L
Prvi dnevi nove vlade
\f0Va Fanfanijeva vlada ]_* Je Prejela zaupnico v zboJenatU in Poslanski
•Stnakar je parla-
Prenlh 3 sprejel skleP 0
'St p«-
sestala bornica se bo spet
5£c ,rec 5'
Skleni, • . In ze v tem tek ao 26 več k°t zasnu-napoVed^0m 0 vseh tistih Pro&ro v Fanfanijevl
Srss-*** n B i*
Kar n, ? za Pozitivne.
potrdit 0 3e tako Pr'šia S ritev Togliattijevih be-
viada a ®ovor' enobarvna tej i? c" slavljena to-skih m- demokristjan-tiištvo Knr0V ~ en°’ taj‘ sklePa d™g0Pa govori in
ti za ri^aVi’ ki hoče velja-
biti vomvokr*atičn0, moraj° *e rok tedaj- k0 Pote-; in n? , lzv°ijenih organov kaže in	k0 vladi bolj
tve it> K-iZa. uPravne voli-■ fceno a , že sk°raj dolo-Obst’ajaa Podo v oktobru. tef0rrn. Pa tudi vprašanje Ako op , oliinega zakona.
Pie volitv!06 Že za Prihod'
,0tmiril uP°rabiti ta re-i **elo rm zakon. je treba
sota Sviti,pred razpi*
ta biti	ln zakon m°-
Petn ij-f -iavljen v urad-'itev DaU' 0d razpisa vo ^beva v„,.tpQra Poteči do Upošt ev vsai 45 dni-Je bik ija3°č ta dejstva krati za t*Ca S socia'demo-^Itodom °’ da se še pred eitntcg Poslancev na po-2&kona. P5eitne popravilo r-ikake „ .gansko ni bilo
delo L-1-, da bi se t0 l^ko bi J? v teh dneh. dni * Pridobljen me-
^o bi wTd in bolJ ver-litve fe„ °> da bodo vo-
tvijo i-o,V ieseni. Z odlo-takonu i„Pfave 0 volilnem !% ta7n. orei z zakasni-Jaj° V0,PlSa volitev posta-!erietne p® Same že manj dec	aviJ0, da je čas
V decetnhrVem')ra aH cel° 'tve U nt Primeren za ,attner Tv,ra^* vremenskih Sovi, bau ze se slišijo gla-dtladi. T-t ? volitve spo-brvetn J ie vlada že ob stala i u dokaj slabo Opusti,Zpit- Fanfani je ,°titev ,Parlarnentu od-Je Sovorii volitev, dasi 0Utve i„0.obvezi, da se , ditrio oa ®del° še letos. J^lji m j banski demoni jp do volitev in !*rabke ' a obvelja volja 1J Vsako?arVar. ie Poučna utvarfi	’ si de-
° novi vladi.
čeprav ji mora priznati nekoliko drugačen značaj od prejšnjih vlad.
Da je Fanfanijeva vlada nekaj drugega, kot so bile prejšnje vlade, so ji priznali ne samo socialisti, ki so se vzdržali glasovanja o zaupnici, temveč ji je v svojem govoru priznal tudi Togliatti. Nova vlada se je rodila v trenutku, ko je postalo jasno, da se ni mogoče več igrati s potrpežljivostjo ljudstva, ki je zelo zgovorno pokazalo, da ne more trpeti fašizma v vladi. Vse to je moral priznati sam Fanfani in še bolj odkrito in jasno je to priznal in povedal tajnik KD Moro. Fanfani je v svoji izjavi govoril o vzrokih rojstva Tambronijeve vlade. Priznal je nato, da je podpora fašistov Tam-bronijevi vladi povzročila v široki javnosti sum, da gre dežela po poti nazaj, čeprav pri tem ni mogel opustiti trditve, da je to «izkoristila KPI», je vendar priznal, da noben objektivni opazovalec ne more zanikati, da so julijske demonstracije izražale zaskrbljenost in da so številni politični in gospodarski krogi, najbolj nazadnjaški, spodbujali MSI pri njenem poudarjanju, da so fašistični glasovi za podporo vladi potrebni.
Tako Nenni kot Togliatti sta v svojih govorih po Fanfanijevi programski izjavi poudarila, da ima ta vlada svoj izvor v julijskih manifestacijah. In zaradi debate, ki je po dogodkih prejšnjega meseca sledila v parlamentu ter izzvala odstop Tambronijeve vlade, nihče ne more reči, kot je poudaril Togliatti, da se je vlada rodila iz izvenparlamentarne krize. In v tem, da je Fanfani priznal zakonitost julijskih manifestacij, v katerih ima njegova vlada — pa če hoče ali ne — svoj izvor, je za Nennija prvi povod, da so se socialisti vzdržali glasovanja o zaupnici.
Da so se socialisti glasovanja vzdržali, je gotovo pomemben dogodek. PSI je tako prvič po mnogih letih izrazila, da ni «proti* vladi, čeprav še tudi ni «za» vlado. Do sklepa, da se socialisti vzdrže glasovanja, ni prišlo tako lahko in tudi ne po soglas-
nosti v centralnem komiteju stranke- Nasprotno je prišlo v centralnem komiteju pri glasovanju do o-stre ločitve: Nennijeva večina v CK je bila za vzdr-žanje, levica pa je hotela, da se glasuje proti. V obrazložitev svojega predloga, da se socialisti vzdrže glasovanja o zaupnici, je Nenni na zasedanju CK PSI naštel štiri točke:
1. Fanfanijev program je v skladu s Fanfanijevo u-smeritvijo in je važen zaradi njegove težnje k «go-spodarsko-socialnemu akti-vizmu»; 2. vzdržanje PSI je treba smatrati za časovno omejeno v smislu, da «so-cialisti pričakujejo dozorevanje novih možnosti in novega razvoja v odnosih med strankami v dobi, ki bo potekala od danes do upravnih volitev, ki bi morale biti jeseni*; 3. vzdržanje teži za tem, da «se prepreči izolacija socialdemokratov in republikancev v vladni večini in da se nadaljuje razgovor ne samo z laično levico, temveč tudi s katoliško levico*; 4. vzdržanje socialistov ne more zadevati sestave nove vlade (v njej so številni predstavniki demokristjan-ske desnice), temveč pomen, ki ga daje izgovor nove vlade (Tambronijev padec) in njena možnost za bodoči razvoj.
Spričo tega novega dogodka — da so se socialisti glasovanja vzdržali — že mnogi hite poudarjati i-zoliranost KPI, «kot je na desni izolirana MSI*. Toda nesmiselno je govoriti o kaki izoliranosti, ko je že v zgodnjih točkah dovolj jasno poudarjeno, da današnje vzdržanje pri glasovanju ne prejudicira jutrišnjega glasovanja proti, če je mnenje PSI o Fanfanijevi vladi nekoliko optimistično in če bodo morali socialisti svoje stališče do vlade spremeniti, to ne bo vrglo sence nanje, temveč na vlado.
Da Tambronija ni v Fanfanijevi vladi, ni zasluga, kot je poudaril Togliatti, predsednika vlade, temveč je za to vzrok v Tambro-nijevi užaljenosti. Pač pa je v novi vladi vse preveč oseb, ki morajo s svojo navzočnostjo vzbujati dvom, če že ne v iskrenost, pa vsaj v možnost izvedbe številnih obljub v Fanfanije-
vi programski izjavi. Nobenemu državljanu, ki spoštuje zakon, se ne bo treba nič bati, ker mu bo vlada zagotovila svobodo misli, delovanja, gibanja, tako je obljubil predsednik vlade. Sicer bi se morali čuditi, čemu je sploh potrebno to poudarjati, ako je že vse to zagotovljeno v ustavi. Toda po tem, kakor se te stvari v praksi izvajajo, je tudi Fanfanijevo zagotovilo bržkone bolj okras njegovega govora. Prav je dejal Nenni, da seznam reform ni nič, če ni zraven volje, spoprijeti se s silami, ki se tem reformam protivijo.
V svoji programski izjavi je Fanfani govoril o bodočih zakonskih predlogih sedanje vlade. Tu je v prvi
Prvi Jugoslovanski festival folklore v plesih in pesmi je dosegei skoraj nepričakovan uspeh. Od torka so v Kopru, Ankaranu in Portorožu nastopali jugoslovanski amaterski in profesionalni ansambli. Danes zvečer pa bodo na zaključni prireditvi v Kopru nastopili vsi trije profesionalni ansambli: beograjsko KOLO, zagrebški LADO in skopski TANEČ. — Na sliki je posnetek iz BUNJEVACKEGA MOMAC-KEGA KOLA v izvedbi zagrebškega ansambla LADO
«Crna je, toda lepa in bogata!«
vrsti zakonodaja o deželah: vprašanje dežel z «normal-nim statutom* bo vlada ♦ načela na racionalen način« s tem, da bo imenovala posebno «ožjo komisijo parlamentarnih strokovnjakov, predsednikov sodnih organov in znanstvenikov*. Glede dežele Furlanije - Julijska krajina s posebnim statutom je povedal, da to vprašanje proučuje posebna komisija, in vlada bo olajšala zaključek tega proučevanja*. Vse to pomeni dejansko, da bo vlada z vprsv šanjem dežel dejansko zavlačevala.
Fanfani je tudi omenil Južno Tirolsko ter poudaril, da je vse, kar je tam Italija napravila, vladi le v čast. Ni pa omenil ne slovenske ne francoske manjšine. Očitno so zahteve Slovencev v državnem merilu le malenkost, pa je zate tembolj čudno, da je treba na izpolnitev takih malenkosti toliko čakati. Sicer pa končno ni odvisno od vladne programske izjave, koliko bo nova vlada upravičine zahteve Slovencev upoštevala ali ne.
Za slovensko manjšino v Italiji bi bilo razveseljivo, če bi se vlada lotila ratifikacije tistega Memoranduma, ki je bil podpisan tedaj, ko Je bil ministrski predsednik sedanji notranji minister. Razveseljivo bi bilo, če bi vlada hotela začeti izvajati člene mirovne pogodbe in ustave, ki priznavajo tudi manjšini pravice polnopravnih državljanov.
še nova je n. pr. vest, da je prosvetni minister predložil parlamentu v razpravo in odobritev osnutek zakona o slovenskem šolstvu na Tržaškem in Goriškem. Toda zakaj ta zakon ne govori tudi o šolah v Beneški Sloveniji? Res, v Beneški Sloveniji sedaj ni slovenskih šol. Toda prav to Je tista krivica, ki bi jo bilo treba popraviti. Ali jo bc hotela popraviti Fanfanijeva vlada?
Dela vlade bomo presojali po tem koliko bo to delo izpolnitev tistih zahtev ljudstva, ki so ji dale njen izvor. Posebej pa bomo Slovenci njeno delo presojali š>' po tem. koliko bo svojo demokratičnost dokazala s priznanjem naših pravic, po tem končno, koliko bo poskrbela, da bomo začeli ie pravice uživati.
pIačana v gotovini n	or 1*
Abb- postale i gruppo	Lena 35 11
TRST, nedelja 7. avgusta 1960
Leto XVI - Št. 189 (4652)
Jasno naj se začrta razlika med notranjimi vprašanji Konga in vprašanji, ki se tičejo navzočnosti sil OZN - Gana ponuja pomoč Kongu za izgon Belgijcev iz Katange
NEW YORK, 6. — V svojem poročilu Varnostnemu svetu v zvezi z Kongom poziva glavni tajnik Združenih narodov Hammarskjoeld Varnostni svet, naj jasno določi svoje smotre in svojo politiko ter naj loči vprašanja, «ki se tičejo notranjega razvoja na ustavnem področju*, od vprašanj, ki se tičejo navzočnosti sil Združenih narodov v Kongu.
♦Stališče vlade Katange, ki ji predseduje čom-be, pravi Hammarskjoeld, je vprašanje notranje politike, v katero se Združeni narodi ne bi smeli vmešavati kot mednarodni organizem*. Hammarskjoeld dodaja, da vkorakanje čet OZN v Katango nikakor ne bi pomenilo zavzetje stališča do tega spora.
Lumumba, pa je poslal iz Konakrija predsedniku republike Kasavubuju brzojavko, s katero ga poziva, naj skliče sejo vlade, da sklene odpovedati se pomoči OZN, ker čete te organizacije niso vkorakale v Katango. Lumumba pravi, da uživa Kongo sedaj neposredno
pomoč afriških držav.
Glavni tajnik poudarja v svojem poročila izključno ustavni značaj vprašanja Katange in ugotavlja, da ta značaj ne izhaja iz stališča belgijske vlade in tudi ne od namena pokrajinskih o-blasti, da se ločijo od kon-goške republike.
V svojem poročilu zahteva Hammarskjoeld od Varnostnega sveta, ki se bo sestal jutri zvečer, naj določi metode, ki bodo omogočile izvajanje prejšnjih resolucij Varnostnega sveta v zvezi s Kongom, ne da bi spremenil navodila, silam OZN v Kongu ki se tičejo intervencije OZN in uporabe sile samo v primeru zakonite obrambe. Ham-marskjoeld zahteva od Var-
nostnega sveta, naj določi jasno razliko med ustavnimi vprašanji, ki se lahko načnejo v Kongu, in vprašanji, ki se tičejo navzočnosti čet OZN v tej državi.
Zatem omenja Hammarskjoeld dogodke, na podlagi katerih je njegov pomočnik Ralph Bunche ugotovil, da bi čete OZN lahko prišle v Katango samo z uporabljanjem sile, in takole o-brazložuje nastalo vprašanje:	«Z ene strani so se
resolucije Varnostnega sveta glede umika belgijskih čet in pošiljatve enot OZN očitno tikale celotnega o-zemlja Konga, in to na podlagi mandata, ki izhaja iz resolucije od 22. julija. Na ta način sem tolmačil navodila, ki sem jih dobil in sem tako tudi ravnal z vso učinkovitostjo in naglostjo, ki sta bili mogoči v danih okoliščinah.
Na drugi strani pa je sedaj očitno, da se smotri, po katerih so težile resolucije Varnostnega sveta, ne morejo doseči z nastopom
varnostnih sil OZN, kakor izhaja iz mandata tem silam. Varnostni svet, če hoče ohraniti nespremenjene svoje smotre, bo moral spremeniti, naravo sil OZN- (in to sem zdi nemogoče bodisi iz ustavnih vzrokov kakor tudi upoštevajoč obveznosti do držav udeleženk), ali pa uporabiti druge metode, ki naj mi omogočijo izvedbo resolucij, ne da bi prekoračil navodila, ki se tičejo sil OZN v Kongu.»
Poročilo takole nadaljuje: • Težave pred katerimi se je znašel Varnostni svet, ne izhajajo iz stališča Belgije do tega vprašanja (vsaj tako kakor se mi to stališče obrazložuje), ker se bruseljska vlada podrejuje sklepom Varnostnega sveta in bo torej nedvomno dela svojim vojaškim elementom v pokrajini Katangi ukaz, naj ravnajo v skladu z resolucijami, kakor jih izvaja sila OZN. To pa ni bilo še storjeno. Vprašanje ne nastaja niti iz želje, ki so jo izrazile oblasti pokrajine Katan-
ge, da se ločijo od kongo* ške republike. Gre za ustav* no vprašanje, ki ga sprem* ljajo močni cinitelji indivi* dualne in kolektivne politi* ke, ki gredo v globino.
Za tiste, ki se upirajo po* slanstvu sil Združenih narodov v Katangi, se vprašanje lahko takole opredeli- «Ali bo morda udeležba OZN pri nadzorovanju varnosti v Katangi podredila proti svoji volji to pokrajino takojšnjemu nadzorstvu oblasti osrednje vlade? Ti so mnenja, da bi taka eventualnost kompromitirala vsako možnost, da se pripravijo druge ustavne rešitve, različne od stroge enotnosti, na primer rešitev, ki bi obstajala v kakršni kol| federalni strukturi; ki naj bi med drugim vsebovala za pokrajinske oblasti večjo avtonomijo, akor je sedaj predvidena. Tisti, ki podpirajo to stališče, zavračajo formulo enotnosti, šeč da je neskladna z interesi celotnega kongoškega
tlllllMIlilMIIIIMIIMinllllllllllllltIMItllllllllinillllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIItllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIItlilllllllllllllllllllllllllllllMinillllllllMIIIIiMlllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllltlllllHIIHIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllN
Poročilo tajnika OZN Varnostnemu svetu za nocojšnjo sejo
Hammarskjoeld zahteva jasna navodila
Aktualni
portreti
BARBARA POVVERS tena pilota ameriškega vohunskega letala «U-2u, ki so ga Rusi sestrelili 1. maja letos, bo prisotna na procesu, ki se bo začel 17. t. m. v Moskvi proti njenemu možu. Ver. jetno bo procesu prisostvoval tudi pilotov oče, kajtj sovjetsko veleposlaništvo v VVashingtonu je obema dalo vstopni vizum.
BRODERIK CRAVVFORlJ ki igra glavno vlogo v filmu uDr. Kolar« za črnogorsko filmsko podjetje «Lovčen-film», je pred dnevi nenadoma zapustil Novi Sad in neznano kam izginil. Po dveh dneh so ga staknili v Sežani v družbi nekega i-tali Janškega	filmskega
režiserja. Cravvlord se je nato vrnil v Novi Sad.
SOF1A LOREN Je ponovno v težavah. Med snemanjem filma ■La Ciociaraa po istoimenskem romanu pisatelja Moravie, Jo je doletela vest, da so se italijanske sodne oblasti spet spomnile njer.e »nezakonite« zakonske zveze s Carlom Pontijem, ki ga Se vedno veže zakon z njegovo prejšnjo ženo.
DOMENICO MODUGNO pevec-kričač, komponist in filmskij igralec, bo v kratkem gostoval v Beogradu. Tja so ga povabili na neki koncert. Po Beogradu bo Modugno obiskal še nekaj drugih jugoslovanskih mest, kjer bo priredil koncerte.
GlOVANNl BUITON1 ki Je eden največjih industrialcev testenin na svetu, se namerava kljub svojim 60 letom posvetiti petju. Septembra bo debutiral v »Seviljskem brivcu«, in sicer v Car-negie Hallu. Nekoliko pozno je začel, toda nekoč je pela v operah njegova žena, ki bo sedaj prevzela vodstvo tovarn.
Sedem dni v svetu
Belgijske spletke v Kongu
Te dni se je zdelo, da se bo kriza v Kongu končno začela hitreje razpletati v pozitivnem smislu, ko je po številnih prizadevanjih tajnika Hammarskjoelda in njegovega pomočnika Buncheja ter po odločnih nastopih Lumum-be uspelo vsaj dozdevno toliko nevtralizirati belgijsko vlado, da se ni več upirala vkorakanju varnostnih sil OZN v Katango. Tako je tajnik OZN Hammarskjoeld sporočil, da bodo te čete vkorakale v Katango v soboto zjutraj. V petek je imel odpotovati v Eli-sabethville Ralph Bunche, da se z belgijskim poveljstvom dogovori o vsem potrebnem in o umiku belgijskih čet. Toda izkazalo se je, da belgijska vlada ni mirovala in je še dalje podtalno rovarila, čeprav je na drugi strani zatrjevala, da bo spoštovala sklepe Varnostnega sveta OZN. Takoj ko je bilo napovedano, da bodo čete OZN vkorakale v Katango, je predsednik tamkajšnje pokrajinske vlade Combe spet močno reagiral in izjavil, da bo čete OZN napadel z orožjem, če bodo prišle v to pokrajino. Bunche je namesto v petek odšel v Elisabethville v četrtek■ Tam se je najprej razgovarjal s poveljnikom belgijskih čet, zatem pa s Čombejem. Ta mu je ponovil, da ne bo dovolil prihoda čet OZN, in je zaman skušal prikazati, da je prebivalstvo Katange v o-gromni večini z nji m. Bun-cheju ni ostalo drugega nego da odpotuje spet v Leopold-ville (ker so mu onemogočili telefonsko zvezo s Hammar-skjoeldom) in da poroča Ham-marskjoeldu. Combe je medtem odredil splošno mobilizacijo, pri čemer mu je spet priskočila na pomoč belgijska vlada, ki je objavila izjavo, v kateri trdi, da ni nikoli privolila v odhod čet OZN n Katango, pač pa da se je «uklonila, ker je majhna država». V suoji tzjaoi je ponovila celo vrsto napadov na OZN in v celoti podprla akcijo Combeja.
Tajnik OZN Hammarskjoeld je spričo nastalega položaja odredil, naj se odloži odhod čet v Katango, in je zahteval nujno sejo Varnostnega sveta ter je takoj odpotoval v New York. Seja je bila sklicana za nocoj ob 20. uri po krajevnem času. Kongoška vlada je sporočila, da bo počakala na izid seje Varnostnega sveta in bo šele zatem odločala o nadaljnjih ukrepih.
Lumumba je medtem iz ZDA obiskal še Tunizijo in Maroko, nato pa Gvinejo. Po razgovorih, ki1 jvh je imel z Burgibo in maroškim kraljem, so objavili skupni izjavi, ki poudarjata solidarnost s Kongom in vso podporo v borbi mlade republike proti spletkam Belgije in njenih zaveznikov v NATO. Na številnih tiskovnih konferencah je Lumumba poudaril politiko pozitivne nevtralnosti Afrike in nujnost povezave vseh svobodnih afriških dežel v «Združene države Afrike». Skupno s kraljem Mohamedom sta predlagala, naj se v Leopold. villu skliče konferenca afriških in azijskih držav, da se s tem poudari solidarnost s Kongom in z njegovo borbo.
Tudi sovjetska vlada je ponovno objavila izjavo, s katero obtožuje Belgijo, ZDA, Francijo in Zahodno Nemčijo skupnih spletk, da onemogočijo svobodno rast mlade neodvisne republike in da s podporo velikih monopolov odcepijo od nje njen najbogatejši del, t. j. Katungo. SZ
predlaga, naj se v Kongo pošljejo čete tistih držav, ki so pripravljene odločno izvesti resolucijo Varnostnega sveta, če se bo izkazalo, da čete OZN ne morejo tega storiti.
Na vsak način je naloga varnostnih sil OZN skrbeti za red in varnost in se nikakor ne morejo zaplesti v vojno. S takim pogojem so tudi razne države dale na razpolago svoje čete.
Na dogodke v Kongu se lahko gleda z dveh vidikov: a) kaj je povzročilo spopade in negotovost v Kongu neposredno po razglasitvi neodvisnosti; b) kateri činitelji so prispevali k postopnemu po-mirjenju in k lokalizaciji spora, ki bi se bil utegnil izroditi v hud mednarodni spopad.
1. Sklep Belgije, da prizna neodvisnost Konga, je bil nepričakovano realističen glede na važne gospodarske interese Belgije v tej afriški deželi in na njeno ambicijo, da sred in mirt v Kongu prikaže kakor rezultat izrednega kolonialističnega altruizma. Zaradi tega se je zdelo, da Belgija, po zgledu neizbežnega procesa na afriškem kontinentu svojevoljno privoljuje v določeno izgubo, zato da bi konec koncev dobila več kakor bi dobila v primeru drugačne in poznejše rešitve. Dogodki, ki so sledili, so jasno pokazali, da stanje stvari ni bilo tako enostavno in da so za kulisami delovali drugi vzroki in da so obstajali drugi načrti.
Nihče ni pričakoval in tudi ni mogel pričakovati, da bo Kongo po razglasitvi neodvisnosti brez težav lahko začel samostojno življenje. Kakor pred vsako novo državo, ki je bila dolga leta kolonija, se je tudi Kongo znašel pred raznovrstnimi gospodarskimi vprašanji gospodarske zaostalosti. Prav tako je malokdo pričakoval, da se bo Kongo, takoj ko bo začel samostojno življenje, znašel pred vprašanji, ki so bila umetno ustvarjena, zato da bi torpedirali njegovo neodvisnost in privedli Kongo na rob gospodarskega propada. Edino na ta način se lahko označijo u-krepi in ravnanje, ki jih je v tej ali oni obliki odredila Belgija v trenutku, ko bi bila morala dvigniti roke od Konga. Z odpoklicem strokom njakov, ki so zagotavljali normalno delovanje gospodarskega življenja v Kongu, z vojnimi akcijami in intervencijami, ki niso bile v nobenem sorazmerju z dejanskimi potrebami «zavarovanja» belgijskih državljanov, ter z daljnosežnimi kombinacijami za odcepitev Katange je Belgija od znotraj in od zunaj začela koncentriran pritisk na republiko Konga. To pa s povsem preračunanim ciljem: s paraliziranjem gospodarskega življenja, z razkosavanjem dežele in z očitnim uporabljanjem sile dovesti Kongo v tak položaj, ki bi v novem stanju zavaroval stare gospodarske in druge interese Belgije v tej afriški deželi,
2. Skonstruirana s temi elementi je imela kriza v Kongu vse možnosti, da se spremeni v resen in širši spopad. Da ni do tega prišlo, se je treba zahvaliti uspešni intervenciji Združenih narodov: resolucijam Varnostnega sveta, v katerih se zahteva umik belgijskih čet in pošiljate« čet OZN v Kongo. Nagla akcija Združenih narodov v času, ko so se v epicentru krize začeli pojavljati različni nameni velikih držav (ne glede, v kakšni meri bi ti bili v skladu ali v nasprotju z interesi Konga, ker bi nekatere akcije lahko pripeljale do nasprotnih akcij in s tem
morda do prenosa krize na širši teren) je pripeljala do pomirjenja in do solidarnega
delovanja mednarodne skupnosti.
Dogodki v Kongu in sklepi Varnostnega sveta; so povsem jasno razgalili umazano vtogo Belgije v vsej tej zadevi. Z nekaterih strani se skuša položaj v Kongu prikazati kot dokaz o nesposobnosti kolonialnih narodov, da »brez daljše priprave» ustvarijo in vodijo svoje neodvisne države. Nam pa se zdi, da primer Konga dokazuje prav nasprotno: da je eden od velikih zločinov metropol v kolonijah prav v tem, ker so premišljeno onemogočale rast domačih kadrov.
