker ni urišel več njih vrtnar rahljati^ se je tudi isto noč nekdo obesil v Matuljih, kar pa ne odgovarja resnici in ostanemo le pri teh dveh slučajih samomora, a ne roparskega umora, ker ni ne prvi, niti drugi imel denarja, vsaj pri sebi ne, ko se je obesil, če bi bil slučajno še Casino živ, bi »Piccolo« gotovo zatrobil v svet — zopet dve žrtvi — Casina, in druge novine bi seveda trobile za njim, brez obzira, če tudi pri tem trpi dober glas Opatije, v kateri slučajno vladajo osebe, ki niso »Picco-lovega« kalibra. Toliko resnici na ljubo. Dnevni pregled. »Befel« vojnega ministra Kro-batina. Delegacije so morale poslušati dva ekspozeja — enega, precej praznega, je podal Berchtold. Ker Berchtold — razen groženj Srbiji — ni povedal ničesar, je podal drugi ekspoze vojni minister Krobatin, ki je povedal več. Toda to, kar je povedal praznim žepom avstrijskih davkoplačevalcev, ni nič kaj lepa pesem. Za pol leta 634,770.000 K, to ni mala reč. Gospod minister svojih številk ni nič kaj razlagal. Mislil si je: jaz sem general, vi ste pa civilisti. Pri militeru se pa nič ne sme premišljevati o »befelih« »naprej postavljenih«, temveč se mora kar lepo poslušati in ubogati — tako si je mislil gospod minister — general in zato tudi ni pripovedoval, za kaj vse in za kakšne koristi prebivalstva potrebuje onih 700 miljonov. Rabimo Jih, pa je, kdo bi razlagal. Gospod minister se pri teh izdatkih tudi ni pečal z mislijo, kako naj prebivalstvo, ki živi v Avstriji, dobi toliko dohodkov, da bo lahko plačevalo te ogromne miljone. To ministra ne briga. In če njega ne briga — pa briga to delegacije, ki zastopajo do kosti Izmozgano ljudstvo, ki zastopajo prebivalstvo, med katerim dan na dan poje boben eksekutorja, kj prodaja hiše, polja, živino. Delegacije, če bi bile predstavitelj, vestni predstavitelj prebivalstva, bi ne smele vojnemu ministru na njegov »befel« dovoliti nič več, kakor toliko, kolikor more država prenesti. Toda — zaman: v delegacijah ni samo en Šušteršič in samo en Korošec . . . Posledica »branitve žlvljenskih interesov monarhije«. Petolizci avstrijskih državnikov pripovedujejo vedno in vedno v svojih suhoparnih In neslanih člankih, da so se v minuli dobi krepko in uspešno branili interesi monarhije na Balkanu proti Srbiji in Črnigori. Človek bi mislil, da se v družinah avstrijskih davkoplačevalcev kar cedi med in mleko vsled te izborne politike. In glej: sod-nijske deske, ki se kar šibe od oglasov o konkurzih in prodajah zemljišč, te pouče, da posledice branitve življenskih interesov monarhije proti Srbiji in Črnigori niso med in mleko — temveč največja revščina in beg lz domovine. Avstrijski ministri pa mislijo, da jim te okolnosti že dajejo novo pravico zahtevati od prebivalstva novo miljardo. če kdo, tedaj sestavijo avstrijski državniki novo logiko in novo matematiko. Kralj Ferdinand je svojo germansko vlogo zaigral. 2e zadnjič enkrat smo prinesli tekst pogodbe med kraljem Ferdinandom in avstrijskim cesarjem Franc Jožefom, kateremu se bolgarski Ferdinand Koburg zavezuje, da bo skrbel za te, da preneha pravoslavni vpliv v Bolgariji in da se tam — med Bolgari-Slo-vani — razširi nemška germanska in njih vrtičke. Ko ga je bila dobro nasitila in napojila in ga pustila pridno delati, ga je slednjič odpustila s trdnim sklepom, da ga v kratkem zopet pokliče. Ker pa je naša teta imela rada igro, ki ji jo je Mazet igral, se je s tem omejila porcija ostalih, zakaj pridni vrtnar, kakor je bil močan, ni mogel vseh zadovoljiti; sprevidel je, da mu bo slaba predla, ako pojde to tako naprej. Neko noč, ko je spal z opatinjo, ki je zahtevala od njega več nego ji je mogel dati, je nenadoma spregovoril: »Gospa, vem, da zadostuje eden petelin desetim kokošim, toda deset mož težko zadostuje eni ženi; na kak način zahtevate to od mene, ki moram zadovoljiti devet žen? Ne morem več vztrajati, gospa; napravite red, ali pa me odslovite iz službe.« Čudno, da ni opatinja od osup-nosti omenela. »Kaj pomeni vse to,« mu je rekla, »mislila sem, da si mutast«. — »Res sem bil,« ie odvrnil Mazet, »ne od rojstva, ampak od bolezni. Sedaj z°Pet govorim in zahvalim za to tsoga.« Opatinja Je mislila, da govori resnico ali vsaj delala se Je tako, kakor bi to verjela: vprašala ga Je, kaj Je menil z onimi dvetimi ženami, katere mora zadovoljiti. Mazet ji Je povedal vse, kar se je zgodilo. Ko Je gospa opatinja spoznala, da niso bile njene ovčice prav nič boljše od nje in ker ni dvomila, da ne vedo o nje- reinska kultura. Kralj Ferdinand Koburg je gotovo ccl čas svojega »vladanja« delal v tem smislu in krono svojemu protislovanskemu delovanju je hotel podati v trenotku, ko je dal povelje za zahrbtni napad na srbske posadke ob Vardaru. Mislil je, da je prišel ugodni trenotek, da uniči Slovanstvo in Jugoslovanstvo na jugu. (Uničiti Slovanstvo na jugu, to je bil glavni cilj Ferdinandovega ravnanja in zahrbtnosti njegove. Potem pa še ljudje pripovedujejo, da je z bolgarskim porazom Slovanstvo škodo utrpelo!) Toda Srbi so Germanu prekrižali račun in razbili njegove načrte. Sedaj je videl, da sam ne opravi ničesar in zato ie šel na Dunaj prosit pomoči proti Jugoslovanstvu na Balkanu. Dosegel je pa s svojim romanjem toliko, da so rusofilski krogi v Bolgariji začeli s tako močno agitacijo proti Ferdinandu, da bo moral zapustiti prestol, raz kateri je hotel uničiti Slovanstvo, in v drugi vrsti ie dosegel to, da on v Rusiji nima ničesar več iskati in da Kokovcev ni hotel z njim imeti niti sestanka, za katerega je Ferdinand prosil. Volilni shodi. Včerajšnja nedelja po deželi je bila zelo živahna. Povsod so se vršili shodi. Samostojna kmečka stranka je imela nad 40 shodov. Povsod po deželi je veselo gibanje za nove volitve. Kmetje vstajajo. Klerikalni shodi So bili prav klaverni. Dr. Šušteršič je bil včeraj v Šmariji. Poslušali so ga otroci, ženske in par mož, ki so prišli poslušat iz radovednosti. Dr. Šušteršič je rekel, da so liberalci goljufi. Dr. Šu-sterŠič je to rekel zato, da bi šmarcl ne vedeli kaj se godi v-njih občini, šmarci kljub temu Šušteršiča ne bodo volili. »Slovenec« ]e že pripoznal, da se bodo davki povišali. Za enkrat sicer še pravi, da se bodo obdavčile konjske dirke. Nismo še slišali, da bi se na Kranjskem kake konjske dirke vršile. Več o tem jutri. Z Ježice. Včeraj zjutraj je faj-mošter na Ježici pridigoval ne o Jezusu — temveč o dr. Šušteršiču in Kreku, ki edina sta poklicana, da branita vero kranjsko dežele, vero, ki je v nevarnosti, odkar so razkrite lumparije, ki *so jih uganjali klerikalci z Johanco iz Vodic. Vabil je kmete ne na sveto obhajilo — ne, temveč na shod, na katerega pride sam dični poglavar kranjske dežele (in Krekovih fantov). Povedal je, da se bodo razpošiljale po hišah — ne zgodbe svetega pisma — temveč zrcalo klerikalne lumparije, neke brošure. ki ne vsebuje druzega kot laži proti napredni stranki. Nihče ne sme brošure nazaj pošiljati — če ne . . . Lepa pridiga božjega namestnika. Malo odgovora. Iz učiteljskih krogov: »Slovenec« z dne 20. t. m. piše, da so najboljši agitatorji za S. L. S. liberalne surovine. Cela dežela stoji danes v boju proti klerikalni zalegi, ki