Švedski list vStockholm Tid-ningens piše, da ni več nobenega dvoma, da tičijo za «komedijo o samostojnosti Katan-ge» veliki poslovni krogi, u-radniki in oficirji v tej pokrajini.
Napredni francoski list »Liberation« piše, da je za dogodke v novi republiki odgovorna Belgija. «Belgijski u-pravljavci,s piše list, ttso docela zmožni izzvati nerede, da bi obdržali svojo nadvlado in naprej izkoriščali bogastvo te dežele. Za hrupom o-krog Combeja tičijo Belgijci, vzlic soglašanju s sklepom, da bodo čete OZN prišle v Katangom List dodaja, da morebitni neredi v Kutangi «ne bi bili posledica odpora 500 vojakov Combeja», temveč po-
sledica stališča Belgijcev, in
zaključuje: «To pomeni, da je v tej umetno ustvarjeni zmedi jasna ena stvar: red in mir se bosta vrnila v Kongo
šele tedaj, ko bo tudi zadnji belgijski vojak dokončno zapustil deželo.r>
Razorožitev
Ena od pozitivnih posledic nekega negativnega dogodka — namreč neuspeha prve konference na vrhu — je vsekakor ta, da se na svetu vedno širše in resneje proučuje vprašanje metod za reševanje najvažnejšega današnjega vprašanja v svetovnem merilu: vprašanja jedrske oborožitve in z njo povezane nevarnosti jedrske vojne. Odprla se je kriza metode pogajanj v ožjem krogu največjih sil in v krogu izključno blokovskih predstavnikov (četvo-rice in desetorice).
Vse države, oziroma vlade vseh držav članic Združenih narodov, se pripravljajo kakor redko kdaj na jesensko zasedanje glavne skupščine, ker bo v krizi metode pogajanj izven OZN na tem zasedanju skupščina nedvomno občutila, kakšna odgovornost je padla nanjo. Ponovno, in to verjetno jasneje kakor kdaj prej, bo prevladal občutek, kakšna sreča je, da obstaja Organizacija združenih narodov. Kajti kam bi se obrnili
(Nadaljevanje na 8. strani)
A	*wl	•	!■''*!	v
Ameriški „!eteci krožnik
Američani mu pravijo ccleteči avtomobil« (avrocar). Ameriško obrambno ministrstvo je pred dnevi dovolilo objaviti sliko «avrocara», ki ni nič drugega kot izpopolnjen angleški «leteči krožnik«, to je vozilo, ki ga drži nad zemljo tako imenovana «zračna blazina«. »Leteči krožnik« mu pravijo bolj zaradi njegove oblike, kajti za sedaj se savtocar« niti ne more dvigniti kdove kako visoko, niti njegova brzina ni velika. Smo pač šele na začetku.
 .......................................................................................................................................................................................................................................................................................      iiiliiull.....mu
/
Nc gre za atomski napad na Hirošimo, pač pa za vaje ameriške vojske z «a-tomskim taktičnim orožjem«, s tako imenovanimi «žepnimi» atomskimi bombami vrste «Davy Croc-kett«
Na včerajšnji dan pred 15 leti — bilo je to v ponedeljek 6. avgusta 1945 — so se z nekega ameriškega letalskega oporišča na Pacifiku že ob 2. uri po polnoči dvig-
Slačita in
Nedelja, 7. avgusta IttGO
Radio Trst A
8.00: Koledar; 8.30: Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00:	Kmetijska	oddaja; 9.30:
Iz slovenske pesmarice; 12,15; Za vsakogar nekaj; 13.00: Orkester Terig-Tueci; 13.30; Glasba po željah; 15.00: Potovanje po Evropi; 15.20; Jam-seasion -razmotri vanje o jazzu; 15.40; Ansambel «SUvo Tamde«; 16.00: Pizzirvi: Al Piemonte, sirrvf. triptih; 16.20: Ciganski motivi; 16.40: Kvarteta «Cetra« In «Four Saints«; 17.00;- Plesna čajanka; 17.40: Operne arije; 18.00: Turistični razgledi; 19.00; Nedeljski vestnik; 19.15: Glasbeni ap bom; 20.00: Šport; 20.30: Melodije iz filmov; 21.00: Zbor «Ja-cobus Gallus«; 21.25; Jazz koncert; 22.00: Nedelja v Športu; 22.10: Koncert godalnega kvarteta; 22.30: Glasba v somraku; 23.00: Poje Barreto jr.; 23.3U: Do polnoči v ritmu in melodiji.
19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 22.35: Nedelja v
Športu.
Nacionalni program
Trst
7.15: Oddaja za kmete; 9.30: Danes na Športnih igriščih; 20.: Po krajevnih poročilih, Kronika in rezultati Športnih dogodkov.
Koper
7.40: Jutranja glasba; 8.: Domače novice; 8.05: Kmetijska oddaja; 8.30: Za dobro jutro; 9.00: Nedeljska reportaža; 9.15: Zabavni zvoki; 9.45: Poje Doris Day; 10.00: Prenos RL; 10.30: Operne skladbe; 11.00: Reportaža »Po Dolenjski«; 11.15: Nedeljski koncert; 12 00; Pogovor s poslušalci; 12.10: Glasba po željah; 12.40: Tedenski politični pregled; 13.30: »Sosedni kraji in ljudje«; 14.00: Glasba po željah; 15.10: Gorenjski, vokalni kvintet; 1530: Veliki revijski orkestr,; 16.00’ Prenos RL; 19.00: Orkester Billy Vaughn;
6.30: Vremenske razmere na italijanskih morjih; 8.30: Kmetijska Oddaja; 12.00: Tedenski program; 12.10: Pojo Cucchiara, Fedeti, Neg.roni; 13.30. K en Grtffin in Flo San-donš; 14.15: Skladbe M. Marlette; 14.30: Kolesarske dirke za svetovno prvenstvo; 15.00; Plesna glasba; 16,00: Filmska glasba; 16.30: Ciper et ne skladbe; 17.00: Simfonični koncert; 19 00: Radio O-limpia; 19.30; Charlie Kunz pri klavirju; 19,40: Športna nedelja; 20.00: Oha-cha-cha in ka-ly.pso; 21.00:	Koncert lahke
glasbe; 21.55: XXXII. spev Dantejevega »Raja«; 22.45: Koncert Tržaškega tria; 23.20: Orkester p. v. Carla Espoaita.
II. program
9.00: Jutranje vesti; 10.00: Glasba za praznični dan; 11.: Nedeljski orkestri; 13.40: »Ra-acel predstavlja Rascela«; 14.05: Avtorji Izvajajo svoje pesmi; 14.30:	Peter. Prado In Percy
Faith; 15.: #11 diseobolo«; 15 30: Pojč Abbate, Cucchiara, Pada-no; 16.00; Varietejski program; 17.00: Glasba in šport; 1830: Plešite z r.ami; 20.30: «Radio-stop«; 21.20: Havajske pesmi; 22.10; V»'erna glasba.
Slovenija
7.15: Izletnikom na pot; 7.45: Popevke iz Sovjetske zveze; 8.00: Mladinska radijska igra; 8.50; Iz albuma otroških pestu i, 9.03: Pesmi slovenskih sklada teljev poje Ljubljanski vokalni kvartet; 9.18: Z vedro glasbo v novi teden; 9.45: Slovenske narodne in umetne pesmi; 10 Se pomnite, tovariši...; 10.30; Glasba starega Dubrovnika; 11.: Od tu in tam; 11.30: M-itja Kreft: Dalmatinska protislovja, 13.30: Za našo vas; 13.45; Koncert pri vas doma; 15.30: Petnajst minut s pihaJno godbo 15.45: Souppe: Boccaccio; 16.00: Melodije za vas; 17.00: Spori in glasba; 19.00: Obvestila, rr klame in zabavna glasba; 20.05 Glasbeni variete; 21.00: Športna poročila; 21.10: Tercet Rimske opere; 22.15: Ples ob radijskem sprejemniku; 23.10:	Koktajl
pred polnočjo; 23.50; Prijeten počitek!
Ital. televizija
14.00:	Kolesarske dirke za
svetovno prvenstvo (iz Leipziga); 18.30: TV za mladino: Filth «Buster Keaton gre na. luno«, 20.30: TV dnevnik; 21.15: Kriminalka »Noč resnice«; 22 30: Varietejski program z beneškega Lida; 23.20: Nedelja v Spor tu. Ob koncu TV dnevnik.
III. program
17.: Tedenski program; 17.15: Ob stoletnici Isaaca Albeniza; 17.33: V Moskvi med «NEP-om»; 1830: Gledališki pregled; 19.00: Dve Boccherinljevi skladbi; 19.30: V biblioteki; 20.00: Vsa-kovečernl piogram: Bach, So-št^covič; 21.30: Opera v enem dejanju »I due timidi«; 22.25: Opera Luigija Corteseja »Beneška noč«.
Ponedeljek 8. avgusta 1969
13.30: TV šola: Francoščina, Računstvo, Telovadba; 18 30: TV za mladino; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Film meseca »Zrušeni j dol«; 22.45; Današnje teme: Obramba severnega Atlantika; 23.05: TV dnevnik.
Jug. televizija
Preuo* programa italijanske televizije.
Pred petnajstimi leti - na včerajšnji dan
Cio vek si je podredil sito
240 tisoč mrtvih
umversuma»:
Svet je sicer že malone pozabil na to, toda ne Japonci, ki jih pogosti primeri «atomske smrti» še vedno opozarjajo na 6. avgust 1945
nili s tal trije veliki bombniki vrste «B-29» in se u-smerili proti severozahodu. Ko so prispeli do južne japonske obale, je proti Hiro-šimi nadaljevalo le letalo «E-nola Gay», ostala dva bombnika pa sta zavila nekoliko stran. Bombnik «Endla Gay» je prispel nad Hirošimo točno ob 8. urj 15 minut in kapitan ameriške mornarice W. S. Parsons, ki je vodil to vojaško operacijo, je posadki bombnika «Enola Gay» u-kazal, naj odvrže svoje breme — atomsko bombo.
Močan blisk in Hirošime praktično ni bilo več. Tedaj so našteli 78.150 mrtvih in 13.083 pogrešanih, vendar je bilo mrtvih veliko več; računajo, da sta atomski bombi, ki sta padli na Hirošimo, in tri dni pozneje še na Nagasaki, terjali 240.000 žrtev, kajti posebno v Hirošimo se je zateklo veliko ljudi iz drugih japonskih mest, kajti Hirošima ni ves čas vojne utrpela nobenega bombnega napada.
Nekaj let po vojni se je v vsem svetovnem tisku — na včerajšnji dan — na obletnico Hirošime pisalo kot c tej največji vojni tragediji v zgodovini. Nato se je zadeva začela pozabljati, le Japonci ne morejo tega pozabiti. Japonci se vsako leto na ta dan spomnijo te svoje največje tragedije. Posebno prebivalci Hirošime in okoliških krajev in mest se zberejo pred spomenikom, na katerem je vklesanih 78.150 imen ugotovljenih mrtvih in 13.083 imen po-grešancev. Letos so morali med nadaljnje žrtve prvega atomskega bombnega napa la vklesati v kamen nadaljnjih 26 imen, med katerimi dve šele pred nekaj dnevi.
Svet sicer na to veliko tragedijo pozablja, posledice atomskega napada na Hirošimo in Nagasaki pa ga sproti opozarjajo, kolikšno zlo je atomska bomba. In ta opozorila se vrstijo od leta do leta, rekli bi celo, od dneva do dneva.
Na japonskem pa je to o-pozorilo še posebno živo in pereče. Od 37.425 ranjencev, ki jih »oslepljujoči plamen« od 6. avgusta 1945 ni umoril, pač pa le poškodoval, so mnogi medtem pomrli, mnogi pa se še vedno upirajo atomski smrti. In tudi marsikatero dekle, ki je tedaj po čudnem naključju o-stalo na videz nepoškodovano, nosi v sebi posledice a-tomskega napada, ker ni redek primer, da mlada japonska mati, ki je bila leta 1945 komaj deklica, daje na svet otroke brez ust, brez oči, brez možganov, pravega spačka. V bolnišnici «A-tomic bomb hospital«, krasnem modernem zdravstvenem zavodu, ki stoji v na novo zgrajeni bolnišnici v Hirošimi, pa se japonski zdravniki ob pomoči tujih zdravnikov mučijo nad preostalimi težjimi ranjenci, ki še 15 let po bombnem napadu niso ozdraveli. Mnogi drugi pa prihajajo v to bolnišnico šele sedaj, kajti da-
nes na videz povsem zdrava oseba more že jutri ležati v tej bolnišnici s strahotno diagnozo (deucemia per-niciosa«, ki pomeni dolgo a-gonijo in gotovo smrt.
Japonci ne morejo pozabiti atomskega napada na Hirošimo in Nagasaki. Tega pa tudi ne marajo. Zato so v ta namen sredi Hirošime postavili spomenik mrtvim in muzej, ki naj Japoncem in tujcem prikaže strahote a-tomske bombe. «Atomski muzej« stoji blizu središča, kjer je eksplodirala atomska bomba. Obdajajo ga zeleni travniki in parki. Zunanji videz je kar prijeten, toda če stopiš skozi vrota, te strese »ona:
V siteklenih posodah, v bledorožnatem alkoholu plavajo koščki ožgane kože, ki so jo zdravniki posneli z mrličev in jo shranili v študijske svrhe. Tu vidiš človeške kosti, ki sc se stopile z opeko v skupno gmoto. Tu vidiš manekene, ki so oblečeni v ožgane in razcefrane obleke, ki so jih i-meli na sebi ljudje ob eksploziji. Tu je cela vrsta eksponatov, ki najbolj prepričljivo pričajo o strahot-nosti atomske bombe. Iz pietete do žrtev so marsikaj, kar bi bilo vredno postaviti v muzej, odstranili, namesto tega pa prikazujejo slike »premikajočih se mrtvakov«. to je onih meščanov Hirošime, ki so še nekaj dni po eksploziji atomske bombe ostali živi in v ne-
kakšnem transu preživljali agonijo, dokler jih ni pobralo. Vendar je tu nekaj, kar še najbolj pretrese obiskovalca:
Gre za majhen okvirček, v katerem je za steklom razstavljenih nekaj nohtov, las in koščkov kože 14-letnega dečka Noriakija Tegima, ki je bil ob eksploziji tisoč metrov stran od epicentra. Pet dni se je deček boril s smrtjo in si z nohti praskal in odiral ožgano kožo in pulil lase. Nato so mu tudi nohti izpadli in smrt ga je rešila trpljenja. Mati, ki je bila vsemu temu priča, je imela toliko poguma, da je pobrala dečkove nohte z lasmi in kožo vred, da bi jih shranila za očeta, ki je bil tedaj še na Kitajskem kot vojak.
Verjetno Truman, tedanji predsednik ZDA, ni zagotovo vedel, da bo atomska bomba povzročila tolikšno zio. Upati je vsaj, da Truman tega ni vedel, kajti sicer ne bi bil tri ure potem, ko je bila atomska bomba spuščena z letala «Enola Gay«, s tolikšno samozavestjo rekel, da si je človek ((pokoril osnovno silo universu-ma». Tudi ameriški piloti, ki so sestavljali posadko tega letala, se zagotovo niso zavedali strahotnih posledic svojega šest mesecev dolgo pripravljanega poleta. Tedanji pilot 'etala «Enola Gay» Paul Tibbets, ki je danes general v ameriški vojski, tedanji strojničar in sedanji
1 'l/isus (<B»Qttica
TRST, Čampo a iiiacouio n teieton ao-—„. je vaš zanesljiv optik Očala za vid in za sonce — Vsakovrstna popravila TAKOJŠNJA IZROČITEV	CENE	UGODNE
Pn
MADALOSSO
v Trstu, Ul. Torrebianca vogal XXX Ottobre, dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE, žimnice — originalne PERMAELEX — Cene ugodne
TRST • Ul. Moreri 7 Telefon *t. 28 373
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi r inozemstvo
polkovnik Thomas W. Fere-bee ter tedanji mehanik in danes podčastnik ameriškega vojaškega letalstva Wyatt E. Duzenbury ter še drugih sedem mož posadke, ki so se umaknili v privatno življenje, verjetno nimajo povsem mirnega življenja. Res je, da so bili vojaki in so kot taki morali ukaz izpolniti, toda žrtve njihove ((vojaške akcije« se vrstijo in množijo še danes, petnajst let po koncu vojne.
Ko se danes, ob 15. obletnici atomskega napada na Hirošimo spominjamo teh strahot, bi se morali še posebej zamisliti nad tem, kar bi se zgodilo, če bi po kakem blaznem računu ali naključju prišlo do nove vojne. Od 1945. leta do danes se je namreč atomsko orožje tako razvilo, da je atomska bomba, kakršno so A-meričam odvrgli na Hirošimo in Nagasaki, rekli bi skoraj neznatna igračka v primerjavi s sedanjo vodikovo bombo.
ALI VEL
— da je dunajski sEuroparuf», ki je glas,l°' strijskih neonacistov, * (J svojih člankov v zvezi , cističnim krvnikom «•*,■! nom zapisal, da je u . ^ milijonov Judov, ki 9aJ ,. krivil Eichmann, navad" mišljotina in da pHns ! u lic v taboriščih sploh ni \ Po teh ugotovitvah je f Ijivo, da se je pisec ■ znesel tudi nad tistim*. J rekujejo «vestnega “r . J ga funkcionarja)), hi bil seveda Eichmann.
— da sta dva belopolt '
brotnika« v Alabami r . poklonila otrokom 1* nje črnske šole nekaj
matičnih svinčnikov«.
N««'
čo so starejši ljtidje odk
tistih svinčniki ,
da je v tistih svincu*—- j
vložen tudi eksploziv ^ moral v določenem tr t rabe eksplodirati. * srečo ni bilo in »velik ^ ma dobrotnikoma« 00^ šče sodilo, toda le za1 bo da sta «na nedop , način skušala posega11 vzgojo mladine«.
da so v
Moskvi
kratkim zgradili stolp
ki!
sto¥
višji od Eiffelovega f 313
Gre za
Parizu visok jeklen steber,
ki ",
i#
postavili kakih 100 km , od Mcskve in na katet ^
nameščen meteorolos i
ratorij. V kratkem P ^ začeli v moskovskem ^ j mest ju graditi ceh f
nicotju. j/lunin	.	trn	f
trov visoko televidls
stajo.
Bo to
mnog°
vil'*
zgradba, saj bo na mela razgledni stolp,
vradi0'
trov niže pa restavt
* * * . he»|I:
— da so izraelski ar,erej na neki tiskovni '{®n,1I11 povedali, da so v °ilejsP Jordanu, južno od ca ^ ga jezera, našli sledov p najstarejšega naselja •: njem vzhodu. Po sta
se s temi najdbami ^ meriti le ostanki, ki zasledili v Odoveju v t niki (SZ) in v alžirsk Hanemu.
* * * • »1*^
— da se je znani 9 jjf, !C m j
uveljcv' .
Bajd*
kar pohvalili, ko je v Puccinijevi open Schicchi».
* * * .	sc«?;
— da nameravajo
pognati v zrak nek' ob pacifiških °^a*a
in filmski igralec ^ kot operni pevec. rfA
Jose Ferrer
bode
verjeli
strelili po vsej	,
malo atomsko bom • * eksplodirala glob“ zemljo. S tem poizk ^ meravajo proučevati ^ ^ med potresnimi sU.n01j f tomskimi eksplozij8 zemljo.
— da je Adenauerje ^ na roka in državni
Zahodne tolmač zakonov», ki so osnova» za Gre za dr
Nemčije znanih «nu
bih
K j
uničevanje^
Hansa ^ ki je bil v času &
lerja univerzitetni
in velika »pravna av J seveda v nacistične . w
Sedaj ga Adenauer , d ni, berlinski kar° t1i . Preising pa ga s
katolika#>
«dobrega da je bil vedno
TVKDRA
JOŽEF Sil**
I
uvoz
vsakovrstnega lesa za predelavo in ko1")8 j ter jamskega lesa.	,
w\
Tli ST - llivii (i rit m ii In št. (5-1 • Tnlisloii
10.-25.lX-t*
11
A
tede° /J
Splošni mednarodni vzorčni velesejem — IX. teu_troKiVi in obutve — VI. sejem obrtništva — Vlil. razstava In znanstvene knjige — V. razstava regulacijske H*
tehnike ter avtomatizacije — Modna revija.	A*.
Običajni vozni popusti na lugoslovanskih železnicah
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIA
CJO*1
GORICA - Ul. Duca d’Aosta 68 • Tel. 28-45
PREVZEMAMO PHEVOZ VSAKOVHSTNEGA
R.Ay.PQoDAHA f
(IcdMjJJčM
Mož, ki se je poročil
Juan
lllanncl
s sitno ženo
JV* dru?i priložno-rii c p„f°f Lucanor govo-
ial- »ti ir0nVem in mu de-zal' m a oni> neki moj va-nu je povedal, da so
Prem^f	poroko s
SS^S"81";10 JeJi
nieo-o Jga stanu od £ da Je Ponudba
nekai ^lva’ da ga Pa tou L ' Povedali so
prav, rie omenjena dama glavic ^santiPa in trmo-’kakfšne svet še ni
«S: »?‘bi' *
naj mu svetu-
'a*Yi
"'edoč^at0 S t0 žensko-
mu jo Z je’ ali naj
Jo odsvetujem.«
nij	je	dejal	Patro-
ben <iiT1Je vaš vazaI podo-k; ea au nekega Mavra, svetuit^amo v misUh. mu ni	če	mu pa
te.> ben, mu odsvetuj-
je prosi1, naj troni, ^, t0 2godbo- Pale nekS. Je Ogovoril, da Jdestu „ , 2:1761 v nekem imel sin mož- ki je darjeneea’ ,mladenica. ob-
vi,
2 velikimi daro-
Za velik,, . dovolj bogat hotel sinnaČrte’ ki jih je je bil n . mesničiti. Zato Voljo ’ zakaj imel je v ne Pa sredstev.
'ini?1!!61?1 mestu je živel
u?ledne k!' ki je bil dosti je imelJ 1 ln bogatejši in spiutje admko- Pravo nalijem „?l denlča, zakaj
vedenje in navade
Vse se je zgodilo po tej navadi. Toda ženinov in nevestin oče, mati in sorodniki so bili močno v skrbeh. Bali so se, da bodo naslednjega dne našli ženina mrtvega ali pa v zelo žalostnem stanju Ko sta mlada zakonca ostala sama v hiši, sta sedla za mizo. Preden je nevesta u-tegnila spregovoriti, se je ženin ozrl po sobi, opazil psa in mu gospodovalno ukazal: «Pes, prinesi vode, da si bova umila roke!*
Pes se ni zganil, ženin se je začel razburjati in še bolj jezno mu je zaukazal, naj jima prinese vode. Pes se še zmerom ni ganil. Ko pa je mladi mož videl, da ga pes noče ubogati, je vstal ves razjarjen od mize, potegnil meč in stekel proti njemu.
Ko je pes videl, da prihaja proti njemu, je stekel, ženin pa za njim. Skakala sta čez mizo, prt, kotliček z žerjavico. Lovil ga je, dokler ga ni ujel, in mu odrezal glavo in noge, ga razsekal na koščke ter poškropil sobo, mizo in prt s krvjo.
Potem se je ves besen in krvav spet usedel za mizo, se ozrl po sobi, u-gledal mačko in ji naročil. naj jima prinese vode. Ker ni storila tako, kakor ji je velel, jo je nagovoril:
-orovič Janine	grobe	in ne-
etličev’a or so blle mla‘ bi h„JT1ietrie. in zato ^ičevkn nihče s tisto Neka	por°hiti.
*fl k ^dne je mladenič
<tobro v mu delal’ e» kako je z o-
?u ne J^remoženjem, ki ’ kot ??.g0ca živeti tali4 “biro ,1 in ker ima Je ali skr°mno življe-
Jlbi, bi K-tn^e kruha v tu-T 6e oče i° 150 njegovem
b°J* leniSriV°lrpamet-
kibi
1)0 živ],v °.rrio§°č1la zažele-L^vorii ie' °ee niu je J* je v’ .a 1)0 storil vse, i"1 ho l,egovi moči, da v'00- Na hel primerno .°hl, da . 0 je sin odgo-i^a 2a 00 zaprosil bogate ^ 0 njegove sitne Ho j. Ce °ee to dovoli. Je »že
tako poroko,
to le sin00’11; Kllub temu frko, Z ^ naj uredi kik° Vztiv, - rn°ledoval je
> s^Jho, da je 0'e
^oiii. ]6mu začudenju
Sl wtavljanja je o-
]S prijlt f?a- Bi>a sta
tL^^ai t in ta mu
Vh hal. v.’ kar mu je sin ?>. £ k0n'" 8* )• hi ^ tak«Je bl1 njeg°v
V i5°^men’da
W • ali z njegovo ‘'ho. n mu j0 da za
^'iJHteljev!kK^in 066 slišal
>■ ‘2a h de’ ™ je
Ko i50ajo volj°. pri-
brj httjatei, hiSt°ril’ kak’
hi 1 %a jrn . bil? Df>
hjto ko k. ln grd0 t'fs^ve bihil jaz kriv
«ab sen? aU Smrti’
Je
ali
J6 se^^1 bo želefsmr-»li>jo » Poročil z mo bi'^a ^ nikar ne mi-
da bo u-
hdtekp^ to zato* da
z v. ^kei	__
itth, ve8eHa Pr°šnjo, za-»iT^em io hq»vi
It
kau. sinuJCAm i° dam tvo-
X 'če j« ž
da
k.Ni,
koli
želiš, ali drugemu,
CateijJ'Znebim-> it bii Za be<f h mu Je za'
je upal'
bi! ža
to
;e in ker se Sln trdno od-
C
■	(	Shosti
so neve-ženinov
da,' hieb na z htij. da pov 16 nava-^^m^jo TV/lporodencema *Clebo ^ročno gostijo,
V ^a d,1Zo ln ju Pn-00 naslednjega
«Tako, izdajalka! Ali nisi videla, kaj sem storil s psom, ker me ni ubogal? Pri moji veri, zagotavljam ti, da te bo doletela podobna usoda, če boš poskušala uganjati trmo z menoj*
Mačka se ni zganila, zakaj mačke, prav tako kot psi, nimajo navade, da bi komu nosile vodo. In ker ga ni ubogala, je mladi mož vstal, jo zagrabil za šape, jo zalučal ob zid, da so se ji polomile vse koščice v telesu. Pri tem je kazal še hujši bes kot do psa.