je zastrupila vse naše javno življenje. Lahko se trdi, da je ni dežele na svetu, kjer bi sleparija in posurovelost dosegla tako stopinjo, kakor ravno na Kranjskem. Z Vodiškimi čudeži smo dosegli pravi rekord. Svet danes piše o tem in se čudi, kje je ta dežela, da je kaj takega mogoče. Res kaj takega je mogoče samo v pašaliku šusteršiče-vem — v vilajetu »Kraiu«. Vodiški čudeži so se mogli goditi le v mračnih klerikalnih razmerah. — Johan-ca je cvet onega klerikalnega »izobraževalnega dela,« ki ga goji klerikalna stranka že celo desetletje. Seme je vzklilo in vzrastel je cvet — Johanca. Zasmrdelo je po vsej deželi : .; r Ti^iTOTiLjTj:- Titi -I r. — -—-~ .. nili spletkah z Mazetom in ker ni dvomila, da ne bodo zvedele zanje prejalislej, je sklenila, da se z njimi pogovori, da bi mogle svojega pridnega vrtnarja obdržati, ne da bi vzbudile s tem kak škandal. Poklicala Jih je. Vse #o odkritosrčno priznale, kar niso mogle več tajiti. Opatinja se je prva zasmejala celi komediji. Enoglasno so sklenile, da prepričajo sosede in ostale ljudi, ki so obiskovali njih cerkev, da je vsled vpliva njih molitev in zaslug svetnika, na katerega čast se je samostan postavil, Mazet je dobil dar govora, Pred nekaj dnevi jim je umrl oS^b' nik. Poverile so njegovo službo Ma-zetu in so uredile vse tako, da bodo spale z njim po vrsti. Zavezale so se tudi da ga bodo varovale, da si ga dalj’časa ohranijo. Mazet je izpolj-njeval svojo nalogo kar najbolje. S tega je bilo veliko meniškov; vendar cela stvar je ostala tako tajna, da se je ^vedelo o nji šele po smrti opati-nje, ko je Mazet, ki je bil že star, sklenil, da se vrne, obdarjen z bogastvom, domov. Ta historija je povzročila tedaj mnogo hrupa. Govorilo se Je le o obogatelem vrtnarju, ki je na najprijetnejši način preživel svojo mladost, ki je šel od doma skoro nag in se vrnil domov bogat. In tako nagradijo nebesa one, ki neutrudljivo rahljajo in zalivajo vrtičke ubogih nun. m utrgati je morala nazadnje ta cvet sodnija, da se ni naprej širil kuzm smrad. Kakor pa je ljudstvo nevedno, tako je tudi surovo in vsak lahko vidi, da so ravno klerikalni okraji prizorišče žalostnih dogodkov. Pod klerikalno tmo pa se skriva marsikaj gnilega — in prav je, da je »Dan« posvetil v ta temna kota. Klerikalci ne spoštujejo, kakor so dokazali, ne cerkvenega, ne civilnega zakona; dočim strašijo ljudstvo, da bodo liberalci proglasili svobodno ljubezen so oni odobravali prešestvo in so v dež. zboru ploskali grehu proti celibatu. Sleparije z božjimi stvarmi so se vršile pod zaščito farovža, z vednostjo ljubljanskega škofa. Ravno oni, ki v brezmejni surovosti preganjajo učitelje, so hujskali narod proti šoli in prosveti. Pod varstvom naše duhovščine se je širila nevednost, ki se je pokazala najlepše pri romanju v Vodice. Posurovelost ljudstva se kaže v zadnjih letih bolj in bolj. Dokler so imeli ljudje smisel za narodno stvar, so bili dostopni za dobro besedo — sedaj pa jih vodi edino še sovraštvo — narod živi brez idealov zato mu je vse eno domačin ali tujec — doma ali drugod — vse mu je nič. Korupcija se pozna na vseh koncih in krajih. Šest let same hujskanje — to mora uplivati na ljudstvo. Tako ljudstvo je tudi zmožno, da pusti nad seboj gospodariti ljudi, ki so brez skrbi izdajali domovino. Oni milijoni, ki so danes naši dolgovi, se na kmetih in v gospodarstvu nič ne poznajo. Izseljevanje je najlepši dokaz za slabo gospodarstvo. Izobrazba ljudstva je prvi predpogoj dobrega narodnega gospodarstva. Klerikalna izobrazba pa je bila taka, da brezmadežni »Slovenec« piše, da Je ni dežele na svetu, kjer bi posiro-velost dosegla rekord, kakor na Kranjskem. »Slovenec« in »Domoljub« sta prava zaklada te izobrazbe — pred katero že nihče več ni varen. Klerikalne ceremonije, posvečenje Brezmadežni, božja pota in zdravljenje s telečjo krvjo — to je vse uspeh klerikalne politike. Laž in obrekovanje proti vsemu, kar je narodnega, jim služi za sredstvo. Imeli smo dober narod pred letom 1890. — tedaj pa se povsod pozna klerikalni strup. Dokler se narod tega ne reši — bo vsako prosvetno delo nemogoče — in brez tega bo narod propadal v surovosti in naši narodni nasprotniki bodo imeli proti njemu lahko delo. Kako znajo beračiti. Nekje na Štajerskem mislijo zidati novo cerkev. Klerikalci so izdali letak, kjer tako-le pišejo o svojem načrtu. Veličastna Kraljica nebes in zemlje in čudovita Kraljica presv. Božjega Srca Jezusovega ter ključarica njegovih nedopovedljivih bogatij — ona je vodnica vsega tega podjetja. In ona je mogočna dovolj, je bogata čez mero, je modra nad vse! Ako je to delo resnično njena želja in njena volja, kakor imamo sladko upanje, dovršilo se bode, preden bi človek mislil. Saj pri Bogu in pri Mariji Devici ni nemogoča nobena reč! Obračamo se edino le do gorečih častilcev preb, device Marije in njenega presv. rožnega venca. Računamo samo na tiste dobrotnike in prijatelje božje, »quorum tetigerit Deus corda« (I. Reg. 10, 26.), »čistih src se bode Bog dotaknil«, in pa na »hilares datores« — na vesele darovalce, katere Bog ljubi. (II. Kor. 9, 7.) Ti pa znajo, kaj? Velik požar. V vasi Trava, župnija Draga, je v četrtek, dne 20. t. m. okoli 3. ure popoldne zgorelo trem gospodarjem vse — hiše, gospodarska poslopja, krma, vozovi, obleka, itd. — Ljudje so rešili komaj sebe in živino. Strehe so krite z deščicami; v kratkem času je ogenj objel poslopja in jih vpepelil. — Ti gospodarji, njih družine in živina nimajo ne strehe ne hrane, nekateri ljudje tudi ne obleke, razen kar imajo na sebi. — Revščina velika. — Zima pa pred durmi. — Pomoč nujno potrebna. Kdo je zažgal, se ne ve, — najbrže otroci s cigaretami. Ženo ustrelil. Dne 21. t. m. okrog 5. ure popoldne je ustrelil svojo ženo z lovsko puško Tomšič Anton, rudar in posestnik v Zg. Zavinah. Žena je bila takoj mrfva. Tomšič je po svojem groznem dejanju od doma takoj pobegnil. Slučajno ondot patrulajoča orožnika, Erjavec in Sušnik sta srečala človeka, kateri se jima je dozdeval nekako sumljiv v obnašanju in sta ga ustavila, Na prvo vprašanje, kdo da je in kam se je napotil, jima je rekel: »Vidim, da -me jmnte. Svojo ženo sem ustrelil.« Tomšič je bil nato aretiran in odveden v zapore c. kr. okrajnega sodišča sodišča v Litiji. Samomor tržaškega mestnega uradnika. 44letni uradnik pri mestni davkariji Franc Segon, je skočil z okna svojega stanovanja ter se na licu mesta ubil. Mož je mislil, da bo ob podržavljenju tega urada izgubil svojo službo. Samomor vojaka. Dne 21. t. m. Seje v Celovcu ustrelil v domobranski vojašnici domobranec Andrej Javošvec od 5. stotnije. Ker je v cev puške nalil vode, mu je strel glavo popolnoma raznesel, tako, da so se možgani poznali na stropu stranišča, v katerem je izvršil samomor. Vzrok groznemu dejanju je bil menda strah pred kaznijo. Čez dva dni izide »Roman Vodiške svetnice«. Naročil smo prejeli že toliko, da nam bo knjige najbrže v kratkem zmanjkalo. Zato naj se požurijo vsi, ki jo hočejo imeti in naj nam pošljejo naročila oziroma naročnino in naj pridenejo pri posameznih izvodih še 5 vin. za znamko. Z odra je padel. Ciuha Jakob, 45ietni zidarski pomočnik v Zg. Ga-meljnih, je