Nato se je ves mrk in godrnjaje spet usedel za mizo in se ozrl po sobi. Zena, ki je vse to opazovala, si je mislila, da je gotovo znorel, ali da ni priseben, in ni zinila nobene.
Ko se je mladi mož tako oziral po sobi, je opazil konja, edinega konja, ki ga je imel. Jezno mu je zaukazal, naj jima prinese vode, in konj tega ni storil. Mladi mož mu je nato dejal:	«Kako to, gosood
konj? Ali mislite, da vam bom prizanesel, četudi me ne ubogate, ker nimam drugega konja? Nikar si ne delajte utvar, zakaj pri bogu prisegam, da vas bo doletela ista usoda kot o-nadva, če se boste upirali mojim željam. Zakaj nobeno živo bitje ni varno, če se upira mojim ukazom.*
Konj se še zganil ni. Ko je ženin to videl, se je zagnal proti njemu, mu v silni jezi odsekal glavo in ga razrezal na koščke.
Ko Je nevesta videla, da je ubil edinega konja, ki ga je imel, in da bo to storil z vsakim, ki ga ne bo ubogal, je spoznala, da se ne šali, in polastila se je je takšna groza, da ni vedela, ali je mrtva ali živa. ženin se je vrnil k mizi, ves besen in krvav in prisegal, da bo vse pokončal, četudi bi imeli v hiši tisoč konj ali mož ali žensk, če ga ne bi ubogali-
Sedel je in se ozrl po sobi s krvavim mečem v naročju. Ko se je nehal ozirati po sobi in ni našel v njej nobenega živega bitja, je Jezno pogledal ženo in ji, držeč meč v rokah, z divjim glasom dejal: »Vstani in mi prinesi vode, da si umijem roke.* Nevesta, ki je pričakovala, da jo bo vsak hip razsekal na koščke, je po-
skočila in mu prinesla vode.
On pa ji je dejal: «Aha, kako hvalim boga, da si storila, kakor sem ti velel, ker bi bil sicer od jeze, ki so jo neumne živali vzbudile v meni, storil isto s teboj.*
Nato ji je ukazal, naj mu postreže s hrano, in ona ga je ubogala. In kadarkoli jo je nagovoril, je storil s tako divjim in grozečim glasom, da je že čutila, kako se ji glava kotali po prahu.
Tako sta prebila noč. Cina ni spregovorila niti besedice, pač pa je storila vse, kar ji je velel. Po kratkem spanju ji je dejal: «Zaradi nocojšnje jeze bom slabo spal. Poskrbi, da me zjutraj nihče ne zbudi, in pripravi mi hrano.*
Ko je bilo sonce že visoko na nebu, so se starši in sorodniki približali hiši Ker niso slišali nobenega glasu, so mislili, da je ženin ranjen ali mrtev. Ko so pa videli skozi vrata samo nevesto hoditi po sobi in ne ženina, so bili o tem še bolj prepričani.
Ko jih je videla stati na pragu, se jim je po prstih in vsa bleda od strahu približala in začela: »Norci, izdajalci, kaj počnete? Kako ste si upali priti do vrat in glasno govoriti? Bodite tiho, sicer nas bo vse pobil, vas in mene.*
Ko so to slišali, so bili brez besed od začudenja-Ko so pa zvedeli, kaj se je bilo ponoči zgodilo, niso mogli prehvaliti mladeniča, da je znal tako modro izpeljati svoje zadeve ir napraviti red v lastnem domu. Od tistega dne je postala žena vzor lepega vedenja in srečno sta skupaj živela.
Nekaj dni pozneje se je nevestin oče domislil, da bi sledil zetovemu zgledu in je razsekal na koščke petelina, kakor je bil storil njegov zet. Toda žena mu je dejala: «Pri moji veri, gospod Niče, prepozno so se vam odprle oči. Zdaj -vam ne bi pomagalo, četudi bi poklali sto konj. že davno prej bi bili morali to poskusiti, sedaj pa se midva predobro poznava.*
ti':	^
Z beneške bienale. Yozo Hamaguchi (Japonska)
Tihožitje.
Izbor proze Filipa Kalana Izdala Cankarjeva založba
Vsako knjigo domačega sodobnega avtorja moramo na knjižnem trgu še posebej pozdraviti. Zato moramo še zlasti zabeležiti izid knjige Filipa Kalana ‘Gospodična Mary», ki je izšla pri Cankarjevi založbi v Ljubljani. Ne samo zato, ker prinaša knjiga izbor proze Filipa Kalana, čeprav v novi, marsičem predelani obliki, temveč tudi zato, ker gre za dela, ki se odlikujejo po svojem dognanem stilu, ki je zlasti v knjigah naših mladih pisateljev šibka točka njihovega pisanja.
Knjižna žetev Filipa Kalana je sorazmeroma skromna. Medtem ko je pred vojno objavljal svoja dela predvsem v revijah, je po osvoboditvi izšlo več njegovih knjig. Tako je pri Sloven-
niiiiiinniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiuiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiH
Sprehod	po	tujih
na letošnji	ben
Ako nimaš dovolj časa, tedaj je za obhod vseh tujih paviljonov na beneški bienali hitrost sprehajanja skoraj prepočasna. In ko bi se že samo sprehajal skozi vse paviljone, bi ne utegnil od razstavljenih del ničesar dojeti, si natančneje ogledati, utisniti si v spomin. Koliko naj si potem ogleda navaden obiskovalec, ki mora poleg tujih paviljonov prehoditi še ves labirint centralnega paviljona. (Ce bi se kdo hotel ustaviti pri vsakem razstavljenem delu samo pol minute, bi potreboval pri 3000 delih 25 ur.) Iz vsega tega nujno sledi, da so zelo redki tisti, ki lahko rečejo, da so si bie-nalo natančno ogledali. Dostikrat se ie treba res zadovoljiti s tem, da se postaviš na sredo razstavnega prostora in z očmi preletiš razstavljena dela. O posamezni razstavi si ustvariš bolj neko impresijo kot pa da bi se seznanil s podrobnostmi.
Toda naj bo kakorkoli že — obisk paviljonov na bienali je vendar doživetje, ki nudi užitek in je istočasno poučno. Na splošno je mogoče takoj ugotoviti, da skoraj ni paviljona, kjer bi se
Z beneške bienale.
Aleksander Deineka (SZ)
takoj zavedli, kje smo. To velja zlasti za evropske paviljone, medtem ko imajo paviljoni nekaterih daljnih dežel — Japonske, Izraela, Egipta, poleg «domačih» del tudi taka, ki bi se lahko nahajala v katerem koli pa-
November 1941. Periferija Moskve
nimiiiiiiiiiiiiiiiHHiHiiiiinnniiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiii
«Aladin v Cadillacu»
knjiga o Bližnjem vzhodu
Bližnji vzhod je tisto področje, kjer je trenutno mirno	in kjer sedaj	ni	nobenih	spopadov.	To	pa	seveda	ne pomeni,	da	je ta del
sveta stopil v ozadje. Nasprotno. Bližnji vzhod je bil	vedno in	bo	še	dolgo
ostal tisto področje, kjer se križajo politični, predvsem pa gospodarski interesi velikih sil sveta. Ze v srednjem veku je bil Bližnji vzhod področje križarskih
vojn. Nato se skozi vso zgodovino novega veka vleče borba za vpliv v tem delu sveta. Zlasti pa je ta predel sveta postal zanimiv v najnovejšem času, ko so tu odkrili ležišča nafte, te trenutno še najdragoeenejše energetske surovine modernega sveta. In prav nafta je tista, ki daje Bližnjemu vzhodu danes svoj pečat.
O Bližnjem vzhodu, o nafti. o borbi velikih sil /.a
p
•v- •',>
Dunielle Gaubert, francoska «mladoletna)) igralka, ki je nastopila v filmu Antant - Lara, prepovedanem »mladoletnimi), in tako povzročila nemalo polemik, nastopa sedaj v filmu Marcela Carneja Gola mludost; i	še	en «prepovcdan» film?
gospodarsko in politično premoč v tem predelu, o A-rabcih, o šejkih in njihovem bogastvu, pa o življenju preprostih nomadov in evropskih kolonistov, o zgodovini tega dela sveta, o geografskih zanimivostih, pa o osebnih vtisih govori knjiga danskega publicista Ha-kona Mielcheja Aladin v Cadillacu. To knjigo smo zdaj dobili v slovenskem prevodu v izdaji Cankarjeve založbe, ki je z njo o-bogatila izdaje svoje Nove ljudske knjižnice.
Knjiga je pisana Kot potopis, vendar bi skoraj rekli, da je to le zunanja forma, kajti pisateljevih o-sebnih vtisov in potopisnih beležk je sorazmeroma malo. Vse več je duhovitih, pogosto ironično prikazanih opisov bojev za to zakladnico tekočega zlata in opisov karakternih značilnosti prebivalcev, ki sicer počasi, pa vendar spoznavajo, kakšno vlogo igrajo v mednarodnem prepiru za njihove bogastvo in politični vpliv. Zato je knjiga, skoraj bi rekli, bolj poljudno poučna knjiga o Bližnjem vzhodu in njegovih problemih, kot pa čisto potopisna. To pa seveda ne zmanjšuje njenega pomena, temveč ga nasprotno le bogati. Prav takih knjig, v katerih vsak, tudi preprost bralec spozna kako tujo deželo in njene gospodarske ter politične probleme, pri nas še močno pogrešamo.
Zato bo to duhovito napisano knjigo vzel vsakdo v roke. Posebno bo všeč mladini in sploh tistim, ki ladi bogate svoje znanje o neznanih deželah ter skušajo razumeti ozadje spopadov v svetu.
viljonu. Lahko se tudi že tukaj omeni neka razlika, ki jo predstavljajo paviljoni vzhodnoevropskih držav in zlasti Sovjetske zveze.
Jugoslavija ima svoj paviljon onstran kanala, ki deli obsežen prostor beneških Giardinov na dvoje. Tam stoji pet paviljonov strnjenih med seboj, medtem ko stoje ostali paviljoni posamezno v velikem parku in so nekateri že kot samostojne stavbe zanimivi. Jugoslavija je letos predstavila samo dva umetnika: slikarja Petra Lubardo in mladega kiparja Dušana Džamonjo. Gotovo je bil namen organizatorjev jugoslovanske razstave, dati obiskovalcem in predvsem žiriji možnost zaokrožene predstave o umetniku. In najbrž se ne motimo, če napišemo, da se je za Džamonjo pričakovala kaka nagrada. Toda na letošnji bienali so bili kiparji nekoliko prizadeti, ker prva nagrada za
kiparstvo ni bila podeljena. Ze s tem so kandidati za prvo nagrado postali kandidati za nižjo in mlajši ter še manj znani kiparji so bili odrinjeni, ne glede na to, da se je jasno pokazalo, da gredo nagrade večinoma u-metnikom dežel, katerih predstavniki so tudi v žiriji. (Priznati je tudi treba, da ima res žirija na beneški bienali nelahko vlogo. Lahko je na primer od 377 razstavljavcev izločiti polovico ir. tudi več. Joda sprejeli razsodbo žirjje v smislu, da je bil nagrajen s prvo nagrado zares najboljši in za njim drugi najboljši itd., bi bilo skoraj naivho. V najboljšem primeru bi lahko priznali, da se je hotela žirija približati objektivni resnici.)
Dušan Džnfnonja si s svojo tehniko gotovo ni . hotel samo priboriti ozpake originalnosti. Izbral si je za svoj material les, ki ga obli-kUje z ognjem. Dodal je še
kovino — samo žeblje — in steklo. Z žeblji je ustvaril nove ploskve, ki obdajajo les, kakor da ščitijo notranjost. Steklo pa približuje to notranjost, kot se zlasti občuti pri Ranjenem jelenu.
Lubarda je pesnik barv. Z njegovih slik govori zemlja, zrak, morje. Na njih prevladujejo sivi, sinji in rdeči (Krik, Ogenj) toni, pa tudi rumeni, vijoličasti (Nočni metulji), beli, črni.
Gotovo napravi jugoslovanski paviljon na letošnji bienali zelo ugoden vtis resne prizadevnosti.
Eden izmed paviljonov, ki se nahajajo v soseščini jugoslovanskega, je poljski paviljon. Obiskovalec se lahko v njem bolj ali manj spozna s sedmimi umetniki. Spychalski ima tu svojo retrospektivno razstavo. Ta av-todidakt, ki je umrl že 1. 1946 še razmeroma mlad (53 let), si je ustvaril svoj poetski svet, ki mu je pozneje utisnila trpek pečat doba druge svetovne vojne s trpljenjem, ki ga je prestajalo poljsko ljudstvo. Tudi Jerzy Fedkowicz ni več dočakal bienale; umrl je lani novembra. Razstavljajo pa še Tadeusz Kantor, Tvmon Niesiolowski, Piotr Potwo-rowski, Czeslaw Rzepinski in Alfred Wisniewski.
Splošni vtis, ki ga obiskovalec dobi v poljskem paviljonu, ni nič kaj navdušujoč.. Videti je, kot bi se poljska umetnost nekje u-stavila, pa si ne upa naprej. Toda razstava na bienali končno ni pravi prikaz poljske umetnosti. Imamo boljše slikarje, toda ti so ostali doma, so nam zatrjevali nekateri navz- i Poljaki. Potworowski je sicer dobil eno izmed manjših nagrad, toda to je bil očitno akt kurtoazije do poljskega člana žirije.
R. R.
(Sledi nadaljevanje)
%
Z beneške bienale. Rafael Zabaleta (Španija)
skem knjižnem zavodu v
Mali knjižnici izšla kmalu pc osvoboditvi novega «<->-trok», ki jo prinaša tudi pričujoča knjiga. Kasneje je izšla knjiga partizanskih spominov in esejev »Veseli veter«, ki jo je Društvo slovenskih književnikov tudi nagradilo. Nato pa je Cankarjeva založba izdala še knjigo Kalanovih izbranih esejev pod naslovom »Nemirni čas», 2e ta izdana dela kažejo, da je Kalan predvsem esejist, sicer pa ga poznamo kot gledališkega zgodovinarja in kulturnega kritika. Knjiga njegove izbrane proze, ki je zdaj prišla na knjižni trg, je zato toliko bolj razveseljiva in dopolnjuje podobo tega samoniklega literarnega u-slvarjalca in kulturnega delavca.
Knjiga »Gospodična Ma-ry» obsega tri novele: «U-trok», »Pustolovci« in »Gospodična Mary». O vseh teh objavljenih novelah pravi sam avtor v dodatni besedi, da so nastajale fragmentarno od leta 1928 dalje. Tako je prva skica novele »O-trok« izšla že leta 1931 v takratni Modri ptici, kasneje je bil objavljen še en predelan odlomek v Sodobnosti. Celotno besedilo, prirejeno za knjižno izdajo, je izšlo prvikrat leta 1948, dvajset let po prvih zapiskih. Prav tako je besedilo novele »Pustolovci« izšlo že leta 1932 v reviji, nato pa že pred vojno v knjižni izdaji. Sedanja objava ohranja mimo neznatnih stilističnih sprememb prvotno besedilo. In končno segajo tudi zapiski za novelo »Gospodična Mary» daleč v predvojni čas. Novela sama je nastala v treh različnih, neobjavljenih zapisih; zadnji zapis pa je bil objavljen v Naši sodobnosti. Tako prinaša knjiga sicer že objavljena dela, ki pa so vendarle v marsičem predelana in dopolnjena, predvsem pa daje strnjen pregled Kalanovega proznega ustvarjanja.
Vsebinsko obravnava Kalan v vseh svojih novelah svet našega meščanstva, katerega problemi so v naši književnosti sicer skromno zastopani. Res, da Kalan ni neusmiljen in oster kritik, ki bi z vso brezobzirnostjo razkrival probleme našega meščanstva. Vsekakor je njegovo pisanje vse bolj psihološka analiza meščanstva in njegovih predstavnikov, ki jo razen tega označujejo nekatere posebnosti Kalanovega pisanja, rahla i-ionizacija in neke vrste poetična privzdignjenost. Kalan ni take vrste pisatelj, ki bi ga prekipevajoča čustva zanašala pri umetniškem u-stvarjanju, temveč je bolj hladen pisatelj, ki z razumom analizira družbene probleme in v njih analitično prikaže svoje junake. Pri tem pa je, kot že omenjeno, prvovrsten stilist, ki prav stilu posveča največ pažnje, tako da postaja ta že bistveni sestavni del njegovega pisanja. Kritiki so sicer že ob njegovi knjigi • Nemirni čas« omenili, da posveča avtor morda celo preveč pažnje stilu, da nas začenja ta že rahlo motiti. To je vsekakor opazno tudi v tej knjigi, vendar pa j<: istočasno treba priznati, da sodijo posamezni odstavki v pogledu stilistične iz-brušenosti med najvišje tovrstne dosežke v sodobni slovenski prozi.
Knjigo Kalanovih novel bodo vsekakor topleje sprejeli intelektualni bralci, ker je Kalanovo pisanje izrazito intelektualistično. To pa seveda ne p meni, da bi bila knjiga širšemu krogu bralcev neprimeina. Vsak pozoren in skrben bralec bo r.ašel v njej obilo zadoščenja in užitka, čeprav si bo morda želel, da bi se avtor	sprostil	in	širše	za-
mahnil s svojim peresom. Snov, ki jo obravnava, mu r.udi dovolj prilike za to. In p^av tega bi si v bodoče	od pisanja	Filipa	Ka-
lina tudi želeli.
Omeniti moramo izredno skrbno m okuno opremo knjige, ki jo je zasnoval avtor sam in ki bi bila lahko vzgled vsem založbam,	kakšne	bi	lahko	bile
vse naše izdaje. Cankarjevi založbi gre za to pozornost	in skrb	za	izredno o-
prtmo vse priznanje.
Sl. Ru.
»ZADNJI OD PRAVIČNIH« v filmu
Francoski producent Raoul Levi je dosegel sporazum z Andrejem Schwarz-Bartom in z njegovim založnikom Galli-mardom za filmanje romana Zadnji od pravičnih. Roman je prejel nagrado Goncourt 1959, v Italiji pa ga je izdal Feltrinelli.
na
//(fčri/t/f/
f Fantastična pravljica
'N
4
Možaki ja! Široko, plano-tasto pogorje z dišečimi gmajnami košatih bukev, mahovitih jelk in smrek. Spačeni jeseni, oviti s srobotom, mirujejo v senci mogočne hoste kot starci čarovniki, strašni, nenavadni in sivi od jeze togotne. Zelenice, ki tod samujejo obraičene z divjo travo, vabijo živo notranjost gmajn: srnjad, ptice in svetlo o-bad pred mehko, zloveščo tišino, polno zahrbtnosti. Gorske rože in pritlikava grmičja, podobna razgnani čredi, neme v sopari poldneva in mamijo divje čebele in kuščarje. Luže, potočki in studenci so bistri, prodnata struga pa mastna in spodrsljiva. Po dnu se plazijo raki, hitre in vitke belouške, škorpijoni, postrvi in žabe. Nizko nebo je za oči presvetlo in zmeraj ostrgano oblakov. Vetrovi so nadležni, sape od jutra do jutra, rose debele, odmevi pa pogosti in čudni. Samotne kanje in orli predirljivo tožijo in lenobno krožijo nad strmimi pobočji.
Tu — prisluhnite pravljici — je bedel v luninih časih čarovnik Vajvaj s svojo ženo Krutiko. Ubogale so ju muhe, mravlje, pajki in rože. Se vec, pokorni so jima bili vetrovi, bliski in vode. Gorje otroku, ki se je lotil rož! Cvetovi so ga omamili, pajki pa mu izsesali oči. Po luninem vzhodu je takega otroka o-budil veter m čarovnik mu je nataknil podganje. V hipu so potonili spomini na clom, na mater in sestre... Vajvaj se je bal otroškega pogleda, vedel je, da bo po naključju pripeljal smrt. Zato je vdihnil rožam sen, a pajkom žejo po očeh. Odrasle je sebi in ženi v zabavo mučil po ure in ure. Mlade in ponosne lovce je zvabil v osrčje gozdov kot srnjak ali fazan. Zena, zvita hudobnica, pa je drzne mladeniče opajala z vodo, kateri je primešala teme, domotožja in strahu. Žejni ' je pil, bil pa je vse bolj upehan in truden. Moral je sesti. In ugledal je čudne mačke s konjskimi repi, koze in ptičje glasove z lepimi haljami, ki so peli:
Brhka rouotula, suhi dren,
kozel kozula, zmerom tepen...
Za tem ga je uščipnilo velikansko zobovje. Čim se je hotel dvigniti, je omedlel pod strašnim udarcem neznane roke. V grlu je začutil nož, noge in roke so pokale kakor suhe veje, u-ho pa je glodal lisici podoben zajec. Zalila ga je megla pelinje barve, ki se je nizko plazila okoli kuščarjev, ti pa so devali vanjo polomljene ude. Med ka-menji se je muzal majski hrošč in nagovarjal močerada, naj zmakne n in trepalnici. Neumorni martinčki so švigali skozi nos in usta ter odnašali besede. Vajvaj si je ob taki priložnosti odbral najslajšo in jo treščil v bližnji oblak, da se je vlil pekoč dež ■.. Izpiral je omedlelega lovca po životu, da je zaudarilo po ožganem mesu. Mladenič je trpel, čarovnik pa si je izmišljal nove muke, drugo hujšo od druge.
Njegovi pljunki so se spreminjali v tolste ose s smrtonosnim pikom. Zasa-jale so žela v želodec, jetra, pljuča in srce. Smrt, ki je gledala to početje od blizu, ni mogla premakniti tankih rok, kaj šele pomagati revežu. Naveličana teh grdobij je po navadi gledala mravljo, kako se vzpenja po srebrni pajče-vini. Krutika pa se je ves cas drla z bližnjih skal kot jesihar: *Moj ljubi, sonce in luna božjastna, daj mlečnobedratemu popra, poprčka!* Suhljati mož ji je besno odzdravljal. Vesel nad priznanjem, je prepeval svojo najljubšo pesem o luni vodopivki in vrabcu, zakopanem v žrelu mravljišča.
Slastno mučenje ni našlo meja. Omedlevico je dal izgnati iz trpečih udov, zavesti pa je velel, naj spremlja sleherni trenutek muke. Najlepše spomine je na-■polnU z življenjem, jih o-blaznil in naščuval kakor pse. Mati in oče sta grizla sjx>dvito nogo, ded je sjm-ščal valove pen in obiral piste. Lepoto valujočih žit je okamenil, ljubezen pa je tolkel s krepelcem in ovijal okoli nog. Za konec pošastnega uživanja si je zmerom omislil posebno smrt- Vzel je lešnikovo lupinico, jo napolnil z življenjem izmučenih in jo zapičil v oko opoldanskega sonca. Potem je legel na jele-
njo dlako in pel:
Suha korenina; suhi pes, kje odganja bukov list, kje odganja moj oblak, ogenjček, popisan list pridi svat, zeleni mrak, pridi, pridi, blag spomin, da bom spet kot ogenj čist, reši me mladost, spomin.
06 njem je drhtela uspavana žena kakor smrtni krč. Tudi sam je podrhteval. Pesem ni bila navadna popevčica, ampak zemeljska moč donečega ognja, moč najslajšega sna. Použil jo je v zrnu trenutka in se koj nato izgubil v svetlem vrvežu. Obudil je. svojo ženo, da sta odšla na travnik, kjer sta nalovila zelenih kobilic in jih sproti použivala. Nasitena sta začela znova oprezovati za ljudmi, zlasti za o-troki...
Veselo je bilo, kadar je kaka gobarica zašla v njune hoste. Takrat je Kruti-ka tulila od veselja, se valjala po jelenji dlaki in rvala gobe. Žene so bile njena stvar. Obmetavala jih je z norimi sanjami. Kopala jih je v oljnati slini, gasila žejo z apnom, pohabljala do brezumja in zabijala v skalnate razpoke.
Možnost, da ju preseneti smrt, je bila samo enkrat v letu; na kresni večer. Takrat se je Vajvaj obesil na svileno nit. To je stara čarovniška navada, ki pomore do večje tenkoslušno-sti... Visel je z glavo navzdol ter grizel zeleni teloh. Misli so mu bile pri koreninah; nič čarovniškega ni bilo na njem, niti zlobnega poželenja. Takrat jt opajala dušo zatajevana človečnost, da, celo kes je zagrizel v kosmato vest. Tudi edina solza je drsela po	nizkem	čelu,	svetlika-
joč se v poznem večeru kot rosa na lapuhu. Krutika se je iz strahu povlekla v globino najtemnejše hoste. Samota, čeprav le enkrat v letu, jo je navdajala z grozo.	Če	bi	ju ta	trenutek
našel otrok, bi bilo po njima. Doživljala bi ste usode kot njune žrtve, muke pa	bi	bile	večje	in smrt
prav tako. Zato je kresni večer	preživljala	v težki
mori; minute so se vlekle, povrhu pa se je oglašala vest, kar jo je žalostilo in spravljalo v bes. Strah pred smrtjo je bil tako velik, da se je čudil celo mesec. Ko pa je kresni večer minil, je pobesnela, in ubogi tisti, ki so ga ugledale ovčje oči.
In prav na kresni večer je zapeljalo malega Toneta, da se je pomudil ob mlinčku dalj kot mu je dovoljevala pastirska ura. Noč na vzhodu se ni hotela vzpeti za dnevom, ki je ždel nad bližnjimi obronki. Tiho je gledala podse, mežikala s svetlimi očmi in vlekla izza hriba lunin srp. Tudi živina se je pasla. Trgala je ostro travo z rosnimi gobci, nemirno opletala z repi, se pomikala od šopa do šopa kot radoveden otrok, da je
hrstalo daleč naokoli. Tone se je zatopil v pesem mlinčka in se le včasih o-zrl v smer, kjer naj bi bila živina. Ko krav že davno ni bilo več na travniku, jih je Tone še vedno videl. Le nemir ga je počasi osveščal. In čudo, popolnoma ga je obudil rahel šum, česar bi poprej ne opravilo sedem stokajočih speev. Rahlo utrujen je prvi trenutek pogledal okoli, nato pa tako nerodno vstal, da si je zapletel noge in sedel nazaj. Sele tedaj je pomislil na krave, ker ni bilo slišati zvoncev in rezkih zamahov z revi. Oči so mu izstopile, gibi rok so postajali odsekani, korak pa majav, oprezujoč in lahak. Prebadal je posineli mrak in se le po hipih spoprijemal s praznim travnikom. Pri jezeru, kjer so bile krave najraje, je obstal in tiho zaklical: «Mukica, Mu-kica ...» Glasek je bil čudno spremenjen, čez čas je zaklical glasneje, a kmalu PAVLE ZIDAR
(Nadaljevanje na 5. strani)
Vesela zgodba o brhki in trdosrčni Katri ter veselem in nadvse prebrisanem Tonino
Pomladansko sonce je že toplo sijalo nad beneškoslovensko vasjo Ronec, ko je tisto jutro odhajal na polje Tonin. Na hrbtu je nosil prazen oprtnik in se vzpenjal v breg. Na nekem razpotju je naletel na brhko Katino, ki je prav tako šla na delo. Tonin, ki je bil lep in postaven fant in je imel Katino rad, ji je prestregel pot in jo ogovoril: <s.Dobro jutro, Katina! Kam pa tako naglo, kam?»
«.Saj vidiš: za nosom.*
Tonin, ki je dobro poznal njeno odrezavost, se je zasmejal.
«Ali si tudi danes vstala z levo nogo?* jo je nato podražil.
«To je moja stvar,* je odvrnila ga ošmila z neprijaznim pogledom in hotela iti dalje. Toda on ji je spet stopil na pot in dejal:
«Ves, Katina, nocoj se mi je spet sanjal’' o tebi.*
Katina ga je pogledala naravnost v oči. ko da bi hotela ugotoviti, ali morda ne laže. N uto je malomarno rekla: *Me prav nič ne briga, kaj se ti je sanjalo, da veš! — Pusti me dalje, mudi se mi.*
On pa je stopil še tesneje k njej in jo hotel objeti okrog pasu.
«Ej, puob, roke v stran!* se je brž postavila v bran.
«Katlna, rad te imam, stokrat sem ti že povedal, da te imam rad.*
«Jaz pa sem ti že stokrat povedala, da te nimam rada,* je rekla ona in si popravila jermen od oprtnika, ki ji je zlezel z ramena.
«Tudi ti me imaš rada, to vem, le da mi tega nikakor nočeš priznati. Priznati pa nočeš zato, ker upaš, da boš dobila drugega, bogatejšega, lepšega in kaj vem
kakšnega še. Danes si izbirčna, ohola in domišljava, pa te bo že minilo, Čeča ...*
Hotel ji je še nekaj reči, pa je kar šinila mimo njega. On je stal na razpotju in zrl za njo, dokler ni izginila v bližnji gozdič. Nato jo je mahnil dalje in spotoma zapel ronsko vižo:
Ki misliš, ki rajtaš da narguorš si čečd, kjer fante prebiraš . ku rožce koza?
Nato je Katina v odgovor odpela:
Ki misliš, ki rajtaš, kduo si pa ti?
Tak nore kuk si ti, mi maj ne fali!
Tonin je zadržal korak in prisluhnil odpevu. Potem se je glasno zasmejal in pospešil korak.
Tonin je še nekajkrat zatem poskusil pripraviti Katino do tega, da bi mu priznala, da ga ima rada, a nikakor ni mogel izvleči iz nje tega priznanja. Vedel je namreč, da ga ima rada, da je to že večkrat zaupala svojim prijateljicam, njemu pa nikakor ni hotela tega priznati. Nekega dne, ko jo je spet srečal na samem, ji je rekel:
^.Katina, povej že enkrat, ali me imaš rada ali ne, da ne bom več letal za tabo kakor za oslovo senco.*
«Saj sem ti ze povedala, da te ne maram.*
«že res, da si mi to povedala, ampak jaz ti tega ne verjamem, ker že ves Ronec ve, da me imaš rada. Vsem si že to povedala.»
«Kdo te je pa tako grdo olagal?* se je zasmejala. «še nikomur nisem rekla, da te imam rada. če pa te v resnici nimam
rada in te nikoli ne bom imela.* In je
šla dalje.
Morda ji pa mati brani, je nato razmišljal. Se tisti večer je zavil na Kati-nin dom. Katina je živela s svojo materjo, ki je že pred leti ovdovela. Mar-juta ni imela nič proti temu, da bi njena hči vzela Tonina, ki je sicer bil pošten in delaven fant, menila pa je, da še ni sile.
Tonin je stopil v kuhinjo. Na ognjišču je plapolal ogenj, za mizo pa je sama sedela Marjuta in ravnokar večerjala <toč furbo* s polento.
cDober večer in dober tek!* ji je želel in se spustil za mizo. Ko je zaradi lepšega sprožil nekaj vsakdanjih vprašanj, je nekam nerodno začel mencati: «Mati Marjuta, lepo in pametno hčer imate.. .*
<rNo, in?*
«Ne!caj bi vas rad vprašal * tPa vprašaj!*
<Hm, ne vem, kako bi... se pravi, mati Marjuta, ali ne bi hoteli postati moja ... moja tašča?*
«Za zdaj je bolje, da ne govorimo o tem. Morda kdaj pozneje,* je suho odvrnila Marjuta.
Tonin je skušal omečiti jo, a je bila vsaka beseua bob od steno. Nazadnje se je poslovil in odšel v svetlo noč. Domov grede je glasno zapel tisto domačo: če je nejčjete dat, o, le mejte jo, mat, gor na pejč jo ložtč, gor naj se peče .. ■
Toda Tonin ne bi bil Tonin, če bi ostal pri tem. Katino mora dobiti za ženo, pa če se pes obesi, se je pridušal.
Nekega večera je pritapal pod njeno okno in; tk-tk-tk. Nič. Fotrkal je dru-
gič • nič. Tretjič - nič. Tedaj je P°M no spregovoril:	u
s-Katina, jaz sem, Tonin. Daj,0 ■ no, da ti nekaj povem.*	*
Slišal je, kako je rahlo zaškripal r stelja.
<s.Katina, odprl no!*
Molk.	Mfi
Kake četrt ure je stal pod ojo trkal in prosil, naj odpre; a vse za_ ^ Ko je naposled spoznal, da mu odprla, je dejal:	_ _ ^0
tTako torej: nočeš odpreti in glasu od sebe. Prav. Toda zapv""' da boš ti kriva za to, kar se bo ®
(XIX l/v/o vl ivi iou.	»•'Mii	.	,	_plfl	n*
nocoj. Vse življenje me boš imel vesti, čeča trmasta.*	.
Nato se je naglo odtrgal od 0K Katina je napeto prisluhnila e $ Naenkrat je začula, kako je nek nilo v veliko jamo, kjer so nekoč ■ u avno. V tisti jami je sedaj bila v ^ napaianje živine. Tedaj se ja zgrozila.	..	bo'*
«Joj, v jamo je skočil — u*°
je vomlslila.	.	si
Mahoma je planila iz postelje la iz hiše proti jami.	^is
zTonin.* je vsa iz sebe vPila:main !> saj te imam rada! Oh. sai te im da. Tonin, nikar ne utoni!*
Tedaj je Tonin vstal izza bi« grma in se zmagoslavno zarezal■	^
Katina je zastrmela vanj kako? j kazen, ne da bi kaj razumela, a.„re0 ni pojasnil, da tisti cbumf!* je n pralna kad, ki jo je vrgel v jam ■ p «Aaah!» se je globoko , 2f[v tina in mu padla v naročje kakoi
ALOJZ RAVBA*
il lil1
llllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllMHIIIIIIIIlilMIIIIIItllllllliiintllllIttIMIIIIIIIIIilillItHMIlIttlllllllllllllllMtIlllltllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIllinilllllltllllllllMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIimtIllltllllllllllIttItllllllltItllll
  iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiuiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii"1111
lin""1
Nič niso pomagali še tako preračunani naklepi
Poročni	prstan	ubite
njeno mater grozotnemu zločincu na sled
Hotel se je znebiti svoje mlade žene in to je naredil na nepopisno grozoten način
Trideset let star Švicar- I ski Italijan Enrico Trum-py, o katerem so ženske pravile, da je zelo lep, je ubil in na koščke razrezal truplo svoje žene ter nato njene dele vrgel v reko Zločin je pripravil z mehanično natančnostjo, kot da bi šlo za švicarsko uro. Toda prav pri tem se je zmotil. Kot v nekem zapletenem kriminalnem romanu sta prav brutalnost in strogi mehanizem zločina omogočili materi žrtve, da je razkrinkala zločinca.
Zločin se je zgodil v majhnem naselju Fraken-bach v Nemčiji. Enrico Trumpy je bi' zaposlen pri družbi «Neckar Automobile* in je bil star 30 let, njegova žena Giusep-pina Barale pa doma iz Turina ter stara 29 let. Seznanila sta se med poletnimi počitnicami. Enrico je takrat imel 24 let, Giuseppina je bila lepo črnolaso dekle, stara 23 let in vsi so jo nazivali Nuc-cia. čez eno leto sta že
Družina Barale. S strelico je označena mati
živela poročena v Turinu. On je bil grob, skop, domišljav, izredno je skrbel za svojo garderobo in na
m
Lisa Peake, delde iz harema ... v filniu seveda
ovratnikih srajc je moral biti rahel dih škroba ter hlačni rob je moral biti vedno oster. Po nekaj mesecih zakona se je ljubezen ohladila in žena mu je bila samo še nepotrebna zapreka za nova poznanstva.
Nekega jutra je bila Nuccia nerodna ter je zlila kavo po novi obleki. Enrico ni pomišljal, ter jo je s silo zapodil iz hiše.
Mlada žena se je vrnila na svoj dom sama in brez vsakih iluzij. Ostalo ji ni nič drugega, da se je povrnila k delu in je ponovno prodajala blago v neki trgovini. Starši Car-lo in Teresa so bili veseli, da se je stvar tako končala in z vso ljubeznijo so skrbeli za hčerko. Tudi Nuccia se je pomirila in priznala svojim prijateljicam, da je bil Enrico pravi tiran. Istega mišljenja je bilo tudi sodišče, ki je obsodilo En-rica na plačevanje 25.000 lir vzdrževalnme na mesec. Vendar ie on plačeval komaj 15.000 lir. Tudi te vezi se je Enrico hotel znebiti in je porabil 7.000 švicarskih frankov — okrog milijon lir, toda brez uspeha, ker italijanski zaKoni v nobenem primeru ne dopuščajo ločitve.
V bolni glavi razočaranega ambicioznega fanta se je porodila kriminalna zamisel. Nenadoma je prejela Nuccia iz Nemčije nepričakovano pismo:
»Draga, danes je zame poseben dan. Iz Zuericha sem dobil vest, da je odbita moja prošnja za ločitev. čudno se ti bo zdelo, toda od srca se mi Je odvalil kamen ... Bog ne
dovoli drugačne ločitve zakona, kakor smrt*.
Pismo nadaljuje s sladkimi besedami in poziva Nuccio, da se pomirita.
Vendar žena ni mnogo verjela in začetka ni hotela nič slišati o pomiritvi. Pisma pa so si sledila in v enem mesecu jih je prišlo kar 25.
«S svojimi rokami sem nabral te rožice, shrani jih. Izražajo ti bolje kakor kakršna koli beseda moja čustva do tebe in govore, da vedno mislim samo nate*.
Bilo je pravo obleganje: «Moja plača je dobra. Najel sem lepo vilo. Srečna boš. Pridi i Pozivam te, da ponovno poskusiš. Če ne boš zadovoljna, se boš lahko vrnila k domačim, kadar boš hotela*
Nuccia se je premislila, če ne misli resno, si je najbrž dejala, se bom pač vrnila Če pa je odkritosrčen, lahko pričnemo vse znova.
Ko se le 29. junija poslovila od domačih, ji je mati Teresa priporočila: «Piši, hčerka moja. Pogosto piši, da ne bomo v skrbeh za tebe*. In res, prišli sta dve pismi: Enrico je dober, ji prinaša rože in ni bil še nikoli tako ljubezniv Nato pa dolga tišina, ki je trajala dolgih 15 dni.
Starš' so bili v skrbeh. Po telefonu sc poklicali, odgovoril pa je on. Kaj še ne vedo? Njegova žena je zbežala. Zapustila ga je. To je vse, kar on ve. Sedaj naj ga puste pri miru, ker o njej noče ničesar več slišati.
Vsega je bilo konec, odnosno vsaj Enrico je tako mislil. Odlično je izbral osamljeno vilo. Prav tako datum, štiri praznične dneve, nato je pravočasno zagrabil z rokami Nuccio za vrat- Ni mislil, da je ubiti tako lahko. Tri dni je imel časa. Popolnoma se je slekel, da bi kri ne pustila nobenega sledu na oblekah, ter pričel rezati z ostrim kuhinjskim nožem. Za kosti je že pred meseci pripravil primerno majhno žago.
Strahotno delo je trajalo tri dni. Uboge zemeljske ostanke je spravil v dva zaboja iz plastične mase in ju prepeljal z avtomobilom do mosta, ki pelje v Bad Wimpfen. Nato se je u-sedel za pisalni stroj in napisal: »Enrico, teh nekaj dni je zadostovali, da sem razumela, da to ni življenje, ki si ga želim ... Odšla bom z nekim bogatim človekom ... Tega pisma ne podpišem in ga pišem s pisalnim strojem, da ne bi lahko
služilo kot dokaz proti meni.»
Zdelo se mu je, da ni napravil najmanjše napake- še zadnji popravek, kot poslednji zamah s čopičem na mojstrovini (je to že videl v kinu?): ženin poročni prstan je priložil k poslovilnemu pismu. Patetična poteza, ki je ni napravil brez zlobnega nasmeška. Ni pa vedel, da ga bo ta poteza peljala do smrtne ječe.
Nuccini materi je zadostovalo, da je zvedela, da naj bi hčerka pustila poročni prstan, in je pričela kričati:	«To je laž.
Nuccia ni odložila poročnega prstana niti za trenutek, tudi takrat ne, ko je izgledalo, da se bo vse končalo. Bilo je močnejše od nje. Samo če bi bila mrtva, bi ji prstan lahko vzeli.*
Bil je prvi korak k resnici. V predalu so od-
mmrnm-.
Enrico Trumpv
krili torbico z rdečilom in pudrom in že je ponovno mati, ki ugotavlja, da se hčerka od rdečila ni ločila niti ko je šla v posteljo.
Pregledali so Nuccino garderobo in odkrili, da manjka samo nočna sraj-
ca ter jutranjka.	t>'
mislite, da je zbe	<f
ko, napol gola P stah?*	y
Pismo, napisano s l,,.,
nim strojem, bi žilo kot vzorec za mirano tipkarico. m ve# hčerka je pisala težavo z dvema in te fraze niso m k
Policija je vrtala u tala. Odkrivala Je	gpd*
nove podrobnosti-	rjp'
je vse končano.	(f
Trumpy je v celici ^f
mirno čaka	nft ^ f
ječo. Svoj zločin J
ZnaL	hlnll^
Dvajsetletna p’ •
Ruth Heller, s kat*ni,.;
ga videvali zadnje otjl-
z nasmeškom
na vprašanj:
»Enrico
mene ni bil nič - .jje1
kot prijetni	spre „
lec. Nekoliko	zn1®
katerim sem	Pra
prebila večere.*
TrumPdijg
' ' i
VELJAVEN OD 8. DO 14. AVGUSTA
Oven (od 21. 3.
do 20. 4 ) Nova poznanstva z zanimivimi osebami. Ohranite harmonijo v vašem družinskem življenju. bodite ljubeznivi in prisrčni. Koristni naisveti.
Bik (od 21. 4. do
21. 3.) Ugodno boste lahko leši-li neko vaše družinsko vprašanje. Tudi v poslovnem življenju se bodo stvari zadovoljivo razvijale in možnosti dobičkov.
Dvojčka (od 21. 5. do 21. 6.) Rešiti boste morali zadeve, ki ne bo-1 do lahke. Ohranite hladno kri in vse bo šlo dobro. Predvideva se zanimivo potovanje.
Rak (od 22. 6. do
22. 7.) V tem tednu zvezde niso ugodne glede
' finančnega in nasploh gospodarskega stanja. Ce rre boste hranili, se vam lahko ponesreči neki vaš načrt.
Lev (od 23. 7. do
23. 8.) Možnosti, da jzpremenite vašo dejavnoist in da boste morali prevzeti večjo odgovornost. Izogibajte se alkoholnim pijačam. Vesel večer.
Devica (od 24.
8. do 23. 9.) Ce
se boste znašli pred novim položajem. hitro odločajte. Vzbudili boste simpatijo. Bojte se opravljanj, ki pa vam bistveno ne morejo škoditi.
Tehtnica (od 24.
9. do 23. 10.) Teden bo zelo napet, poln dela, živčnosti pa tudi zadovoljstva, ki si ga boste trdo prislužili. Zelo srečne sentimentalne okoliščine.
Škorpijon (od 24.
10. do 22.	11.) \ Zvezde niso najbolj ugodne vašemu sentimentalnemu življenju in boste odkrili
intrige. Drugače je položaj dober in zdravje nikoli tako trdno.
J it •' Strelec <«d do 21. G-> ej«v.l vam polno v^jt
hrbet:
zanimive	p	<r
mernbe slovnem P ju. Ljubezenske za. od*1 [ lično. Mnogo pa )e no od odločnosti.	. V
Kozorog	, fe
12. do 20. člen ie , li^ zlasti g'e »ade' bezenskib Izboljšah ,0 prt do odnosi d „ief
jateljev in sorodnico ’atir potovanjem nova sin y j
A
Vodnar
stva v d£V skem življenju in z obisk.	.	if.	1
Ribi (od, do 20. 3->wiov
če se bo ^rtiL lo neko x
.ie, na. m ste P°za^5l<
časom, r * stoje stvari zelo do lo zanimiv telefonsio vor.
URE	NA	DEBELO	ZLAT	Ni&
MAGNAGHI
Ul. S. Lazzero 8 - TRST - Tel. 35733/36308
OMIRRON
TEGHNOS
OOXA
RI
m
aS5Si3KaKH55KKHHK«KM&;MMMMHS8:H55KMMKMMMMMHKMt5MiKS5ŽŽKiS6iaK15aMKKKKKiSHaaSE!6HHHSHtaKKSHHHSHSaaHaaa5
V soboto, nedeljo in ponedeljek kmečki tabor na Opčinah
Lepa priložnost za nove pobude y korist tukajšnjega
Na tabor je treba povabiti zlasti kmečko mladino - Zanimive in poučne razstave - Spored prireditve - Tabor dobiva širši okvir
kmetj
e v tržaški o-
Stu Tnetvika zadruSa v Tr-koli hrit
Vnet,," "t* lla -n-ras ki tatv,ripra.v^aj° na kmeč-
hribTh t Bregu- v Miljskih na Krasu se zdaj
jr +,,0	na	Kmec-
£ ta^r, ki b0 13 ( 14_ in • na Opčinah, bo	že	poročali,
v sohntT i° oritev tabora ri kasni 17' uri- Dve u' Ska vesefica. b0 Za6e5a ljUd'
doV0?Seljo ob 10. uri bo-
stvovaii Ial(ii lahk0 pris(> raznih u P°s!i;usnemu delu ki ,,h , krnetijskih strojev, HiJ kbo?° lahke tudi sa-bodo tlČkušali- Popoldne stavniiH	pozdravili pred-
Soslovansialljanske§a in iu' Natn hij ga zadružništva. in zash?* °- razstavljavcem razdeiin lm kmetovalcem ri S6 ?1 naSrade. Ob 19. tikih df1Hr,začel Ples ob zvo-"ala. vi? godbe na pi-gusta bQ °ne<?eliek 15- av-
v glavnem ogled Popoldne bodo nekaj kratkome-si^-J^mov o kmetij-ob šnr^r pa bo sPet ples Kriia mljavi orkestra iz
razstav,
predvaj
^ažnih
predvajali
filmov
'lavni n pridelke bodo raz-diiljske -- V1.n°gradniki iz
n,a,vliali
^■IjSkfa —v,&* uuiuivi i-ci
ter vn„ln. dolinske občine lice ££ Ji iz tržaške okopa bodPogradniki s Krasa fjali SVA.na razstavo pripe-Km teran.
preskrStka. zadruga je lahko vliti- bodo kmetje di n0v na razstavi tu-ročju m pndobitve na pod-stva. v Panizacije kmetij-beža fin PrPst°rih Prosvetnih km^ia razstava raz* S° najbolj strojev, ki «m	Primerni	za	raz-
""""""iinmmm,,,,.
Ni
ase korenine
weva mama "na 84 let
. i
H 'i
Si*«.6.'!0 bo
v Padričah pri
Sni dhanPMZnovala sv°i «4-
tnj r> Gr *v ar,Ja Grgič roj.
.“S",',*,»»"» “ i'
»otn Uročila \	1	v	Padl“
„ ai n—	se je z Anto-
dob
umrl pred
sporiv ,ga domačini še
C Sloven'cnalaj0 kot zaved' vs» a- Imela naprednega
im, ,:aate »T ,sta tri otroke, O’ ®den -.katerih ie eden C *nani Zlvi v T»tu, Ra-^ev°vodja, pa na
Ki
letom Grgičema a
no
„ ®e vedno v hiši
dela in Zanima se še ... za
‘Vetu- rada čita naš
Gru"'* Za a oanima se ^?5e vi°mafe delo in
V 6Vf|ik ,
*7*tu, er sledi dogodkom
«■> *
mere in potrebe tukajšnjega kmetijstva, od multi-kosilnic. Vinogradnika bo prav gotovo zanimalo razno orodje in potrebščine za kultivatorjev do motornih trgatev in kletarstvo.
Kakor je razvidno iz programa, niso prireditelji pozabili na vzgojno stran, niti na primerno razvedrilo in zabavo. Popolnoma pravilno in koristno je tudi, da so na tabor povabili predstavnike italijanskega in jugoslovanskega zadružništva, ki se bodo lahko seznanili z razmerami tukajšnjega kmetijstva, ter izmenjali svoje misli in izkušnje z našimi kmeti.
Pobuda, ki jo je dala lani Kmetijska zadruga, je
vse pohvale vredna, že prvi tabor je dokazal, da je taka prireditev zelo potrebna in koristna, da jo kmetje znajo ceniti in da je po tej poti treba nadaljevati.
Na tabor moramo privabiti vse kmete, zlasti kmečko mladino, pa tudi delavce, nameščence, uradnike, učitelje, profesorje. Na tabor bi morali priti tisti, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, predstavniki oblasti in raznih organizacij, vsak, komur je pri srcu napredek in razvoj tukajšnjega kmetijskega gospodarstva.
Pobuda kmetijske zadruge dobiva širši okvir in pomen spričo razmer in potreb našega kmetijstva, ki je važen činitelj sploš-
BOLJUNEC
Poleg drugih običajev, KI kr in z raznimi skrbmi moč-
jih imamo v naši vasi. je tudi običaj, da prvi ponedeljek v avgustu lovimo jegulje m rake v strugi ob Glinščici in v gornjem delu Glinščice. Letos pa lova na jegulje ni bilo kakor so, nekateri upali, ker je mlinar proti stari navadi zaprl vodo že v petek namesto v nedeljo zvečer in je seveda imel sam obilen lov. Kljub temu no »rakarji* in »bižatarji* prišli na svoj račun ter nekaj ulovili v ponedeljek. V ponedeljek zvečer so lahko imeli dobro večerjo s polento in »rakovim žva-cetom*, kar š6 žalili ž dobro domačo kapljico v vaški o-sir.ici; bižatov pa tokrat ni bilo na mizi.
V Glinščici lovijo nekateri vneti »ribiči* jegulje tudi druge dneve; pravijo pa, da so v začetku avgusta jegulje najbolj okusne. Rakov pa je največ v gornjem delu zlasti pri Botaču. Gostilničar iz Bo-tača je pred kratkim prišel na dobro zamisel. Včasih nalovi rake in pripravi izvrstno jed, za katero so že zvedeli tudi nekateri Tržačani, ki se pripeljejo v Botač na rake.
SEMPOLAJ
Postopno se vrača k nam navada iz časov, ko so stare gange, hišna okna in dvorišča poživljala priljubljene rože: gorečke, naglji in med njimi rožmarin i.p., na dvoriščih o-leandri, majnice, vrtnice. Tež-
n > prepletana leta so ta vse binsko bogati nagib naših žena pohodila, a ga niso zamorila. Spet se vrača v spopol-njenem merilu, z bujnimi lončnicami izraža globoko razvit čut za lepoto in krasi do-meve ob »placu* (pri cerkvi), ob cesti pa imamo že par primerov pravcatih cvetličnjakov, ki vzbujajo pozornost mimoidočih. Smo uverjeni, da bomo v tem zaznamovali že znaten napredek. Vas pa se polagoma vedno bolj odeva z zelenjem za' okras in v gospodarsko korist. Ko bodo vrtovi še bolje urejeni in jih bo krasilo primerno sadno drevje, bo vas še bolj privlačna.
Pravijo, da ni bila dvonož-na, ampak prava lisica, ki je R. Kosmini predzadnjo soboto izpraznila kurnik z 28 glavami perutnine. To ni za nobeno hišo malenkost.
Tudi mi smo imeli osmico, čeprav le par dni. Menda je biia najbolj zanimiva točilnica na Tržaškem; bila je namreč brez bršljanove veje in v delavski hiši. Mehanik M. Kosmina je hotel ohraniti staro navado osmice in postreči žejnim grlom s par hi vinskega soka: Naj bi v bodoče nastavil čim bolj trebušne sode!