padel z odra in si je pri padcu zlomil desno roko. Ženo na glavi poškodoval je v prepiru Matija Mrak v Gornji Dobravi pri Škofjiloki. Nezgoda. Dne 20. t. m. je v Moč-njaii udaril mlad konj s kopitom posestnika Janeza Narobe v levo laket ter ga tako poškodoval, da bo vsled zadobljenih poškodb najbrž umrl. Razne zanimivosti * Desinficiranje. Nemške cesarske vojaške vaje so se letos vršile v pruski Šleziji. Za te vaje se ]e pripravljalo z vročično hitrostjo. Da ni bila to nobena malenkost, bo priznal vsak, če pomisli, da se takih vojaških vaj udeleži takoj cela kopica najimenitnejših gospodov iz Nemčije; cela truma knezov, cesarskih princev in podobne zverine. Saj še ženske niso dale mir. Najhujše pa je bilo s stanovanjem. Vsak prin-ček je hotel stanovati v takem stanovanju, ki bo »vredno njegovega stanu«. Tako je prišel tudi neki ponosen dvorjan k vojaškim vajam. Iskati je začel stanovanje zase In za svojo družino. Blizo prostora za vojaške vaje je zagledal gradiček. »To bi še bilo za nas, čeprav ni poslopje bogvekako imenitno. Lastnik imenovanega gradička pa je bil čisto navaden trgovec. Visoki dvorjan je prišel k njemu in mu je rekel, da mu želi on. Njegova Visokost izkazati čast in pri njem stanovati. »Z največjim veseljem vam ponudim svoj gradič za nekaj časa«, je odgovoril priprosti trgovec. In za čela sta se pogajati. Tu pa je trgovec spoznal, da cela stvar ni tako lahka, kakor si jo je sam predstav -ljal. Že to, da mora preskrbeti pet kopelji, je bilo silno težavno. — Pet kopelji? Pa čemu takoj pet?« — »Tu imam vendar družino.« Trgovec se je začel praskati za ušesom. Slednjič mu je dvorjan še re kel, da mora celo hišo deslnficiratl. — »Da,« je pritrdil dvorjan strogo. »Od kleti do strehe!« — »Prej ali potem?« se je izvilo ubogemu trgovcu iz ust. Razume se, da je bilo s tem pogajanje srečno razbito. * Nova Leoncavallova opereta. Ruggiero Leoncavallo, ki je stal zaradi plagiranih librettov že neštetokrat pred sodiščem, je napisal novo opereto, ki so jo vprizorili najprej v Londonu pod naslovom »Ave yon there«. Kritika londonska je mnenja, da delo ne zaslužuje, da bi se ga na-zivalo z opereto, ker je bistveno le sijajno inscenirana lakardija s petjem. Muzika slaba in pomanjkljiva, oprema slaba, da, celo preprozorno tendenčna, da so se radi nje v gledališču ljudje pretepli. Nekaj glasbenih točk je sicer izzvalo ravnodušno odobravanje, sicer je pa delo za nič. Tako lahko zaznamujejo Leoncava-lovi branitelji novo sodbo, ki je najbrže zaslužena in resnična. Ljubljana, — Sobotni napredni shod f pri »Novem svetu« Je izpadel zelo lepo in je pokazal, da se napredni volilci zelo zanimajo za bližajoče se dežel-nozborske volitve. Gostilna je bila nabito polna volilcev iz Kolizejskega okraja. Shod je otvoril g. profesor Reisner kot sklicatelj in je v markantnih potezah orisal delovanje klerikalne večine v deželnem zboru, njeno potratno gospodarstvo in na-silstva. Opozoril Je volilce na doktorja Lampeta, ki je v deželnem zboru razžalil vse naprednjake, ko je rekel, da je krivoprisežništvo sprejemni izpit za vstop v narodnonapredno stranko. Omenil je tudi nesramne klerikalne napade na župana dr. Tavčarja in na ljubljansko insetno gospodarstvo, ki je vzorno in se napredna večina ne boji nobene revizije, klerikalni deželni obor se je pa zbal kontrole v zadevi Završnice in je odklonil tozadevne predloge naprednih poslancev. Za tem je govoril kandidat za splošno kurijo g. Josip Turk, ki je v jedrnatih besedah opisal klerikalno »ljubezen« do meščanstva, trgovstva, obrtništva in delavstva sploh, do Ljubljane pa posebej. Omenil je preganjanje onih gasilnih društev, ki nočejo upogniti tilnika pred klerikalnim deželnim od- borom, omenil je vseučiliščni fond, ki so ga klerikalci pobasali in ki ga nikdar več ne bomo videli. Citiral je sobotnega »Slovenca«, ki očitno laže, češ, da dobivajo vsi poročeni učitelji 25% doklado, ko je vendar splošno znano, da dobivajo doklado samo klerikalni učitelji. Zborovalci so sprejeli govor kandidata z velikim ooobravanjem, potem se je pa oglasil k besedi kandidat g. Ribnikar, ki je podvrgel ostri kritiki deželno gospodarstvo in dokazal, da so se zvišali izdatki za razna potovanja dež. odbornikov (ki potujejo večinoma v svvho klerikalne agitacije), odkar so klerikalci na vladi, za okroglo 2400 odstotkov! Z velikim odobravanjem so bila sprejeta izvajanja govornikova o potrebi boja s klerikalci na deželi. Rekel je, da so mesta napredna in v njih se nahaja stranka samo v obrambi, mora pa ona tudi napadati nasprotnika v njegovih postojankah na deželi! Ta lepo uspeli shod je zaključil sklicatelj g. profesor Reisner, ki se ie zahvalil na lepi udeležbi in kandidatoma za njuna izvajanja. Končno je izrazil prepričanje, da se klerikalna pričakovanja ne bodo uresničila. — Seveda! »Slovenec« se izgovarja, češ, da klerikalci ne pospešujejo germanizacije na Kranjskem in pravi, da so oni dosegli poslovenjenje raznih srednjih šol na Kranjskem. No, mi pa tega ne vidimo, znano nam pa je, da večina srednjih šol na Kranjskem izdaja nemška letna poročila. Za Nemce v ljubljanskem obč. svetu pa pravi »Slovenec« čisto neumno: Nemce v ljubljanski občinski svet so Nemci sami izvolili. Seveda! Ali kdo je nalašč prikrojil volilni red tako, da so dobili Nemci kar sedem zastopnikov v ljubljanskem občinskem svetu? Naj na^ to vprašanje odgovori največji lažnik na Slovenskem — »Slovenec«! — Vzor drugim kronovlnam je Kranjska s svojim dež. gospodarstvom, tako pravi »Slovenec«! To pa to! Kdaj pa so si kakega gospodarja, ki samo dolgove dela, vzeli drugi gospodarji za vzor? In klerikalni deželni odbor kranjski zna samo zapravljati in dolgove delati. — Najbolj lažnjlv list na svetu Je menda »Slovenec«, ki kar očitno laže, da dobivajo 25odstotno dra-ginjsko doklado vsi oženjeni učitelji, ko je že vendar vsakemu otroku znano, da so te dobrote deležni samo klerikalni učitelji. Kakor se iz tega vidi, laže »Slovenec« tako na debelo in nesramno, kot cigan. Bodo ljudje še sprevideli to in potem pride polom, ker večno se z lažmi ne bo dalo operirati. — Skromni ljudje so klerikalni dež. odborniki, pravi »Slovenec«, ki trdi, da »kranjska dežela najmanj izmed vseh avstrijskih kronoviti plačuje deželnim odbornikom in vendar se doslej nobeden izmed njih še ni zoper to pritožil«. Vraga se bo pritoževal kak Zajc ali dr. Pegan, ki vedno potujeta po deželi in pobirata za to razun plače še po trideset kron na dan in izvlečeta na ta način iz deželne blagajne več tisoč kron na leto kot znaša plača. Seveda, klerikalnim dež. odbornikom je vseeno, ako itnajo velike plače ali pa majhne plače, zato pa bogate dohodke v obliki potovalnih dijet. — Inženir Tschermak. »Slovenec« priobčuje neko pismo uredništva »Rundschau fiir Technik und \Vissenschaft«,ki sporoča dež. odborniku dr. Lampetu, da je dobil od strokovnjaške strani razpravo o iz-gradbi vodnih sil na Kranjskem, pa da mu manjka situacijski načrt vodnih zgradb ob Završnici In prosi ta načrt. »Slovenec« triumfira, češ, sedaj pa imajo liberalci. Ako bi za pseudonimom Tschermak tičal Lampe, ne bi se dotični strokovnjak predlagal uredništvu,