Lani smo rekli, da je mlatilnica menda zadnjič v naši vasi. Pa je v torek le zabrnela, a bolj simbolično ali v spomin na minula žitna leta, ko je par gospodarjev namlatilo več zrnja kot sedaj štiri vasi.
nega gospodarstva na našem področju. Kmečki tabor naj bi postal vzmet za nadaljnje delo, v korist kmetijstva. Tu bi se morale poroditi nove pobude, ki bi povezovale dobo od enega tabora do drugega. V pogovoru s kmeti bi se lahko strokovnjaki in zastopniki raznih ustanov in organizacij dogovorili na primer:	za organiziranje
tečajev, predavanj, praktičnih vaj itd. Ob tej lepi priložnosti bi se kmetje lahko pogovorili o zadružništvu, ki ga že več let pri nas preveč zanemarjamo, kako je cvetelo pred leti ter koristilo skupnosti in posameznikom.
Ob pogledu na razstavljene pridelke in moderne stroje, v pogovoru z izkušenimi kmeti in strokovnjaki, pri izmenjavi misli in idej, se bo prav gotovo porodila nova zamisel, nova pobuda, nov načrt.
S to željo pozdravljamo letošnji kmečki tabor na Opčinah in želimo prirediteljem, sodelavcem ter o-biskovalcem najlepši uspeh.
Iz Beneške Slovenije
Festival na Nadiži tudi letos lepo uspel
Tridnevni festival na Nadi- širitev našega šolskega poslop-ži ki je bil od sobote 30. ju- ja. Ta denar zo naša občina
lija do ponedeljka 1. avgusta se je zaključil z velikim občim zadovoljstvom in z o-gromno mošnjo. Lepo vreme je veliko pomagalo, da se je ljudstvo iz vseh krajev množično udeležilo kulturno-zabav-nc prireditve. Iz leta v leto postaja ta festival lepši in zanimivejši, tako da ga lahko smatramo za čisto domačega in že tradicionalnega. Ustanova «Pro Cividale« je letos povabila znane pevce italijanske RAI-TV. Zelo toplo so bili sprejeti Tony Dallara, Yenni Luna in Johny Dorelli. Poleg tega so veseli Furlani dobro ocenili pevski zbor iz Val d’Aosta. Reflektorji z raznobarvno lučjo so božali nadiške vode in jih spreminjali v srebrne, v krvave, modre in lepe sončne. Drevesa so bila polna malih raznobarvnih luči in zvoki vesele godbe so vabili tako razposajeno mladino kakor odrasle k skupni zabavi.
Festival se je zaključil 1. avgusta med bliskom umetnih ognjev in splošnim zadovoljstvom in upanjem, da bo prihodnje leto še lepši in zanimivejši.
Mažerola
Prejšnji teden nam je bilo sporočeno iz Rima, da je ministrstvo za javna dela odobrilo štiri milijone lir za raz-
lahko vrnila državi v petintri desetih letih.
Ko bo razširjeno in preurejeno šolsko poslopje v Maže-rolah, bo problem pomanjkanja šolskih prostorov v občini Tavorjani odpravljen, ker i-majo sedaj vse vasi svoje lepe šole.
Ako bi čutile oblasti potrebo do rešitve drugih naših perečih problemov, kakor čutijo potrebo po graditvi šol in otroških vrtcev pri nas, bi prav gotovo bolje živeli
Asfaltirali bodo cesto od Rakluža do Ahtna
Te dni so začeli z delom na cesti, ki pelje od Rakluža do Ahtna. Najprej so začeli cesto širiti. Ko bo to delo o-pravljeno, jo bodo asfaltirali, lako bo tlakovan dobršen del ceste, ki pelje od Čedada do Cente. Fojdo in Čedad že veže asfaltirana cesta, ravno tako Neme in Cento. Kadar bo asfaltirana še od Fojde do Nem, bo povezovala Čedad s Tarčentom, to je z okrajem Zapadne Benečije, lepa prometna cesta.
Upamo, da bo prišlo kmalu do tega, saj je ta cesta velikega pomena, in današnji promet zahteva lepo urejene asfaltirane ceste.
KRIŽANKA
ik
£ 6
? I 9
<S
n
15
1*1				m			771
44							
ki				i	4g		
M *>?
45
I	u	a	
			
	n	>	\
\u			
u		i	
		S	...
k		>2)	
	ir		
	4/		
			
r*			
	l2		
REPENTABOR
Bliža se Veliki šmaren, na katerega se zdaj pripravljamo, da bomo sprejeli, kakor druga leta, številne goste in izletnike iz mesta in bližnjih vasi ter jim postregli z domačim vinom, pršutom in sirom.
Izletniki prihajajo v naš kraj še vedno v velikem številu, zlasti ob nedeljah in lepem vremenu. Mi smo teh o-biskov veseli, toda želeli bi, da bi izletniki nekoliko bolj spoštovali naše delo in trud. Marsikateri izletnik namreč spomladi lomi cvetoče češnje, v jeseni pa pobira sadje, zlasti grozdje, in lomi veje. Nič ne bi rekli, če bi si utrgal grozd in ga pojedel. Ne moremo pa trpeti, da lomijo veje in trgajo toliko grozdja in drugega sadja, da ga potem odmetavajo.
Letina kaže precej dobro, zlasti grozdje, čeprav ga je pred praznikom sv. Petra nekoliko poškodovala toča, v nekateri hkrajih pa prej slana. Tudi krompir dobro obeta, opaziti pa je po marsikaterih njivah celo zalego koloradskega hrošča. Nekateri ga pridno zatirajo, drugi pa se ne zmenijo, češ da ne bo več škodoval. To je zelo zgreše-
    ...........................................
/j r f f< n	nallloznltll!
(Nadaljevanje s 4. strani)
. o tw..ko smo i° °bi'
i„ M
tri
smo jo našli
š\0hvedno je dobre volje
domu
‘U,
ot
£aaunT° Sc šalila na c0# Stavili0 na račun svojih daij ae rta ,sm,° io v «škath-
W tak' biu prei P°ve-*ila .' oh]eki na dvorišču.
»,*• da ’13es'bila. n
t,c taž'ik°' *
»r.- SV°ie d5,°'
1
smo
Ro je zapa-i° slikali in je bomo objavili nan> je hudomuš-Se poslovila in
tdia', marn’ci belimo še iš, 'Ja in dolgega žtv-
je začel rjoveti in skalnato pogorje je odgovarjalo. Besede je grabil jok, drobno telesce se je stresalo, kot bi ga lomili krči. Sele to, da je noč in da je sam, ga je pomirilo. Počepnil je-Roke jr stisnil med kolena in napeto bolščal proti gmajni. *Domov,» je pomislil. *Ne, ne,» si je govoril. Bal se je resnega o-četa, dobre matere, sestra in bratov ... Videl se je med njimi, kako ga preteče pogledujejo. »Ne, samo domov ne,» je slišal svoj glas, tih in votel, kot bi prihajal iz krnice. Negotovo je zataval proti gmajni in roke so se mu zazdele tako odveč, da se je spomnil dedove skrinje in svetlega malarina ... Zapletal se je v malinje, se ustavljal in prisluškoval glaso-tom, zbujenim v nočni pokrajini. Tipal je raskava debla smrek in se čudil, kako da so trda in ne mehka. Počasi se je privadil skrivnostnih senc, pošastnih šumov, zato se je čutil varnega in pogum mu je rastel Po jamastih tleh se je spuščal hitreje, vestno se je ogibal mallnja in o-sirih kamnov. Obšlo ga je, da hosta brni kakor velik panj, pa tudi, da je tiha kakor truplo rajnke sestre, če se je ustavil, je misel hitela dalje v strmi breg in v bližajočo planino.
Tako lazeč, je iz bližnje goščave zaslišal čudno mla-
skanje. Hotel je že odriniti, ker je mislil, da se nacejajo srne; ko pa je bolj ostro prisluhnil, je podvomil. Previdno se je bližal grmovju. Neznano ga je vleklo tja in zaman si je dopovedoval, naj pobegne. Stopal je po prstih in zadrževal boleči dih. Razmaknil je veje široke leske in ugledal visečo postavo. »Mrlič,* je dahnil. Stal je nedaleč od viseče gmote in se ni skušal ganiti, pobrisati jo pa še manj. Tiho je sprožil nekaj besed proti človeku, a odgovora ni bilo. Stopil je bliže in pri-dvignil levo, nato pa še desno roko. V trenutku je prestregel udarec njegove, da ie zabolelo v ramah, kot bi mu jih nekdo odpulil- O-glušujoči trušč in slepljiv ogenj se je vnel okoli njega. Zabrnelo je v smrekovih iglicah, zabrnelo je v travi, v rosi, v žuželkah in v nebesu. Plavkast dim je postal tekoč kakor med. Plameni so se spreminjali v velike prosojne oči, bliski so parali jasnino in grmelo je, da so se krušile stene in lomile bukve. Ko si je pomel od silne bleščave oči, ni bilo ne ognja ne vonja po ožganem lesu, niti tekočega dima in bliskov. Vzravnan je sedel na koreniko in tipal okolico. Presenečen je bil in prestrašen nad dogodivščino in ni se mogel spomniti, kdo je in kaj dela. Požiral je dolgo mrzlo slino. Izne-
nada je zapiskalo blizu njega, pisk je bil zategel in suh, ko da se je odprla stara omara. Pogledal je navzgor in obšlo ga je veselje, da se je nehote zasmejal. Spomniti pa se tudi sedaj ni mogel, čemu je tu in kaj dela. Smeh ga je posiljeval z nerazumljivo naglico, notri nekje pa so se usipali glasovi v čudnem zaporedju. Dvignil ga je klic. Leno se je ozrl in zagledal prikazen. Lepota in njeno laskanje ga je predramilo. «Rešil si me, veliki moj...» je ponavljala v zadregi, »in reši me popolnoma, naključje je izbralo tvojo moč.* Sledil je besedam kot ovca. Misli so bile prepoštene, da bi ugledale zlobni namen, ulit v prikazni Vajvajeve žene. »Daj, vrzi se na nož!* je prigovarjala zmedeni duši čarovnica. In vrgel se je. Metal se je na ostrino, metal, a ni urezala. »Odreči sc svoji mladosti!» je zahlipala. In odrekel se ji je. A zaman, ostal je mlad. »Preženi svojo moč, človečnost, življenje in pesem!* je kričala. Pregnal je s sebe tudi to, česar se njena misel ni dotaknila. In glej, prikazen je izginila, kot je izginilo hrepenenje, in izginil je tudi sam, gubeč se v svetli daljavi. Krutika je prebodena izgubljala mladost, moč in življenje. Postajala je kamen, ki ga še danes lahko vidite na vzhodnem robu Možaklje.
no in škodljivo. Koloradskega hrošča moramo zatreti, sicer bomo občutili posledice prihodnje leto.
BORŠT
Zdaj imamo veliko dela na polju in smo začeli kositi o-tavo. Skraja smo se bali, da ne bomo imeli skoraj nič krme, vendar so se po dežju travniki izboljšali. Tudi krompir si je opomogel in grozdje dobro obeta, vendar je še vedno v nevarnosti in ne moremo nanj računati dokler ga nimamo v kadeh.
V nedeljo !n ponedeljek smo imeli po stari navadi o-pasilo ali šagro. Fantje so imeli ples pri borovcih pri Zabrežcu. Prejšnja leta je igrala godba na pihala, letos pa kvintet iz Doline. Pravijo, da obisk ni bil tak kot prejšnja leta.
SAMOTORCA
Kako je letos s krmo, je znano. Sele v julijskih mokrih dneh so si travišča opomogla in moremo šele v teh dneh rabiti na senožetih ročno ali strojno koso, da bomo vsaj deloma napolnili prazne senike. Glede nadaljnje košnje detelje in otave pa bo odločalo vreme. Kdor je sejal krm-sko peso in to dobro oskrbu-
je (redčenje rastlin) na razdaljo kakih 25 cm, pletev, gnojenje pod list s kaljevo soljo, si bo pripravil dobro krmo za krave mlekarice. Glede vinske trte povemo, da nam je slana v maju povzročila velike škodo. Naša vas, zlasti globine (doli) so zelo izpostavljeni slani, ker se v njih uleže hladen zrak. Tako smo letos v nižjih legah ob ves vinski pridelek. Drugod je grozdje prav lepo.
Njive so kljub stiski za delovne moči, dobro, nekatere ceio vzorno obdelane. Se čudimo, da še toliko zmoremo, ker mladina gre za zaslužkom in ne more dosti pomagati. Mnogo nam pripomore strojno orodje; imamo namreč 2 traktorja in 4 kosilne stroje, kar je za vas z 28 hišn. štev. dovolj. So tudi pri nas že prvi poskusi s poljskim vrtnarstvom; imamo par primerov napeljave vode. Za to stroko je nekaj kaj prikladnih leg. Seveda moramo svoje moči cepiti na vse strani. Kljub raznim oviram in težavam pa bi tudi v tej stroki (vrtnarstvu) bolj naglo napredovali, če bi mladina posegla v to dejavnost z večjim razumevanjem, bolje povedano: če bi biia deležna strokovnega znanja. Naj povemo, da so naši ljudje spretni, samopobudni, iznajdljivi in za nauk dostopni, a prilike za strokovno in tudi drugačno spopolnitev pa ni,	>
Besede pomenijo:
VODORAVNO: 1. glavno mesto ljudske republike; 7. rim-sk’ pesnik; H. sila, jakost; 14. celina; 15. pokrajina v Mali Aziji v starem veku; 16. zastopnik; 18. podredni veznik; 19. tuje žensko ime; 20. mitološki praded Rimljanov; 21 žensko ime; 23. število; 24. paket brez vsebine; 26. prevozno sredstvo; 28. kratica za minuli teden: 29. poaneben; 30. uniferma; 3'. kazalni zaimek; 32. živec (tujka); 34. prebivalci velike celine; 36. podzemlje, kakor so ga imenovali stari Grki; 39. površinska mera; 39. sorodnik; 40. staro ime za Pirenejski polotok; 42. špranja, odprtina; 43. del glave; 45. priprava, pristroj; 46. prostor za odpadku; 47. sorodnice; 48. južno sadje; 49. kajti (srbohrv; i = j); 50. veznik; 51. kovina.
NAVPIČNO:	1. uradni od-
vzem; 2. oster, javen nastop proti komu; žalitev; 3. žensko ime; 4. ključ, serpentina; 5. pivski vzklik; 6. artilerijska e-nota; 7. obviti; prisiliti; 8. o-krasna sličica; 9. hoditi; 10. kras, ponos; 11. privlačne, zanimive; 12. del voza; 13. vabljivost, skrivnostna sila; 17. pokrajina v Zadnji Indiji; 22. nenadoma; 24. pristanišče na Jadranu; 25. otočje v Indijskem Oceanu; 27. zoprn, odbijajoč;
29. vzklikati, vpiti; 30. majhna skupina, ki skupno nekaj dela; 33. plesati; 35. nobeden; 37. del živalskega telesa; 41. pripadnik evropskega naroda; 42. glas trganja; 43. rastlinski škodljivci, toda tudi človek jih ni vesel; 44. enota skandinavskega denarja.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. golob. 5. polbrat, 10. kvota, H. ab, 15. kapus, 17. humor, 19. uk, 20. kunec, 21. krt, 23. šumen, 25. nosač, 20. krilo, 28. jelah, 30. let, 31. svitati, 33. nem, 35. rp, 37. sl, 38. močiti, 40. ar, 41. OLO, 43. krep, 45. narava, 47. ata, 48. mesojedec, 50. na-laganec, 51. J.st, 52. Epirec, 54. mina, 55. eni, 56. ki, 58. ote-nim, 60. ja, 62. ej, 63. bet, 65. Istrana, 67. pod, 69, ponev, 7L arija, 72. bizon, 74. sirek, 76. lla, 77. koran, 79. ob, 81. ka-kao, 83. zobar, 84. ne, 85. Kalin, 86. prevrat, 87. Tabor.
NAVPIČNO:	1.	gad,	2.	Ob,
3 okusen, 4. Banat, 5. Puc, 6. os, 7. bariton, 8. ah, 9. tuš, 10. Komen, 11. vrelec, 12. tu, 13. akt, 16. peč, 18. muf, 20 kol, 21. Krim, 22. tlačan, 24. nam, 26. kv, 27. otiram, 29 Gromi ko, 31. slediti, 32. Italija, 34. gracija, 36. plesi, 37. srepo, 39. Ivana, 40. Atene, 42. ost, 43. kje, 44. peresa, 46. aga.
47. Ane, 49. centri, 53. Cirilov, 57. seniki, 59. Maja, 61. Kozava, 63. bos, 64- teran, 66. na, 67. pirat, 68. Don, 70. vek, 72, bob, 73. bok, 75. kap, 77. kot. 78. ser, 80. Ba, 82. or, 83. za. 84. no.
Logika
»Oče, ko bo naš Vilko velik, ali se bo poročil?»
»Najbrž*.
«Pa bo šel potem proč od nas, ko se bo poročil?»
»Gototio.*
»Oče, a si ti poročen?*
«Seveda sem.*
»Zakaj pa ne greš proč od nas?*
Vprašanja in odgovori
• Pijanec gre po cesti. Kaj je to?*
• Ednina.*
• Pijanca gresta po cesti. Kaj je to?*
• Dvojina.*
• Pijanci gredo po cesti. Kuj je to?*
• Veselica.*
* * *
• Kakšna je razlika med slonom in bolho?*
• Slom ima lahko bolhe, bolha pa ne more imeti slona.*
Z GORIŠKEG
DEVETAKI
Z velikim veseljem smo sprejeli vest, ki jo je objavil vaš list, da bi se kaj ukrenilo, glede naše ceste v Doberdob. Da nas ne bi kdo napačno razumel, se ne pritožujemo nad cestarji, ki se zelo potrudijo, da je cesta sedaj res lepo vzdrževana. Pred očmi jo imamo takšno, kakršna je jeseni in pozimi, ko jo voda razrije. Zlasti je križ, kadar jo posipljejo z gruščem. Takrat po njej ni mogoče voziti, dogajajo pa se tudi nesreče.
Ker je cesta najkrajša zveza med Gorico in Tržičem, bi bilo zelo pametno, če bi pokrajinska uprava poskrbela, da bi jo na nekaterih ovinkih nekoliko popravili, potem pa asfaltirali, ker ni tako dolga. da bi ustanova stroške ne zmogla. Delo bi se prav gotovo izplačalo, ker je podlaga zelc- trdna in bi zadostovalo, če bi jo prekrili s plastjo asfalta. Koliko denarja bi pokrajina prihranila s tem, da ji ne bi bilo treba več voziti grušča na cesto; tegale oa kar precej porabijo, saj je od Doberdoba do asfaltirane ceste nad Selcami skoraj dva km. od Doberdoba do naše vasi pa spet kakšnih 5-6 km.
JA ML JE
Pred dnevi je urad podjetja, ki bo gradilo avtomobilsko cesto Trst - Palmanova, izplačalo odškodnino za posekan les trem ali štirim kmetovalcem iz Jamelj. Podjetje je drevje posekalo na trasi, ki gre od železniškega mosta mimo Sabeljskega in Laškega jezera. Najprej so hoteli, da bi drevje kar odpeljali, ker pa so se kmetje temu uprli, so jim plačali po 1.000 lir stot.
Se enkrat toliko kmetovalcev pa še vedno čaka, kdaj jim bodo izplačali škodo, ki jo je podjetje povzročilo in za katero je poslalo obvestilo na županstvo. Da bi se zadeva predolgo ne zavlekla, oi bilo prav, če bi še preostalo škodo čimprej poravnali.
Po zadnjih nalivih so ceste, ki vodijo k obmejnima prehodoma Klariči in Devetaki, sper zelo razrite. Zanje bi morala skrbeti država, ker jih je prevzela na podlagi zakona, da spadajo pod njeno upravo vse ceste, ki vodijo k meji. Občinska uprava nima denarja, pa tudi ne pravice, da bi jih posipala, zato naj si to nalogo prevzame državna ustanova ANAS. Na r.jih je precej prometa s kolesi in motocikli in se prav lahko pripeti nesreča,
J, jim ! Post/ TU-MEKAJ tJODi: , _ e MED VAŠO ODSOTNOSTJO PClDEL^>i,?J,M« NEZAŽELEN OBlSkT CI-‘M-NEMOCEM 5 BPZ/NlTI !
M
K,T 574 RLiua carsona
W OBA KONJA IZ STAREC A RODNI K,iT°Da eksplozija DINAMITA JE ALARMIRALA RAC K AMD JO BANDO V SOTESK! PRED KASU TIM. VHODOM
v Rudnik .
TODA Č/M-JE ODMEV EKPLOZlJE POKER AL , SO SE I/ PRE- VJOAll < BLEDOUČNlKO obvcsti Rt ji Okoli vhoda v sotesko prižgali ognji* katerim j I okoli 'soteske / j-^hitro VISOKI PLAMENI SO VUOt) OBKROŽILI V POLKROGU. _	!	■■■■■	CiSjQ	I
IN TAKRAT. KO SO VERNON, CRN! RlS IN NJIHOVI MOŽJE BILI ŽE V SLEDU' TER JAHAL! PROTI
VZHODU SOTESKE. JIH JE USTAVIL STRAŽAR ,-----------
VVOAAAH
Zu^AJ Soteske ..7. na,strelno dolino ... DOSTLDOSTI ognjev
ZUNAJ
ČAKAJO
PnrnofsH*(Tnevrulc
— 6
7. avgusta 19®®
Vreme včeraj: niajvišja tempera, tura 25.2, najnižja 18.5, ob 19. uri 23.2. Zračni tlak 1012.3 narašča, veter 6 km severozahodnik, vlage 69 odst., nebo 4/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23.8, padavine 13 mm.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 7. avgusta Kajetan
Sonce vzide od 4.55 in zatone ob 19.26. Dolžina dneva 14.31. Luna vzide ob 19.33 in zatone ob 5.12. Jutri, PONEDELJEK, ». avgust* Miran
Končno po dolgem pričako vanju
1. oktobra otvoritev otroškega vrtca za Mačkovi je in Prebeneg
Dovoljenje je izdal vladni komisar ■ Vest bo prav gotovo razveselila starše, ki so že več let zahtevali od oblasti otvoritev vrtca ■ Kdaj pa otvoritev otroškega vrtca v Sesljanu?
Vladni generalni komisar je izdal dovoljenje, da bodo 1. oktobra, ko se začne	novo
šolsko leto, odprli otroški vrtec za Mačkovlje in Prebeneg. Vest bo prav gotovo razveselila starše iz teh	dveh
vasi v dolinski občini,	ki so
ie več let prosili pristome oblasti za otvoritev otroškega vrtca. Končno se	bodo
Ko pozdravljamo odlok vladnega generalnega komisarja o ustanovitvi otroškega vrtca za Mačkovlje in Prebeneg, moramo pripomniti, da otro-
IZLET
Primorskega dnevnika na Plitvička jezera
Vse, ki so se prijavili za naš izlet na Plitvička jezera, prosimo, naj zasledujejo obvestila na tem mestu in jih seveda tudi upoštevajo.
Ze sedaj opozarjamo n letnike, naj ne pozabijo vzeti s seboj osebne izkaznice ali potnega tista, dokumenta pač, s katerim se je kdo prijavil. Kdor ne bi imel na meji tega dokumenta, ne bo mogel potovati naprej.
V prihodnjih dneh bomo objavili natančen razpored, od kod bodo vozili posamezni avtobusi in ob kateri uri.
Zelo važno je, da izletniki pridejo pravočasno na mesta, kjer se bodo avtobusi ustavljali. Zamudnikom se kaj lahko zgodi, da bodo ostali doma.
Od četrtka dalje naj vsak izletnik dvigne tam, kjer se je vpisal, podroben tiskan program ter blok s številko avtobusa in sedeža ter z boni za posamezne obroke hrane in za prenočišče.
uresničile želje in bodo tudi malčki iz Prebenega in Mač-kovelj imeli svoj vrtec. To bo koristilo njihovi vzgoji in jih pripravljalo na pouk v
osnovi šoli. Razen tega pa l ški vrtec potrebujejo tudi v bodo matere imele po dnevi Sesljanu, kjer so slovenski manj skrbi in se bodo laže starši že večkrat zaprosili posvetile svojemu delu do- pristojne oblasti, da bi poskrbeli za vzgojo njihovih otrok.
Upamo, da bo vladni generalni komisar upošteval tudi potrebe in želje staršev in otrok v Sesljanu ter izdal zadevni ukrep za otvoritev tamkajšnjega otroškega vrtca v prihodnjem šolskem letu, saj so potrebni prostori že na razpolago v šolski stavbi.
ma in na polju.
Nov otroški vrtec bo imel začasno na razpolago učilnico v novi šoli, ki so jo pred nekaj leti zgradili med Pre-benegom in Mačkovljami. Prav gotovo pa bodo nato zgradili ob šoli primerno stavbo za otroški vrtec. Pravijo, da je vladni generalni komi-
Cesare o volitvah v senat in pokrajino
Namestnik tajnika PSDI Ce-
sare je včeraj poročal na sedežu PSDI o razgovorih, ki jih je imel s tajnikom PSDI Saragatom in poslanci. Na o-snovi teh razgovorov je zaključil, da ne bo volitev za tržaške senatorje letos in da bodo šele prihodnjo pomlad. Glede pokrajinskih volitev pa je Cesare mnenja, da bodo do novembra vendar po starem proporcionalnem sistemu. Izvršni odbor PSDI je sklenil sklicati ob koncu avgusta organizacijsko konferenco stranke, na kateri bodo določili kandidate za pokrajinske volitve.
 #». —
uslužbencev ILVA
Včeraj je bila skupščina u-službencev ILVA, ki so včlanjeni v Delavski zbornici. Na skupščini je govoril tajnik Fabrici o položaju podjetja ter zlasti o potrebi, da se podjetje modernizira in o morebitni preusmeritvi proizvodnje.
Včeraj med nevihto, ki je divjala nad mestom
Strela ubila ribica v čolnu
Nesrečnež se je vračal z nočnega lova in ga je tragična smrt zadela v bližini pomola
sar na to načelno že pristal.,
Dobro bi bilo da bi načrt 1  ..............................................  **■*....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiH.intim.mi...mini........nnnininnninnnn.......n
čimprej napravili in odobrili | ter zgradili stavbo že za naslednje šolsko leto.
O potrebi otroškega vrtca j za Mačkovlje in Prebeneg i smo že večkrat pisali. Zato j nas veseli, da je ta zadeva * zdaj ugodno rešena. Za otvoritev vrtca se je že nekaj I let vneto zavzemala dolinska občinska uprava, ki je bila celo pripravljena prevzeti oskrbo na svoje breme. Večkrat ie bila ta postavka v občinskem proračunu, pa so jo višje oblasti vedno črtale.
Posredovale so tudi razne ustanove in organizacije, a vedno zaman. Prizadeti starši so bili nezadovoljni in so kritizirali ravnanje oblasti, ki so v drugih vaseh odprle o-troške vrtce za malenkostno število italijanskih otrok, i-mele pa so gluha ušesa za otvoritev tega otroškega vrtca, za katerega se je prijavilo 25 otrok.
V šolski stavbi med Mač-kovljami in Prebenegom, kjer bo prostor za novi otroški vrtec, so bili pred dnevi na ogledu člani šolske komisije iz Trsta; ustanova za otroške vrtce OAI pa je že dobila naročilo, naj pripravi potrebno opremo, da se bo pouk lahko začel z novim šolskim letom.
Huda nevihta, ki se je včeraj zjutraj znesla nad mestom med 6. in 7. uro, je zahtevala človeško žrtev. Strela je treščila v ribiča Giuseppa Feri-nija, starega 57 let, iz Ul. Ti-gor 23, ki se je skupaj z lastnikom ribiškega čolna »Gabriela« vračal v pristanišče z nočnega lova. Perini je bil na mestu mrtev.
Smrtna nesreča se je zgodila ob 6.40 v bližini boje, ki je nameščena pri pomolu mestne ribarnice. «Gabriella», ki je značilen ribiški čoln, dolg 6 metrov, last 31-letnega Antonia Sandrina iz Miramarske. ga drevoreda 108, je bila že na tem, da doseže zavetje. Sandrin in Perini sta se že dalj časa borila, kot mnogi drugi ribiči, proti valovom, dežju, slabi razglednosti in sličnim pojavom, ki vedno
itiuiiiiiiiiiuiiitiiiiiitmiiiiiiiitiiuimHiuHMimHimiiiiiiitiiiiitiiiiiiintiiitimiiiiimiiiiiiiiiimimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiii
Važen dogodek za devinsko-nabreiinsko občino
Občini so izročili novo šolo v Cerovljah
Šolsko poslopje je 400 metrov izven vasi - Slovesna otvoritev bo pred pričetkom šolskega leta
Včeraj zjutraj so predstavniki tehničnega urada izročili predstavnikom devinsko - na-hrežinske občinske uprave novozgrajeno šolo v Cerovljah. Formalnosti predaje so bile zelo kratke medtem ko je njen bistveni del zadeval s strani občinskih pooblaščencev pregled nove zgradbe ter njene •plošne funkcionalnosti. N i koncu pregleda so sestavili zapisnik, v katerem je občinski inženir stavil svoje pripombe glede tehnične izgotovitve šo'-tkega poslopja.
Gradnja šole v Cerovljah je povzročila v vasi precej različnih mnenj. Prevladalo je mnenje, da se zgradi šolsko poslopje kakih 400 m izven vasi :n sicer med borovci, ker prav ta namestitev zagotavlja absolutno tišino in mir pred mo-oernim truščem in hruščem ki zajema tudi naše vasi v sedanjem obdobju. Šolsko poslopje je sicer oddaljeno od vasi kakih 400 m, toda to dejstvo ne more odločilno vpliva ti, ker navsezadnje taka razdalja ne more ovirati obiska riti v najslabših vremenskih pogojih.
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
trst-ul.montecchi «-ii. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulic« S. Pellico l-IL =-Tel. 33-82
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120. osmrtnice 90 lir. — M**! oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej:
četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letno' 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun. Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni ban ki v Ljubljani «00-70/1-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tlaka Tiskarski zavod ZTT Trat
Devinsko - nabrežinska občinska uprava bo poskrbela zn slovesno otvoritev šole v Cerovljah pred začetkom novega šolskega leta, V prihodnjih tednih bo morala poskrbeti še za zadnja dela pri notranji o-premi.
Osnovna šola v Cerovljah i-pada v okvir splošnega gospodarskega načrta, ki ga je sestavil devinsko - naDrežinski občinski svet. Po tem načrtu ti bilo potrebno zgraditi v tej občini osnovne šole v Cerovljah, v Slivnem, v Štivanu n v ezulskem ribiškem naselju pri Stivanu. Generalni vladni komisariat je odobril 12 milijonov za izgradnjo šole v Cerovljah, 8 milijonov v Slivnem,
8 milijonov v Stivanu in 12 milijonov za šolo v ezulskem r.aselju. Po odobritvi so pa nastale nekatere težave, zarad, katerih so začele oblasti ponovno proučevati celotno vprašanje, z vidika ali so te šole potrebne ali ne. Tako so prišli do zaključka, da je potrebne zgraditi solo v Cerovljah, ne pa v Slivnem in v Stiva-nu, zaradi premajhnega števila : olo-obveznih otrok. Zaradi teh ugotovitev so višje oblasti odločile, da se v obeh naseljih ne zgradi osnovna šola, temveč de občina porabi odobreni de-r ar v druge namene. Kot smo I zvedeli, je devinsko - nabrežin-I ska občina dejansko že izkoristila, ali bo izkoristila omenjene vsote posebno za_ javna dela. Predvsem so prišla, ali bodo prišla, v poštev naselja, kier so nameravali zgraditi o-cnovne šole, to se pravi v Ce--ovljah in v Stivanu.
Vprašanje zase je osnovna ola v ezulskem naselju. Od trenutka, ko je občinska u-prava zahtevala 12-milijonski kredit za izgradnjo osnovne šole v dotičnem naselju pa do odobritve, je preteklo dokaj rasa, kar je imelo za posledico, ua novo nastali položaj ni odgovarjal več prvotnim zamislim. To se pravi, da bi bilo potrebno v novem položaju investirati precej večje vsote, da h: se lahko zadovoljilo novim j potrebam. Občinska uprava ie Leznanila višje oblasti s tem oovim položajem in zahtevala večje kredite. Kaže, da bodo Ližavne oblasti v kratkem ■>-j dobrile novi načrt  «»--------------------
Nevesta 14 ženin 17 let
( Včeraj sta se poročila v : cerkvi Sv. Antona 14-letna I Marisa Salvagno in 17-letni Alfredo Buiati Oba izredno mlada poročenca sta bila zaročena že dve leti, poznata pa se iz mladih nog. Marisa je letos končala nižjo strokovno šolo, medtem ko je Alfredo brezposelni barist. i Primeri tako mladih mla-
doporočencev so na našem področju dokaj redki, vendar pa je to letos že drugi par, saj sta se januarja poročila ženin in nevesta, ki sta imela točno toliko let kot včeraj Marisa in Alfredo.
Danes odpluje «Vulcania»
Danes ob 10. uri bo odplula iz Trsta motorna ladja • Vulcania« na redni vožnji proti New Yorku. V Trstu se bo vkrcalo okoli 110 prekooceanskih potnikov poleg tega pa okoli 500 potnikov, ki so namejeni v razna pristanišča Sredozemskega morja.
 (i------
Zapuščen čoln
Agenti pomorskega poveljstva so našli pri pristanišču v Miramaru zapuščen štiri metre dolg čoln, ki nima imena. Coln je na zunanji motor in slonokoščene barve.
spremljajo nenadne poletne nevihte.
Nenadoma tragedija. Ena iz. med tolikih strel, ki so včeraj zjutraj treščile med nevihto, je zadela «Gabriello». Of->enljivo se je zabliskalo in trenutek kasneje je bil Perini že mrtev, ker ga je strela zadela z vso silo. Sandrina pa je le oplazila. Močan puh ga je vrgel na tla ter ga za trenutek omamil. Kaj kmalu pa se je spet zavedel, se dvignil s težavo in se nameril proti svojemu tovarišu, ki je negibno ležal na palubi. Klical ga je, toda zaman; Perini je bil že izdihnil.
Sandrin je takoj prijel za krmilo ter usmeril čoln proti pomolu. Ze od daleč je dajal znake drugim ribičem ter zra. ven vpil, da bi dopovedal kakšna tragedija se je dogodi, la na krovu «Gabrielle». Razdivjani naravni elementi pa niso dopuščali, da bi ga tovariši razumeli. Sele ko je prišel do pomola jim je lahko vse povedal. Pritekli so ribiči, dvignili Perinejevo trup. lo ter ga odnesli na pomol in takoj klicali policijo in Rdeči križ.
Nekaj minut kasneje so bili že na mestu zdravniško osebje RK z dr. Buttignonijem, policijski agenti pomorskega komisariata, policijski zdravnik dr. Nicolini in premični laboratorij znanstvene policije. To. da Periniju ni bilo več pomoči. Ob 9. uri so ga prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice.
Tudi to se lahko zgodi...
Slovenski oktet pred 31 gosti
Z umetnostjo je bilo, je in bo vedno tako: če ni bila desetnica ali pastorka sredi mno. goglasnega kramljanja o tradicionalnem ljubiteljstvu, je bila vsaj dobrodošli gost med ljudmi, ki so jo razumeli ali uporno skušali razumevati. Ze to je bilo dovolj in s tem je vselej bila ta zamišljena, resnobna gospa Umetnost zadovoljna. Kadar pa zanjo ni bilo ne razumevanja, ne tople besede, ne vsega tistega, kar je potrebno, da lahko diha zrak dobrih odnosov, vselej tedaj je bila umetnost malce zoprna in nevljudna, trda, cinična in posmehljiva.
En tak nevljuden, ciničen in posmehljiv dan je bila sobota. Bolj natančno: 30. julija. Kraj te neumetniške groteske o u-metnosti: Turist-Ankaran. Pri.
zorišče: dvorišče starodavnega Konventa, kjer se še dandanes spreletavajo sence samostanskih spominov, kjer se po koteh skrivajo tesnobne in tihotne zgodbice renesančnih dosijejev in opatov in nun. Dekameronski smeh, dražljiv in mehak, se je pritajil med stebriščem starega samostana,
! ki je danes nov in lep in mo-' deren hotel, smeh iz davnih nad enaintridesetimi švicarski, mi gosti, ki. so doživeli slučajno (da, čisto po naključju!) srečo in poslušali koncert Slovenskega okteta, ki je bil najavljen mesec dni prej in so nanj tam v ankaranskem Turistu povsem pozabili. In zato je bila umetnost tokrat pastorka, ki jo je dušil artizem cenene komercialne glasbe in plesa na vrtiljaku prašnih vsakdanjih želja.
Tisto soboto popoldne je Slo. venski oktet zapel ležečim bolnikom v bolnici za kostno tbc v Valdoltri. Aplavz in drobne, komaj opazne in sramežljive 'solze v očeh mladih in starejših bolnikov. In nič več, ker je bilo že to za člane Okteta dovolj. Več kakor bogato plačilo. Star motet «La-sciaterhi morire» pa je simbolično zvenel v praznem dvorišču Konventa, ko so brlele svečke in ko so švicarski turisti že onemoglo spraševali, če je vse to res, kar slišijo in hodili po avtograme in bili sploh presenečeni nad kontrasti našega turizma. A je bil to kljub temu nepozaben dogodek: pomlajen Slovenski ok. tet, čudovita lekcija geografije v sporedu, zvok v akustik', ki jo nudi to dvorišče, interpretacija okteta, ki je tudi enkratna. Skoda, da je njihova umetnost postala v ankaranskem Turistu čez noč — pastorka.	MiLi
Zaključene pa so v glavnem vse priprave za nocojšnjo veliko folklorno revijo. Pisali smo že, da pomeni ta revija v nekem smislu zgodovinsko prelomnico za jugoslovansko plesno folkloro, kajti prvič se bo v Kopru zgodilo, da bodo skupaj na istem odru nastopali vsi trije profesionalni ansambli, in sicer beograjsko KOLO, skopski TANEČ in zagrebški LADO. Vsak od omenjenih ansamblov je predložil festivalskemu programskemu vodstvu za 60 minut programa, od katerega je bilo odbrano po 45 minut izvajalskega programa za vsak ansambel. Revijo pa bo z gorenjskimi plesi simbolično kot gostitelj otvorila akademska skupina FRANCE MAROLT. Ni treba še posebej poudarjati, da bo vsak od treh poklicnih folklornih ansamblov pokazal to, kar ima najboljšega in seveda plese z njihovega področja. Tako bodo številni gost. je lahko odčudovali makedonske plese v absolutno najboljši interpretaciji TANEČA, srb. ske, ki jih bo prikazalo KOLO in hrvatske z LADOM. Z neprikrito radovednostjo si številni ljudje ogledujejo priprave na Titovem trgu v Kopru, ki bo nocoj spremenjen v prizorišče vsega, kar je v folklori v Jugoslaviji najboljšega. Najavljeni so številni obiski predstavnikov oblastnih organov, družbenih in političnih organizacij, tiska, radia in televizije in povabljenih gostov. Prispeli so tudi že predstavni, ki jugoslovanskih folklornih inštitutov in etnografi, ki si bodo ogledali to resnično redko priložnost.
Predsednik ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Miha Marinko, ki je prisostvoval nastopu ansambla LADO dne 2. avgusta v Kopru in nastopu KOLA naslednji dan v Portorožu, je izrazil svoje veliko zadovoljstvo nad obema predstavama in se bo verjetno udeležil tudi nocojšnje zaključne revije na monumentalnem koprskem trgu.
Nocojšnja revija bo imela tudi sicer bolj slovesen karakter: zunanji okvir ji bo dajala iluminacija pred začetkom revije, fanfare, ki bodo odzvanjale s ploščadi starega romanskega stolpa na trgu in festivalne zastave. Po nastopu se bodo zbrali predstavniki posameznih folklornih ansamblov in skupin z novinar-
prihodnje leto.
MILAN LINDIČ
Prvi jugoslovanski festival folklore v plesih in pesmi
Izredno zanimanje za nocojšnjo folklorno	revij
Na zaključni prireditvi, ki bo na velikem trgu v Kopru, bodo nastopili skupaj na istem odru vsi trije jugoslovanski profesionalni ansambli, in sicer Kolo, Taneč in Lado
Prva neprijetna prekinitev | nastopu skopskega TANEČA, obrisni načrt za 11. festival festivala je bila v petek, ko -ki je sinoči gostoval v Piranu	1»*"
se je razmehurilo nebo nad -r.,.,...«	__	.. _i
izolskim prizoriščem in je odpadel nastop mladinske skupine ansambla LADO iz Zagreba, ki jo prištevajo med najboljše amaterske skupine v Jugoslaviji in nastop vojvodin, ske folklorne skupine železničarjev BRATSTVO.JEDIN.
STVO iz Subotice. Vodstvo zavoda PRIMORSKE PRIREDITVE je nastop BRATSTVA .
JEDINSTV A preložilo na sinoči, ker pa je mladinska skupina LADA morala odpotovati v Tolmin, je Vojvodincem priskočil na pomoč akademski FRANCE MAROLT, ki biva v študentovskem campu v Ankaranu. O nastopu obeh skupin bomo še poročali, prav tako pa tudi o festivalskem
« 3»--------------------------------—
Prvi dan slavja «Unita»
Vsakoletni že nekako tradicionalni festival glasila KPl sUnitan bi se moral pravzaprav pričeti že v petek z vo-litvijo lepotice in drugimi zabavnimi točkami. Tokrat pa so morali prireditelji ta del programa odložiti na ponedeljek, ker je v petek preveč lilo.
Stvarni pričetek trodnevne-ga slavja je bil torej včeraj in je tokrat ta festival privabil izredno številno občinstvo zlasti, ker je nastopal znani beograjski jazz orkester «Bran. ko Krsmanovičs, ki je tudi žel burne aplavze navdušenega občinstva. Prav tako je zlasti «vžgala» znana pevka Anica Zubovič.
V ospredju te prireditve je torej beograjski orkester pred katerim se je kar trlo zlasti mladine. Nič manj pa ni bilo tudi živo pri raznih kioskih in pred zanimivo in požrtvovalno diletantsko skupino, ki je nastopala na drugem odru.
DANAŠNJI PROGRAM
Danes, 7. avgusta:	otvori-
tev ob 9; ob 9.30 turnir bri-škole in tresete; ob 11. predstava za otroke; ob 15.30 spre. hod godbe iz Campor od Trga Garibaldi do parka; 16.30 god. beni koncert; ob 18. velika tombola z dobitki za 100.000 lir; ob 19. zborovanje, na katerem bosta govorila poslanec Arrigo Boldrini, odlikovan z zlato kolajno za zasluge v odporniškem gibanju, in Lucia-no Padovan. Predsedoval bo tajnik tržaške federacije KPI prof. Sema.
Vsak večer od 20.30 dalje bo ples * jazz-orkestrom beograjske univerze «Branko Kr-smanovič«. Pojejo: pevka Jugoslovanske radio-televizije A. nica Zubovič, Eliana Candelli, Flavio Degrassi in Alfredo Derisola. Poleg tega pa bosta zabavala občinstvo še dva druga orkestra.
Poskrbljeno bo za dober prigrizek in za dobro pijačo.
Partizansko združenje ANPI bo priredilo dobrodelno loterijo, na kateri bo 6000 dobitkov.
Festivalske prostore bodo zaprli vsak dan ob 1. uri po-
V CRDA v ponedeljek dopust
V ponedeljek oddidejo delavci in uslužbenci vseh obratov CRDA v Trstu in v Tržiču na dvotedenski dopust. Zaposleni bodo ostali samo oni, ki so nujno potrebni za vzdrževanje naprav in za nekatera nujna dela. V CRDA se bo delo ponovno pričelo v ponedeljek 22. avgusta.
 «»------
Kap ga je zadela
Ob 19.20 je neko vozilo karabinjerjev prepeljalo v splošno bolnišnico 62-letnega Fran-cesca Rabusina iz Ulice Man-zoni 20. Toda pri vhodu v bolnišnico je bil Rabusin že mrtev. ZdravniKi so ugotovili, da ga je verjetno zadela srčna kap.
Karabinjer, ki je prepeljal Rabusina v bolnišnico, je povedal, da je malo poprej možakar padel nenadoma na tla na levem pločniku v Ulici Mo-lino a vento, ker ga je zadela nenadna slabost.
Tragičen padec
Ob 9.40 včeraj zjutraj so odpeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 56-letno Marijo Ljubič-Benzoni iz Baniolo Mella. Zdravniki so ji ugotovili močne podplutbe na desnem kolku ter možne kostne poškodbe, zaradi katerih se bo morala zdraviti od 10 do 60 dni. Zenska, katero so prepeljali v splošno bolnišnico rešilnim avtom Rdečega križa, je izjavila, da je padla na tla, ko je hotela vstati s postelje v hotelu, kjer stanuje.
m organizatorji in skušali noci.
v nevezanem razgovoru posneti rezultate tega prvega festivalnega poskusa in utemeljiti
Vstopnina 150 lir na osebo, otroci izpod 14. leta starosti pa brezplačno.
Težka prometna nesreča
Na ortopedski oddelek splošne bolnišnice so sprejeli včeraj nekaj čez poldan 60-let-nega delavca Štefana Ferfo-l.jo iz Vicolo delle Rose 43. Zdravniki so mu ugotovili težak zlom na levi nogi ter lažji možganski pretres, zaradi česar se bo moral_ zdraviti v bolnišnici približno 60 dni. Ferfoljo so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa iz Mi jamarskega drevoreda. V bližini hišne številke 133 je ponesrečenec hotel prečkati ulico, toda nenadoma ga je podrl na tla vozač z lambreto. ki se je peljal proti Miramaru.
Včeraj popoldne v Sempolaju
Množica mladincev na pogrebu Škrka
Včeraj popoldne so poko-(je zadela družino starega že-
pali v Sempolaju 21-letnega 1-**■—*-
Petra Škrka iz Nabrežine, ki se je bil ponesrečil z motorjem pred dvema dnevoma v Križu. Žalnega sprevoda se je uoeležila množica ljudi, posebno mladincev iz vseh o-kcliških krajev, kakor iz Ga-brovice, Saleža itd. Dolga vrsta mladeničev, ki so nosil; vence, je spremljala pokojnega Škrka na njegovi zadnji poti. Strašna nesreča, ki
Prosvetno društvo
«ZARJA V SV0B0DI» ŠEMPOLAJA
priredi d a n e s 7. t.m. od 18. do 24. ure
V PRAPROTU
PLES NA PROSTEM
Igrala bo godba Gropade. Preskrbljen bo bogato založen bife
_________________J
( Šolske ve»tQ
SLOVENSKI DRŽAVNI ZNANSTVENI LICEJ
H-
Na Državnem znanstvenefli ceju s slovenskim učnim v Trstu, ki ima poleg rasj® z znanstvenim učnim načrten* .J di popolne razrede s .kl*si»L. učnim načrtom, se vrši vpis® ,j nje za šolsko leto 1960-61 oa avgusta do vključno 24. sev j bra 1960 vsak dan od 10. (jijci ure v tajništvu zavoda v Lazzaretto vecchio 9-II.	„
Navodila glede vpisovanja^ razvidna na oglasni deski
[ k »m <rl3
FtDice 15.00 Velik cirkus«. Ex..elsior 15.00 «Morilec lZ baya».
Filodrammattco Zaprto Grattacielo 15.00 «Alberto H -j), mittone«, Alberto Sordi
vana Pampanini.
, ladja*
Supercinema 14.30 »Noetova 1 Arccbaleno 14.30 »Meje v P ,a nih», technicolor. Keitn in Taina Elg.	„1,1
Aurora 15.00 «Dolina maščev ", Alabarda 15.30 «Rimske P®— ce». A. Hepburn in G. K Capitai 15.00 «Bitka v Koral8 morju«. Clift Robertson. Garibaldi 15.30 »Drevo cev«, Gary Cooper. Technk Cristallo 15.30 «Edenova technicolor. James Dean. Impero Zaprto	o^radin'*'
Italia 15.30 «Primer P»ra'* Gregory Peck.	K
Moderno 16.00 «Zaipeljivec*- ie(0 Sordi. Sledi revija: «1!'L:jVani. che disi e! vero«. Jole 0 |jnle. Massimo 15.00 «Koreja v P nih«.	pat)<r
Vittorio Veneto 15.00 »Al ne«. R. Steigler.	„.„,had0i*
Marconi 15.00 «Sedmo Simo potovanje«.	,.	met*1
Ideale 15.00 ((Okrvavljeni Technicolor.	.	^vjald
Savona 14.30 »Poldrugi
Rascel, Fabrizi.	Hod
Astra 15 30 «Prehod v Kongu«.	nharK011
Odeon 14.00 »Nasilneži«, cn« Heston. Technicolor.
letni kino
Marconi 20.15 Glej zgoraj. Garibaldi 20.00 Glej	žgorai. g
Skedenj 20.30 »Deportiran Botany Bay». Alan Lao«.
OS MICE:
pri ALOJZIJU SKRK
SALEŽ 33 — se toči doma. če črno in belo vino. Vabimo prijatelje žlahtne kapljice.
KINO ŠKEDElO
predvaja danes 7. t* ® ob 17.15 in ob 20.30 prostem filmi
Deportiranci
iz Botany Bay
(I deportati di
Botany Bay)
Igrajo:	ALAN,iqcfl
in JAMES MASOi*
V ponedeljek «•	® ob 17.15 in na Pf°st.
ob 20.30 barvni fl*®’
V pekel in nazaj
(All’inferno e ritorn°' Igra AUDIE
Na fakulteti za arhitekturo ljubljanskega vseučilišča je diplomiral z odličnim uspehom za in. ženirja arhitekta Darko Jagodic
Prijatelji in znanci mu iskreno čestitajo.
 .....................................................................................  mini...............................................111111111111111................
LEKARNE ODPRTE DANES
Benussi, Ul. Canova U: Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Pic-ciola Ul. Oriani 2; Pizzul-Cigno-la„ korzo 14; Ravasini, Trg Li-berta 6; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Vernari, Trg Valmaura 10: dr. Mianl, Barkovlje in Nicoli, Ske-
HOJSTVA. SMRTI IN POHOKE
Dne 6. avgusta t l. se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrle so 4 osebe, porok je bilo 3.
POROČILI SO SE: brivec Al-
OD VČERAJ DO DANEŠ]
fonso Giudice in gospodinja Jolanda Svab pomorščak Silvano djnja Henat« Gutmanu, eiektri- prodajalka Ma.la Grazia Paro-TViupain in ^ivllia Lii-cia Petronm. 7	JV-.,	j	’_______«:	..-.i	uirmlm	Tori	in
Bugan In šivilja Luci a Petronio, uradnik Evandolo Di Don ato in prodajalka Vittoria Bondi.
UMiRLl SO: 83-letna Emma Mo-rauz vd. Misson, 50-letna Angela Tramipu.s vd. Losetti, 81-letna Giuseppina Semolich vd Kacic. 66-letna Maria Tumu vdova Vi-scontl.
OKLICI:	major am. vojske
'Luigi Del Frate in pletilja Eula-lia Furlan, sofer-mehanik Giovan-ni Cok in Emilia Žafran, železničar Oddone Scaglia in gospodinja Flora De Luca, financar Angelo Tafuri in gospodinja Ga-briella Marchesan, pom. kapitan Corrado Piccini In prodajalka Carla Roman, železničar Ermes Peresutti in gospodinja Bruna Gratton, pomorščak Fabio Spa-daro in šivilja Lucia Latin, me sar Diego Cernaz in prodajalka Egle Cumin, uradnik Bruno Malusa ln uradnica Laura Macorsi,
čar Claudio Pohlen in gospodinja Nevia Magli, uradnik Giu-lio Matussi in telefonistka Marisa Dellezuani, uradnik Nicola De Matthaeis in uradnica Vin-cenzina Saracino. uradnik Benve-nuto Negrini in frizerka Kllučar, mehanik Luciano Zorn in uradnica Maria Frausin, uradnik Mario Lorenzi in prodajalka Luciana Volpoto, uradnik Nereo Del Piero in gospodinja Maria Rosa Cappelli, tesar Luigi De Michele in gospodinja MireTla Chies. mehanik Sergio Boscolo In šivilja Frani esca Carbone, šofer Sante Biagini in gospodinja Giulia Gi-rotti, strojnik Ennio Ferfila in uradnica Maria Antonelli. telefonist Livio Baldassi in šivilja Rosa Castellaneta, uradnik Fabio Bonifacio in uradnica Marialui-sa De Vittor, električar Bruno Bozzer in gospodinja Maria Pia Srhiesaro, pleskar Aldo Scara
uradnik Mario Evangelisti in u-1 mella in gospodinja Vincenza čiteljica Maria Carpentieri elek- LolH, mehanik Amelio Ceinar in tiomehanik Mario Cecchini in šivilja Erminia Furlanls, agent bolničarka Carmela Mcsetti, u-|P.C. Mario Maran in uradnica radnik Giorgio Mandič In gospo-; Liana Verzler, vratar Giovanni dinja Giulia Gabrovitz, delavec i Gaggia in delavka Annamaria Giuseppe Slama in frizerka A- Bobbini, železničar Giuseppe Di driana Zeriul. barist italo Cudi-| Čampo in uradnica Lucia Corti, cio in gospodinja Euda Stoco- i parketist Vincenzo Gallo in ši-vich, tesar Augusto Uerdol in I vllja Adriana Stefani, kolavda-frizerka Adriana Drozina, ple-1 ter-mehanik Giuseppe Scocchi ln skar Bruno Mzuro In Šivilja J blagajničarka Anna Razza, ofi-Lucia Ciacchi, električar GiorRin cir Giuseppe Coraddiuzza in uči-Scabini in uradnica Nerella Fi-I teljica Mariagrazla Vezzani, me-clch, motorist-mehantk Francesco hanik Silvano Diqual in Ange-Francese in uradnica Laura Car- la Mininel. uradnik Sergio Zgur dlnali, uradnik Adriano Caco- in frizerka Gluliana Forno, tele-
vich in knjigovodkinja Br
Bruna
Raseni, šofer' Bruno Ferialdi in prodajalka Maria Belletti, ind. izvedenec Renato Cau in gospo-
vel, karabinjer Virgilio Tosi in gospodinja Maria Cacciatori. pleskar Bruno Bestiaco in gospodinja Maria Fausta Titon, karabinjerski po dna r edoi k Marco'Čampa n el 1 i in gospodinja Vittoria Petrelli, delavec Giordano Ceppt in gospodinja Elvira Cotar, ind. izvedene c Claudio Bonetti in u-radnica Maria Sapienza, ribič Aldo Tornadi ni in gospodinja Laura Ferarris, uradnik Giovanni Škerlj in učiteljica Giuseppina Sappa, delavec Aldo oretti in gospodinja Maria	Cioch,	mizar
Marino Trcbez in kuharica Liua-na Giacomifni, mizar Sergio Pe-carich in gospodinja Anna Maria Raseni, vratar Benedetto Termini in gospodinja Francesca Ambrosio.
LOTERIJA
BARI	66	80	65	69	53
C AGLIARI	69	75	20	48	60
FLORENCA 79	32	78	84	75
71 87 20 56 31
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENTKE
denj.
NOČNA SLUŽBA LEKAHN
INAM - Al Cedro, Trg Ober-dan 2; G. Papo. Kjadin (Sv Aloj zij) št. 1050- Picciola, Ul. Oriani 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1: Ser-rsvallo Trg Cavana 1.
( IZLETI )
IZLET SPD-T V TRENTO
Kakor že javljeno bo tudi leto?. nji izlet na veliki šmaren v sobo to 13., nedeljo 14. ter ponedeljek 15 t.m. v Trento kot izhodšč
lezničarja Škrka, je močno odjeknila po vsem nabrežin-skem okraju. Ljudje so dokazali svoje sočustvovanje z družino, ki je bila vedno napredno usmerjena, tudi s tem, da so se v velikem številu udeležili žalne pogrebne svečanosti. Pokojni Peter Škrk zapušča brata in dve sestri. Najbolj žalostno pa je dejstvo, da se je nameraval v kratkem poročiti z zaročenko iz Prečnika 18-letno Marijo Osi.
PISMO
UREDNIŠTVU
predvaja danes 7. t. in. r. začetkom ob 18. ufl jutri 8. t. m. z začetkom ob 16. uri
«GIGI»
■o*
V glavnih vlogah nastopajo LESLIE CARON. MAURICE CHEVALIER in LOUIS JOURDAN
na bližnje Julijce Odhod iz Trsta v soboto z vlakom ob 6.18 uri do Gorice ter z avtobusom iz Nove Gorice-Solkan ob 8.13 do Bovca ter nato v Trento.
Povratek v ponedeljek 15 t.m. iz Trente ob 12.30 oz. Iz Bovca med 14. in 15. uro.
Izlet je s	propustmeami.	Ude-
54	7	51	85	49) leženci naj	se zaradi	evidence
42	87	9	41	361 javijo v Ul.	Geppa 9-11	v	dnev-
87	41	32	78	72 nih urah.
29	5	39	32	11
32	20	83	7	6
27	60	20	76	90
ENALOTTO
2222XX2lX121 Skupna vsota nagrad Enalot. to znaša 52.250.081 lir. Dvanaj. stici sta bili dve in preimeta
Pritožbe Lonjercev glede prodaje kruha
Spoštovano uredništvo PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Lepo vas prosimo, da priob. žite to naše pismo. Upumo, da boste to storili in nam tako pomagali.
Ko so pred leti ženske nosile kruh v plenirjih, ali so ga vozili s konjem ali oslički, smo v Lonjerju dobivali kruh že zgodaj zjutraj. Tisti časi so že daleč za nami. Svet je medtem napredoval, zdaj je vse motorizirano, vse hiti, vsem se mudi, vse se naglo razvija. No, glede dobave kru. ha pa smo pri nas zdaj mnogo na slabšem kot pred desetletji. Kruh, ki ga naši vaški trgovci dobivajo iz bazoviške pekarne, pride v Lonjer šele približno ob 9. uri.
Lahko si sami predstavljate, kako je nerodno gospodinjam, ki tedaj nimajo časa, še bolj pa tistim, ki gredo na delo ter otrokom, ki gredo v šolo trt si vzamejo s seboj n.alico. Hočeš, nočeš, morajo vzeti od doma star kruli, ali pa si ga naročiti od drugod.
TURISTI AVTOMOBILISTI Avto delavnica
OLIMPIA
Moderna postaja za pranje in mazanje Mehanična delavnica Skrbna popravila po zelo ugodnih cenah Trst,
Ul. Vespucci 4, tel. 55410
KAZIVA OBVK*1
Danes 7. avgusta °\}\t ^ priredi orkester »Vesn* e jj_ Križa na dvorišču *°s‘|tuf^ Lorenzi v Sv. Križu kU zabavni večer sl°ve>ns apj derne pesmi ob s0(1woflto',,. kriške, proseške in k0di ske mladine. Orkester )eC iio Bogateč, napovedov
Lucijan Tence.
AVTOIMtKVOZ
Rihard Cunja
Trst. Strada del Frtuli St 289 Tel. 35 379
TOVORNI PREVOZI ZA TU IN INOZEMSTVO KONKURENČNE CENE
CATM
IHST UL H
lIMBIlf,
SEVt*0 l’EL 34089 nfi)
UVOZ ŽIVINE IN
MALI Oti
V prvi polovici septembra izlet 7-akaj lonjerski trgovci ne po-SPD-T na Mangrtsko sedlo oz. na skrbijo, da bomo tudi Lonjer-vrh Mangrta.	,	ci, kakor po drugih vaseh in
***	;	v mestni okolici dobivali zgo-
PD Igo Gruden Iz Nabrežine I da, zjutraj sveži kruh? Saj organizira izlet za veliki šma- njstu0 vendar nekje daleč v
ren, 14. in 15. t.m., čez Vršič v Kranjsko goro. Udeležijo se ga
fonist Benlto Spinclrh in u id-nlca Rosa Dalia, mehanik Bru-
do 10 450 000 enajstič 61 in lahko člani in prijatelji društva, ij-oimnir, r, vati or l lir in de-1 l'-dhod v nedeljo 14. t.m. ob 5. prejmejo po 256.0C\3	url zjutraj ? avtobusom. Izlet je
setic 815 ter prejme o po , 5 propustmeami. Vpisovanje vsak
no Pistan ln deiavk/ sUvana Gri-119.2M lir. Dvanajsti« so igrali ! večer op 20. do 22. ure v pro-soni, uradnik Giovanni Sella in iv Padovi in Neaplju.	i	štorih	društva.
zapuščenem kraju, ampak sko. raj v predmestju. Upamo, da bodo naši trgovci upoštevali našo pritožbo, sicer pa se bomo še kaj oglasili.
TRIJE VAŠČANI
A VTOMOTOR
iMPUHT - EXPOHI
Nadomestni deli italijanskih nemških, angleških in ume riških avtomobilov DIESEL.
motorjev in traktorjev Trieste . Trst, Via Udine 15 tel 30 197 30198
VIGNA
Trst, Ul. Crispi 73 - tel. 90.027
RADIATORJI ZA AVTOMOBILE — Specializirana delavnica za popravilo in obnovitev izpušnih naprav in rezervoarjev
Oddam sobo v novem .» tf}e; r
7. uporabo kopalnice
te*-
samski osebi. Za
dogovor
75-605.	_
32-LETNI SLOVENEC ^ (kV
znanja z 20- do 30-1 etn ;n j tom v svrho prijatelJs1 „r|lo*yf roke. Po možnosti * uljSjA I sliko, kar se na Vašo 5tcyjl ne. Zaupliivo. Naslov, p. Forbič,	P.O. River L*
Ccoma,	N.S.W A ust ran	m
SLOVENEC V avstha$«
28 let, želi spoznanja ‘ pril']# mm dekletom v svrh«J stva in poroke. Prll°pjo. kt/l se na Vašo željo vrn«v; in iskrene samo. IN‘1?atoP' Žitnik,	P.O. River L S	,,
Cooma	N.S.VV. A ust ran
Zemljišče primerno „fverze;iitVfc
2700 metrov, blizu UW»*J sel’ sen razgled, prodam ra . telefon 91-512.	F
Iščem mizarskega vaje’’ -
kaj, Ulica Ghirlandaio	j>
Družina Išče hišno POI’]<V ^ ščo vseh hišnih del vfj7«. ure. Telefonirati na 4*"
]®ofsfcT'ffndvnlk
7. avgusta 1960
@orišk«>bcneikl dnevnik
Hitro se pripravljajo na otvoritev jroge Gorica-svetogorska postaja
v
Železniški tir so že položili ■ Odstranili so del nevarnega kuclja na križišču v nivoju pri Komelovi gostilni
iianXellko hitrico se na ita-*ii nrVn Vseslovanski stra-»tvoritev011^ -Prip«vljaj
o na
Gorica” železniške zveze • svetogorska postaja.
iirna°’ k* 46 bda sv°Vas dvo-n0 so spremenili v enotir-
Prometu ki° KkljUb velikemu
sektorju ’ ™	-	nastaI	na	tek
met 7arO^0g0ee ureVti pro-te „ ' 341 omejene dolžine proge.
Kilev križiš, Kor '
je preure-melovi	niV°jU	Pd
Omembe vredna išča v
"ekolikc* S°stilni. Progo so Pravil; i zni2ali in s tem odlika ^ kuclV> ki je bil 'ti ?a 0vira v prometu. Zla-dovnis avtom°biliste, ki
Poznali	in ki ga
dan ,1 DU marsikdaj uso-pustiii a4er* so tam celo
Sedat SV"i0 kožo-matični namesčajo tudi avto-ki jii. , etektrične zapornice, nji A, upravljali v bliž-vidi bn Jni0i- Kakor se vse ca tgoa proga urejena do kon-Pa se j, meseca- nekoliko bolj kktov j zavlekla gradnja ob-V teku g'avnem kolodvoru, Za Potrpi6 graclnja poslopja licije : e carine, obmejne po-radov n ugd» pomožnih u-Proti ? Slavnem kolodvoru, do pr:. °ncu tega meseca bo-glavne«e'	z	nadzidavo
je hn postai.nega poslopja, Sa Avstv ° z^rajeno še za čakalo z'5e' Poslopje je po-Proineta2araV naraščajočega ga pa . premajhno, poleg te-naesto k- neprimerno za dišča ’ 7 1 V Pokrajinsko sre-dobiii v ,nadz*davo bodo primerih nov*b Prostorov, v nje Bo t 0(40 uradi, stanova-2a rekrpa:le.naceVika, prostori in, da bo401'10 dd' Predvideva-
®*črt na ?r'st°jno ministrstvo Uredite°vbril? v kratkem.
'Ped ijaj.. železniške zveze Dorici k^-0 'n Jugoslavijo pri PoSVečaiaze' k°Hkšno važnost ^ržav, ^pre<lstavniki obeh
se okrepili gospo-; Doslej so morali
C “V   ...........................
V ka .Ze^eknici voziti v 4° Um., »e Predstavljalo hu-*Jv'h. 2	na dasu in sred-
in* Da nov't;vi j o zveze pri o4 skrais bo P°t neprimerni	tak0	da	^ bo-
**• Posh,lMe!iP Pfago želez-S° closlei Zeval» tudi tisti, ki nike,	uporabljali tovor-
v »'Mm Roiič
?iu ie
te««
Po dolgem trplje-goriški splošni
k^njiuk ; P?rd*nand Rolič.
Sla " »n nf0 Ze dali časa bo‘ i.,nje s fgovo zdravstveno
Peti Po trL°b^utno Poslab' '•(tira. tragični smrti sina
Pi
mm
Mk:
!-l?n t Plande je bil zelo
je n*i trBP°aJovan med g0' !.tudi goyskimi krogi. Bil mnii vS PVninec in po HicU?tanovi?]i--med pobudniki dKS* 7r. il Goriškega pla-
«abrtr' delp
ueinfU-Va ter več let <mštva
vni predsednik te-
ter-še s0-
ieL °b \ .ln sinu, lzreka-fen° sožalj1^^ iz§u^i naše «»-----------------
trgovin ^ veliki šmaren
lpa’ da ^ trgovcev spo-
ke' p°i*raiin ° trgovine v gori‘ i8a ditiarr, 1 Za Praznik veli-m urnika,°dPrte po nasled-
V dopoldanskih urah bodo cdprte pekarne in mlekarne ter do 13. ure svetličarne. Vse ostale trgovine, vštevši mesnice in trgovine s sadjem in zelenjavo, bodo zaprte ves dan.
Torek 16. avgusta.
V dopoldanskih urah bodo odprte pekarne in mlekarne ter mesnice do 11. ure; vse o-stale trgovine bodo zaprte ves dan.
lekcije za popravne izpite
Obveščamo vse dijake go-riških srednjih šol, ki imajo popravne izpite v jesenskem
roku, da jim bodo od 8. avgusta dalje dajali v Dijaškem domu v Gorici, Svetogorska cesta 42, lekcije vsak dan od 10. do 12. ure dopoldne.
Vsi, ki se jih to tiče, dobijo podrobnejša navodila pri Andreju Jarcu, županu iz Doberdoba, Cirilu Klanjščku na Valerišču v Števerjanu in Janku Cotiču (pekarna) v Sovod-njah.
Dijaška Matica, v Gorici  «»-------------
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja dnevna temperatura 25,8 stopinje ob 13.10, naj-nižja 16.8 stopinje ob 4.50. Vlage 85 odstotkov. Včeraj do 7. ure je padlo 20,2 mm dežja.
Udeležencem izieia na PiilulčKa lezera
Goriškim udeležencem izleta na Plitvička jezera sporočamo, da bo avtobus odpeljal izpred cerkve v Sovodnjah v nedeljo 14. avgusta zjutraj ob 4.30, s trga pred cerkvijo v Standrežu ob 4.40, čez Podgoro bo peljaj oh 4.50 (ustavil se bo na križišču Ul. 4. novembra z Ul. S. Giusto), izpred Bratuševe kavarne bo odpeljal ob 5. uri na prehod Rdeča hiša ter od tam dalje v smeri proti Postojni.
Podrobnejša navodila berite na tržaški strani. Vsem priporočamo, da so na zbirališčih nekaj minut pred napovedanim odhodom avtobusa, ker ne bomo nikogar čakati.
Ker nekateri še niso v celoti poravnali materialnih obveznosti, naj to storijo prve dni tega tedna.
llllllllllllllinillllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllIlIlllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlIlllJiilllllIlllIlllllllllllIllliiliillliiiliilIlllllillli
Arh. Maks Fabiani sprejet v Ljubljani
Stanuje v Gorici in je letos dopolnil 95 let
V soboto dopoldne je predsednik OLO Ljubljana Franc Popit sprejel v Kresiji prof. inž. arh. Maksa Fabianija, ki sicer živi v Gorici, je pa v minulih letih mnogo prispeval k urbanistični in arhitektonski ureditve Ljubljane. —
Arhitekt Fabiani se je rodil leta 1865 v Kobdilju pri Štanjelu, študiral v Ljubljani, tehniško visoko šolo pa je končal na Dunaju. Delal je v Parizu, Londonu, Rimu, Trstu, Salzburgu, Genovi in drugod. V letih 1895—96 je izdelal regulacijski načrt za Ljubljano, v naslednjih letih pa nekaj znamenitih poslopij v mestu, tako šolo na Levstikovemu trgu, Bambergovo in Hribarjevo hišo ter Jakopičev paviljon, sodeloval pa je tudi pri načrtih za postavitev spomeni. ka Prešernu in Valvasorju.
Danes v Mirnu «Adrija» - Sovodnje
Ob 17. uri bo na mirenskem nogometnem igrišču povratna tekma med domačo «Adrijo» in Sovodnjami. Za srečanje vlada tako med mirenskimi kakor tudi med so-vodenjskimi ljubitelji nogometnega športa veliko zanimanje, zaradi tega se predvideva, da bo borbenost obeh ekip nudila gledalcem veliko športnega užitka.
Delovno pogodbo bodo obnovili
Sporazum med sindikati in ravnateljstvom Safog
Predstavniki sindikatov so pri svojih pogajanjih z vodstvom goriške livarne Safog, ki je trajalo več kot teden dni, končno le dosegli sporazum za obnovo delovne pogodbe. Po tem sporazumu bodo delavci dosegli znatne izboljšave pri svojih prejemkih. Naj navedemo nekatere:
1. Doklada za delo v prahu se zviša od 5 na 7 lir na uro za vse delavstvo v livarni;
2. Prizna se posebna doklada po 5 lir na uro za težka dela delavcem pri pečeh in elektrovarilcem;
3. Posebna doklada za težja dela slikarjem in sicer po 3 lire na uro;
4. Akordnim delavcem in njihovim pomočnikom se prizna poseben delež na dobišku od akordnega dela in sicer, špecialistom po 3,50 lir na uro, kvalificiranim delavcem po 3 lire in Specializiranim delavcem po 2,50.
Izmenjava električnega toka z Jugoslavijo
V petek je bil v Ljubljani podpisan sporazum med Italijo in Jugoslavijo za dopolnilno dobavo električnega toka. Sporazum določa, da bo Italija
posodila Jugoslaviji določeno količino električnega toka v avgustu, septembru in oktobru, ko imajo jugoslovanske reke najmanj vode in je zato tudi proizvodnja električne e-nergije najnižia.
Jugoslavija bo s svoje strani vrnila enako količino električnega toka junarja in februarja, ko je v Jugoslaviji največ padavin.
Za Italijo je podpisal spora, zum inž. Giovanni Zambler, direktor Elektrogospodarske zveze na našem področju, za Jugoslavijo pa inž. Vjekoslav Korošec, ravnatelj Elektrogospodarske zveze Slovenije.
Takšnih ljudi Podgorci nimajo za sovaščane!
Pred dnevi smo pisali, da so podgorski orožniki izsledili skupino mladoletnikov, ki je kradla kot srake in jim je prišlo prav vse, kar so dobili pod roke. V zvezi s to skupino mladeničev, od katerih nekateri stanujejo v Pod-gori, smo izvedeli, da so se tjakaj preselili v zadnjih letih in da nimajo nič skupnega z vaščani, ki so pošteni in delovni ljudje.
v >•
°?lpri(0)ine I11-. izjem bo
avgusta.
V petek ob 18.30 Je ogromna množica pospremila na zadnji poti Jožefa Breganta iz Podgore, ki je izgubil življenje za volanom. Zlasti številno so bili zastopani šoferji, ki so na svojih ramenih ponesli posmrtne ostanke ubogega Jožefa v prerani grob na vaškem pokopališču
Premalo bencina za prosto cono
Avtomobilski in motociklistični park se je v osmih letih skoraj potrojil
Upravni odbor proste cone
je sprejel sklep, da ne bo mogel dodeliti nobenega poviška na dosedanji mesečni obrok bencina proste cone. To i; enostavnega razloga, ker zaradi stalno naraščajočega števila avtomobilov, kamionov in motocliklov ne zadostujejo količine bencina, ki je določen za goriško prosto cono. To naglo povečanje voznega parka na Goriškem je pripisati predvsem razdeljevanju bencina po znižanih cenah v okviru proste cone.
Za primer naj navedemo, da se je po uradnih podatkih v obdobju od 1952 do 1957 povečalo število avtomobilov v prometu za 133,7 odst., motociklov za 153 odst., lažjih motociklov za 90 odst., ciklo-motorjev pa kar za 340 odst. Ce upoštevamo še porast vozil v zadnjih dveh letih, potem lahko z gotovostjo trdimo, da se je njihovo število na Goriškem v zadnjih osmih letih skoraj potrojilo. Po drugi strani pa je ostal kontingent bencina, dodeljen za potrebe goriške proste cone, v glavnem nespremenjen. Uprava proste cone je bila zato prisiljena zmanjšati mesečni obrok bencina in nafte za posamezne kategorije vozil. Pri tem so bili najbolj prizadeti tisti, ki posedujejo ciklomo-torje, to so po velikem številu delavci, ki se vozijo v ci-klomotorji na delo.
Spričo takega stanja je nujno potrebno, da se zviša letni kontingent bencina za prosto cono, ker bodo morali v nasprotnem primeru mesečni obrok tako znižati, da upravičenci praktično ne bodo i-meli skoro nobene koristi od tega. Temu bi sledilo zmanjšanje števila motornih vozil in seveda tudi kriza v raznih delavnicah kjer popravljajo motorna vozila. V zadnjem času so namreč odprli v Gorici številne mehanične delavnice, v katerih je stalno zaposlenih nad 350 delavcev, katerim bi grozila brezposelnost v primeru krize goriške motorizacije.
Tekma v briškoli v Doberdobu
Danes popoldne se organizira v gostilni Gergolet v Doberdobu tekma v briškoli po parih. Kdor se želi tekme ude. ležiti, se lahko vpiše danes, v nedeljo, do 15.30 ure, to je pol ure pred začetkom tekme, ki je določena za 16. uro. Vpisnina znaša po 400 lir za vsak par tekmovalcev. Zmagovalci bodo dobili lepe gastronomske nagrade. Za prvi par je določen 7 kg težek kra-ški pršut, drugi par dobi dva lepa zašinka, tretji tri salame, četrti pa eno salamo in pletenko dobrega vina.
Rojstva, smrti in poroke
V Goriški občini se je od 31. julija do 6. avgusta rodilo 22 otrok umrlo je 7 oseb, okli. cev je bilo 6, porok pa 11.
ROJSTVA:	Mario Vidani,
Franco Gorian, Flavpa Komav. li, Patrizia Ferfoglia, Anna Gravner, Donatella Spessat, Luigi Gani, Nicola Valzano, Luciano Braida, Paolo Russian, Massimo Malaroda, Maurizio Scians, Jožko Stekar, Antonel-la Codispoti, Lucio Nanut, Cinzia Polo (rojena mrtva), Giovanna Marciante, Alessan-dro Prandi de Ulmhort, Tatjana Mukluš, Pietro Beltrame,
Roberta Poian, Patrizia Bon.
SMRTI; 81-letni upokojenec Giovanni Moretti, 63-letni u-pokojenec Giuseppe De Chiri-co, 60-letna Augusta Vidali, por, Tacchino, 59-letni vratar Federico Moserini, 81-letna Giuseppina Badali, vd. Milleji, 33-letni šofer Gino Blažič, 75-letni upokojenec Angelo Bres-san.
OKLICI; uradnik Angelino Grinovero in Bruna Vezii, kirurg Angelo Pierangeli in profesorica Lucia Gregorig, električar Pietro Mosettig in tkalka Rosalia Gamussi, trgovski pomočnik Gilberto Plahuta in Maria Pascoli, mehanik Bruno Cont in Adriana Gri, pomorski kapitan , Daria Albane-se in Anna De Cristoforo.
POROKE; profesor Walter Bonato in profesorica Alda De Vetta, gledališki igralec Anton Petje in gledališka i-gralka Bogdana Bratuš, delavec Pietro La Bianca in delavka Silvana Sjabon pleskar Luciano Collenzini in delavka Lucia Ceccotti, delavec Luciano Perigoi in tkalka Amalia Cingerli, geometer Alfredo Marcosig in profesorica Vanda Rojic, lesni modelist Franco Furlan in frizerka Aurelia Perusin, delavec Vittorio Furlan in delavka Silvia Crassel-li, uradnik Lucio Vittori in prodajalka Bruna Modula, e-banist Valentino Cuglig in tkalka Laurefta Torresan.
Vpisovanje in
i*ure-
^ K is. avgusta,
traja do 25. sept.
Ravnateljstvo gimnazije - liceja in učiteljišča s slovenskim ličnim jezikom v Gorici sporoča, da traja vpisovanje v vse razrede za šolsko leto 1960-1961 do 25. septembra 19G0. Za vsa morebitna pojasnila te na razpolago tajništvo šole.
Popravni izpiti v jesenskem izpitnem roku se pričnejo v četrtek 1. septembra 1960 ob 2.30 s pismeno nalogo iz italijanščine.
Matura in učiteljski usposob-ljenostni izpiti se pričnejo 9 septembra 1960.
Zaključek krojnega tečaja v Podgori
Ta teden je bil zaključen krojni tečaj, ki ga je v Podgori organiziralo podjetje SITAM. Tečaj je vodila gdč Lidia Zadussi iz Vidma, poučevala pa je gdč Norma Pic-cin iz Gorice. Tečaj je trajal tri mesece in ga je s pridom obiskovalo lepo število deklet in žena. Ob zaključku so tečajnice prejele ' posebno diplomo.
Kino v Gorici
CORSO. 14.30; «Neprilike Pip-pa, Pluta in Paperina«. Dis-neyeva risanka.
VERDI. 15.00: ((Križarjenje terorja«, P. Obrien, v barvan. VITTORIA. 15.00; »Sest nabojev v cevi«, F. Carol, P. Ste-vens, cinemascope in v barvah.
CENTRALE. 15.00: «Guadalca-nai - ura 0», J. Caniey, D Weaver.
MODERNO. 15.00: «Zemlja u-pora«.
 «»------
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna D’Udine, Ul. Ra-batta št. 18, tel. 21-24.
Š>?OTZT f-(MšTOlsn
Četrti dan svetovnega kolesarskega prvenstva v Leipzigu
Maspes ponovno svetovni prvak Burtonova zmagala med ženskami
V zasledovalni vožnji profesionistov je Italijan Maspes dvakrat premagal v finalu Švicarja Plattncrja
LEIPZIG, 6. — Italijan Maspes je danes zmagal v hitrostni vožnji profesionistov in si je ponovno osvojil naslov svetovnega prvaka, ki ga je osebno branil.
Vreme se je zelo izboljšalo, kar je privabilo na tribune velodroma ogromno število nestrpnega občinstva. V polfinalu je Ifalijan premagal svojega •ekmeca Belgijca De Bakker-ia, medtem ko je Švicar Platt-ner odpravil Holandca Der-ksena. Oba zmagovalca sta tako prišla v finale, ki je bilo v -dveh vožnjah.
V prvi vožnji je moral Maspes po žrebu voditi v prvem krogu. Ob koncu tega sta se cba ustavila v «surplacu», ki ja trajal nekaj minut. Takoj zatem je Plattner potegnil, da hi presenetil Italijana, pri čemer se mu je posrečilo priti do 6 ali 7 metrov prednosti.
Maspes pa se ni hotel predati in je na zadnjem ovinku ze dohitel tekmeca, katerega je malo pred ciljem tudi prehitel V drugi vožnji pa je moral Flattner voditi v prvem krogu. Maspes mu je sledil takoj za petami in ko je Švicar še e.i-krat potegnil, mu je Maspes odgovori) in ga je v predza 1-njem ovinku prehitel za pet metrov. Plattner je pospešil hitrost in se je tudi znatno približal Italijanu, ki n; hotel popustiti. Švicar ni mogel nadomestiti zamude, zaradi česar je moral prepustiti zmago m tudi mavrično majico Italijanu
Za drugo in tretje mesto v hitrostni vožnji profesioni-
Cela vrsta svetovnih rekordov v plavanju
DvarekordavAnieriki in pet v Avstraliji
Naravnost fantastični časi avstralskih plavalcev
DETROIT, 6. — Po avstralskem monopolu, ki je trajal Z« pet let, se je svetovni reteord v plavanujii na 400 m prosto za ženske vrnil v Ameriko. In to po zaslugi 16-letni plavalke Chris von Saltza, ki je preplavala progo v 4’44"5. Prejšnji rekord, ki je pripadal Avstralki lisi Konradsovi
je bil 4’45”4.	—--------------
Drugi svetovni rekord je do- Kolesnikov (prsno), Kiselev
'■egla 17-letna Lynn Ann Burke, ki je preplavala 100 m hrbtno v 1'09”2. Presenečenje je pripravil tudi odlični Jelf Farrell, ki je bil pred kratkim operiran na slepiču. Prav zaradi tega se ni mogel plasira-t: za olimpijsko vrsto na 100 rr prosto. Sedaj pa se mu je uspelo kvalificirati za štafeto 4x200 m. Danes se bo plavalec vrnil v bolnišnico, kjer mu bodo morali odstraniti 12 šivov.
Zanimivo je, da Burkejevo svetovna znamka ni zadovoljila. Izjavila je namreč, da bi dosegla, če bi se potrudila in bolje zavila v zadnjem bazenu čas 1’08”.
Od ostalih plavalk in plavalcev so se še plasirali za o-limpijsko reprezentanco Hou-^ejeva na 400 m prosto, War-nerjeva in Kempnerjeva na 100 in 200 m. Carine Cone (poleg Burkejeve) na 100 m hrbtne ter Doerr, Spillane, Stobs, Botkin in cruge na 100 m prosto. Me_» ni' sk.mi pa so dosegi; kvalifikacijo Paul Hait na 100 m prsno, Harrison, Blick, Barton, Farrel, Winters in Clark na 200 m prosto (vsi za štafeto 4x200 m — 4 titular-ci in 2 rezervi) ter Sommers in Breen na 1.500 m prosto.
* * #
BRISBANE, 6. — V Avstraliji pa so izboljšali dva svetovna rekorla in sicer v štafeti 4x200 m in 4x220 yard s časom 8’16”6.
Tudi zenske so izboljšale dva svetovna rekorda in sicer v štafetah 4x100 m in 4x110 y s časom 4’16"2. Bivši rekord je tudi pripadal Avstraliij
Končno je se Neville He>« preplava' 200 m metuljčka s časom novega ,-vetovnega rekorda 2T'"8 V plavanju na 50 yard je Shipton dosegel naravnost fantastični čas 24'.’, medtem ko je Devitt rabil za isto progo točno 25”.
it #
CARDIFF. 6. — Angleška o-limpijska kandidatka. Anita Lonsbrought je danes postavila v plavanju na 220 y prsno s časom 2'52” nov svetovni rekord. Rekorda pa ji ne bodo jriznali, ker je plavalka star-tala 7” za drugimi.
* * *
MOSKVA, 6. — Moška šta-teta 4x100 m mešano, ki »o jo sestavljali Simar (hrbtno),
metuljček) in Lujkovski (prosto), je danes dosegla s časom 4T4” nov evropski rekord.
Prejšnji je pripadal s 4T6’1 Vzhodni Nemčiji.
KOŠARKA
LJUBLJANA, 6. — Na Gospodarskem razstavišču je košarkarska reprezentanca od-digrala nocoj drugo trening tekmo z ekipo kluba Ljubljana in zmagala 95:70.
NOGOMET
Jugosla vi j? -Tunis 7:0
BEOGRAD, 6. — Jugoslovanska nogometna reprezentanca ;e nocoj premagala moštvo Tunisa 7:0 (5:0).
stov je bila precejšnja borba med Belgijcem De Bakkerjem m Holandcem Derksenom. Po številnih vožnjah je zmagal Belgijec, ki je v odločilni vožnji tik pred ciljem prehitel tekmeca in si tako zagotovil tretje mesto.
Sedanja prvakinja v ženski zasledovalni vožnji Angležinja Beryl Burton si je obdržaia raslov in to zaradi zmage nad Belgijko Naessensovo. Za tretje mesto je zmagala Rusinja Šogina pred Ellejevo (Vzhod. Nemčija).
MOTOCIKLIZEM
Dve zmagi Ubbiaiija na dirkah v Belfastu
BELFAST, 6. — Italijan Carlu Ubbiali je danes dvakrat zmagal v motociklističnih dir-kar za ((Veliko nagrado Ulster-ja». Prvo zmago je zabeležil v kategoriji 125 ccm, drugo pa v skupini 250 ccm. kjer je vozil s povprečno hitrostjo 146 km na uro.
V kategoriji 350 ccm je trna. ga, Anglež Surtees s povprečno hitrostjo 150 km na uro, v kategoriji 500 ccm pa Anglež John Hartle.
VESLANJE
Na veslaškem evropskem prvenstvu za ženske, ki bo od 11. do 14. avgusta v Londonu, bo sodeloval tudi četverec s krmarjem Arga iz Izole. V e-kipi so Libera Bernetič, Mira Ipsa, Milena Slamič. Marica L;-ban in krmarka Zlata Poženel. Jugoslovanske veslačice bodo pod vodstvom trenerja Mirana Biažine odpotovale 8. avgusta v London.
 #»------
Košarkarski turnir v Miljah
Hausbrandt-Wisla 49:44
Ženska vrsta Hausbrandta je sinoči pripravila v ženskem Košarkarskem turnirju v Miljah nepričakovano presenečenje: premagala je petorico društva «Wisla» iz Krakova 49:44.
ALPINIZEM
SPLIT, 6. — Štirje planinci, čjani alpinističnega odseka splitskega planinskega društva «Mosor» iz Splita, so odpotovali danes v Italijo z namenom, da se povzpejo na Mont Blanc.
iiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMMiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiii
Jugoslovansko lahkoatletsko prvenstvo
Stanko Lorger prvak tudi na 110 m zapreke
■v
Škerjančeva prva v peteroboju
ZAGREB, 6. Na stadionu Dinama v Maksimiru se je nadaljevalo prvenstvo Jugoslavije v atletiki. Stanko Lorger je osvojil še en naslov oriavnega prvaka. Po včerajšnji zmagi v tegu na 100 m je bi Lorger danes najboljši tudi v teku na 110 m z ovirami.
REZULTATI 110 m zapreke:
1. LORGER (Kladivar) 14”5,
2. Rukavina (Partizan) 14”?,
3. Bucelič (Mladost) 15”2.
Met kopja - ženske:
1. PEROVIČ (Senta) 42,45 m 2. Bogdanov (Senta) 40,18. 3. Kadižaj (Sloboda - Varaždin) 40J3 m.
Peteroboj:
1. ŠKERJANC (01ympia) 3 t:soč 706 točk. 2. Vukovič (Senta) 3.376, 3. Pader (Kladivar) 3 050 točk.
400 m - moški:
1. GRUJIČ (Partizan) 48”2, 2. šnajder (Mladost) 48”8, 3. Stanovnik (Sloboda) 49”2.
Skok v višino:
1. KAVCIC 1,95, 2. Marjanovič 1,90, 3. Kodosijevič 1,90.
KOŠARKA
Jugoslovanske igralke dvakrat uspešne v Palermu
PALERMO, 6. — Med košarkarskim turnirjem za «Pokal sicilske pokrajine« so jugoslovanske igralke dosegle zelo lepe uspehe. Košarkarice Cr-vene zvezde iz Beograda so premagale reprezentanco Pa-lerma z 80:23, igralke Radnič-kega pa so odpravile v zadnjih minutah igre ekipo Fa-varosi iz Budimpešte s 54:45.
MATEVŽ HACE
^Komisarjevi zapiski j>§
Druga knjiga	~
^Jtovinci kar naprej dezertirajo
««i,
O ^®0O0oO0C5OOGQO©OO0COlK30OOOOOC3OGOO00OQQ
stv,a ntu opisala pevko, je samo malomarno zamahnil , a!i 4 ake pevke ni pri nas. Tu so vse ženske oblečene v )®1Ve hlače.« Nato sva mu ukazala, naj pošlje patrolo •>toda » nat jo poišče. Patrola štirih mož jo je iskala dve
W Večer an' Pevke ni bil° nikjer'
ti»i° je ne]QSVa v štabu povedala Kajuhu, kakšna je bila in v(h> tn0 aj udi Kajuh je ugibal m ugibal, kdo je, toda uga-*. sei. Samotne partizanske pevke pa nisem nikoli več
V štab divizije je prišla starejša ženska in s &nh!Saiiih anim obrazom med ihtenjem pripovedovala v dfJ;tavkih, da je sin zapustil četo in skozi gozdove
‘Wo ' Sedaj se pa boji’ da ga ne bi poslali v Trinaj‘
'Tako m ga ustrelili.
Baia rIada Ba imam. Samo njega imam,« je govorila in §0 1• *
^te vdbi bog, obljubite mi, da ga ne boste ustrelili. Pre-bij4hšel lke> da ga ne bodo obsodili.
bPletiv ^mpret in potolažila sva mater.. Odšla je, ko da
S*0čat.noč Je kurir prinesel pismo štaba Trinajste briga-'iN]0tlcu 80 nam o akcijah in razporeditvi brigade. Prav sbotn pisalo: Predvčerajšnjim je osem novincev dezer-'™a Ujei-,111^ so razširjali vesti, da brigada razpada. Tri je Sodjif v*znali so, da so širili neresnične govorice. Bri-e Jih je obsodilo na smrt z ustrelitvijo. Druge de-
zerterje naše patrole še vedno iščejo. Prosimo divizijo, naj nam pošlje nekaj dobrih političnih delavcev.
Preprečili smo nadaljnje streljanje. Tudi sin ženske, ki je tako pretresljivo jokala, je bil oproščen.
10. oktobra sem odšel v Trinajsto brigado, šofer me je zapeljal z motorjem prav na položaj, na tako imenovano čisto stran, kjer so se borili oddelki Trinajste z Nemci. S šoferjem sva presenetila dvanajst novincev, ko so pravkar prislanjali puške k drenovemu grmu in jo hoteli popihati v Ribniško dolino in domov.
«Preveč poka, ni lahko vzdržati « so govorili.
«Tako dobre puške imate! Lezite ln čakajte, da pride Nemec, potem ga pa kresnite. Tako delajo stari borci.«
«Ja, ja, stari borci! Ti so utrjeni in izkušeni.«
«Nazaj na položaj, in poslušati komandirja!«
Iz Rakeka so Nemci streljali z minometi. Na srečo so padale mine daleč na cerkniške njive. Pri vsakem tresku so novinci izbulili oči in se prijeli za glavo...
Prišel je komandir. «Pa se vojskuj s plašnimi novinci! Kar naprej dezertirajo! Ejduš, lani smo štirje šercerjevci pregnali kolono Italijanov, še bog oče, če je kje v nebesih, bi nas bil lahko vesel. Kar naprej se mi toži po šercerjevcih. Te novince pa bi poslal za strašila v krompir «
«Kar malo potrpi z novinci.« Komandir me je pogledal od strani in godrnjal: «Eh šercerjevci, da, šercerjevci! Zakaj se le moram ubijati z novinci?«
Mine so padale vedno bliže. Stisnili smo se h grmovju in pridržali sapo. Komandir je lezel naprej in razvrstil šest novincev, ki so se prerivali okrog poševnega gabra. Ob Javornika sem sta prileteli dve nerodni štorklji in zmetali bombe med Cerknico in Podstrajnikom. Nekateri novinci so tekli nazaj in vrgli puške v grmovje, šofer jih je prehitel in prignal nazaj na položaj. Od strahu so šklepetali z zobmi. Neki mladenič je sklepal roke in jokal kakor otrok.
Iz Begunj je v dolgi vrsti prilezel med grmovjem bataljon Trinajste brigade in zamenjal razmajer.o četo s položaja. Pet sto metrov za bojno črto me je hrabri šofer odpeljal po slabi cesti v Begunje, kjer je bil sedež štaba Trinajste brigade. Bar
taljoni so bili v vaseh Selšček, Brezje, Bezuljak, Kožljek in Rakitna. Municljo za brigado so prevažali po cesti Nova vas— Velike Bloke—Cajnarje. To cesto je nemško topništvo manj obstreljevalo kot cesto Grahovo—Cerknica—Begunje. Ranjence so prevažali s konji in z volmi v bolnišnice okoli Ribnice in pod Snežnikom.
Trinajsta brigada je bila po vodstvu in po borcih zelo pestra. Komandant brigade Geždo-Bobnar Franc je prišel iz Tomšičeve brigade. Prej je bil bataljonski komandant, v borbah hraber, odločen in aktiven. Kaj je bil v civtlu ne vem. Nekateri so trdili, da je bil natakar, drugi so govorili, da je bil strojnik, tretji pa, da je bil električar.
Komisar Sokol-Jezemik Jože je bil visok, močan in črnolas študent. Do junija 1943 je bil okrožni aktivist v Beli Krajini, potem pa ga je poslal Izvršni odbor Osvobodilne fronte za Slovenijo v Tomšičevo brigado. Sokol je v treh mesecih napredoval od četnega do brigadnega komisarja. V Sedmem korpusu je bil dobro zapisan, zato je tako hitro napredoval. Nekateri so rekli, da je oblasten kakor kak stari komisar Na nižje funkcionarje je večkrat vpil ter so ga zaradi tega tudi opozarjali. Rad je poudarjal, da bo napravil iz Trinajste brigade jekleno pest Štirinajste divizije.
Namestnik komisarja je bil Franc Habe, star delavec in komunist. Bil je zelo spesoben. Mnogo je pomagal Trinajsti brigadi, saj je bil zaradi svoje skromnosti vzgled vsem borcem; bil je tudi zelo mehak, posebno do brigadnega štaba-Hodil je iz bataljona v četo in na položaje, poučeval in oblikoval bodoče komuniste in mlade skojevce. Zelo ga je bolelo, če je slišal preklinjanje.
Komandanti in komisarji bataljonov in čet so bili iz Tomšičeve in šercerjeve brigade. Nekateri komandirji čet so bili celo novinci. Habe je rekel: «Ljudje v Begunjah nas nimajo radi. Tu je bilo dosti belih. Vesele se, če imajo izgube, in vedno mislijo, da se bodo povrnili njihovi časi. Jaz jim pa govorim in govorim: Veste, kmetje in kmetice, če smo prišli desetkrat, bomo tudi enajstič, dokler ne bomo zmagali!«
Habe me je pogledal s svojimi majhnimi sivimi očmi.
«Vse bi šlo,« je tiho nadaljeval, »samo ona dva v štabu sta včasih preglasna. Komisar Sokol je premalo ljudski. In obla-
sten je! Fant nima izkušenj, življenje ga še ni obrusilo.
S Habetom sem šel v Tretji bataljon, ki je bil v Bezu-ljaku. Vse je sedelo pod sadnim drevjem in poslušalo borbo na hribu. Habe je rekel, da se bo zvečer v Begunjah zaprisegla skupina novincev. Prišel je tudi Lampret, jaz pa naj bi govoril.
“Pripravil sem analizo borcev in komand vse brigade,« je nadaljeval Habe. «Cela brigada šteje 1150 borcev, štirje bataljoni po 260 partizanov, ostalo so komora, obveščevalci, intendanti, štabni kurirski mulovodci.«
Iz likvidiranih belogardističnih postojank na Begunjah .in v Novi vasi, V Grahovem in v Pudobi, na Vrhniki pri Ljubljani in v Robu nad Laščami smo dobili ob kapitulaciji Italije skoraj šest sto belih. Ostalih pet sto borcev so bili novinci iz vasi in tisti, ki so prišli iz internacije, okrog 75 borcev smo dobili iz Tomšičeve in šercerjeve brigade. To so vodstva čet, bataljonov, štab brgade, kurirji in obveščevalci V sedemnajstih dneh je padlo petnajst borcev, petindvajset jih je bilo ranjenih, medtem ko jih je osemnajst dezertiralo. Kako le bomo prevzgojili tistih 600 belih! Bojim se, da se bo v hudih časih dezerterstvo pomnožilo.
S Habetom sva mislila, da bi bilo dobro, ko bi tistih 600 belih razdelili po brigadah na Dolenjskem. Tudi neprestani obiski domačih ljudi slabo vplivajo na novince.
Nato je Habe sklical vse novince iz bataljonov; sklical jih je na neki skedenj. Razložil jim je uspehe na frontah in zatem se je začela razprava. Nekdo je dejal, da bi morali dobiti tanke. Drugi je vprašal, kdaj bo brigada smela k ženam. Habe ga je jezno ošinil, zatem pa povedal, da se že dve leti vojskuje brez žene.
«V letih ste in lahko potrpite,« ga je zbodel jezikavi novinec in drug: so mu veselo pritrjevali. Spet neki novinec je z žalostnim glasom dejal, da bodo brez žen že prestali toda kaj bo po vojni, če bodo res razstrelili vse cerkve kakor govorijo. Brez cerkva pa da ni katoličanov, ne bi bilo sloven-skega naroda... Povedala sva mu, da se moti, a je verjel le na pol. Vprašanja so kar deževala in na vsa je bilo treba odgovarjati.
poštnina plačana v gotovini Abb postale 1 gruppo
Cena 35 lir
Leto XVL - Št. 189 (4652)
TRST, nedelja 7. avgusta 1960
V Rimu je že včeraj zavladala
atmosfera političnih počitnic
V torek bo vladna seja, na kateri pa ne bodo sprejeli kakih važnih sklepov - Nenni in Saragat na počitnicah v dolini Aoste; zadnji namerava v septembru na Kitajsko
(Od našega dopisnika)
RIM, 6. — Po včerajšnjem izglasovanju zaupnic vladi ter po sklepu, da se poslanska zbornica zopet sestane 5. septembra, je danes že vladalo politično zatišje. Poslanci so se že večinoma razšli. Komunistični poslanci se bodo jutri udele-
žili številnih proslav v okvi ru kampanje za komunistični tisk. V Trst je odpotoval poslanec Boldrini.
Nekateri politiki so pohiteli v letovišča, da tako izkoristijo počitnice. Nenni je n. pr. odpotoval v Cogne v dolini Aosta, medtem ko bo pra vtako v dolini Aosti, toda v Saint Vincentu, prebil počitnice Saragat. lu namerava ostati ta mesec, v začetKU septembra pa bo baje odšel na študijsko potovanje v LR Kitajsko.
Ministri se ne bodo mogli za dlje časa oddaljiti pred torkom ali sredo. V torek popoldne bo namreč seja vlade. Na tej seji pa ne bodo ničesar sklepali, temveč se bo Fanfani samo nekoliko pome
počitnicami. Tudi ne bodo postavljali kakega vrstnega reda raznih vprašanj, ki jih bodo takoj načeli po počitnicah.
Ministrski predsednik Fanfani je danes sprejel na Vimi-nalu zunanjega ministra Se-gnija ter nato prometnega ministra Spatara. Z obema se je razgovarjal o zadevah, ki se tičejo njunih ministrstev Pozneje sta prišla k Fanfani-ju še ministra Sullo ter Ru-mor. Zvečer pa je ministrski predsednik sprejel političnega tajnika KD Alda Mora ter se z njim zadržal delj časa v prijaznem razgovoru. Moro je prišel Fanfaniju čestitati zaradi zaupnice ter mu je obenem zaželel uspeh pri delu vlade.
Minister za zvezo s parlamentom Codacci Pisanelli je imel dopoldne kratek sesta-
nil z ministri pred kratkimi 1 nek najprej z Realejem (PRI) fifiiiiiiiiiiiiiif iiiiiiifiitiiiiiitifiiiiiiiiaitiitiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi
Jugoslovanski listi o manevrih v Katangi
Naraščanje turistov z lastnimi vozili v FLRJ - Zanimanje za velesejem tehnike v Beogradu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 6. — Jutrišnji beograjski časopisi komentirajo dogodke v Afriki in ugotavljajo, da je bistvo krize v zvezi s Katango in manevrov, ki se usmerjajo proti Kongu v •poskusu, da se proces osamosvojitve Afrike zadrži, v korist izvenafriških interesov, ((Borba« ugotavlja, -da je večji dei svetovne javnosti obsodil manevre v zvezi s Katango kot škodljive, nesmiselne in zelo l evarne. List ugotavlja, da ni težko občutiti, da se za temi manevri skriva tud; poskus škodovati ugledu in vlogi OZN v Afriki. List nadalje poudarja. da je položaj nevaren, ker grozi prinesti na afriško celino spopade in ozračje hladne vojne, kar bi lahko imelo da-lekosežne posledice. «Politika» s svoje strani smatra, da bi uspeh OZN v reševanju vprašanja Katange bil lahko zelo pomemben, a neuspeh zelo porazen. Ce OZN ne pomaga A-friki, bi to pomenilo, da ne more pomagati tudi sebi, zaključuje list.
V prvih petih mesecih letos je prispelo v Jugoslavijo okrog 32.j)00 tujih motornih vozil, to je okrog 4.000 več kot lani v isti dobi. V tem številu ni zajet maloobmejni promet z I-talijo, ki je zelo živ. Na tem področju je namreč v prvih petih mesecih prekoračilo mejo 143.000 avtomobilov, avtobusov in motornih koles proti 102.000 lani v isti dobi.
iskujejo Jugoslavijo z lastnimi avtomobili. Tako je do kraja maja obiskalo Jugoslavijo /3 .isoč turistov z avtomobili ni-p ram 64.000 v isti dobj lani. Največ turistov je prispelo iz Italije, Avstrije in Zahodne Nemčije.
Za letošnji mednarodni velesejem tehnike in tehničnih pridobitev, ki bo od 23. avgusta do 2. septembra v Beogradu vlada v inozemstvu veliko zanimanje. Med drugim so svojo udeležbo na sejmu napove-ala nekatera podjetja iz Kube, Vzhodne in Zahodne Nemčije, zahodnonemške tovarne i.Krupp«. «Manesmann», danska tovarna «Larsen» in italijanska «Cope!». Na letošnjem sejmu bo poseben prostor posvečen razvoju znanosti o izkoriščanju jedrske energije.
Obiskovalci bodo lahko na sejmu oprzovali proce* v »jedrskih pečeh« in spremljaj »proizvodnjo* izotopov.
B. B.
WASHINGTON, 6. — Vodite!; ameriške delegacije na ženevski razorožitveni konferenci Eaton pravi v svojem pcročilu Herterju, da se morajo ZDA še dalje truditi za sklenitev sporazuma o razorožitvi.
Eaton vali na Sovjetsko zvezo krivdo za neuspeh konference ter obtožuje poljskega delegata, da na seji 27. junija v Ženevi ni dovolil besede zahodnim delegatom.
in nato z Bozzijem (PLI), katerima se je pogovoril o reformi zakona za volitve pokrajinskih svetov. Posamezni ministri si postavljajo za svoje najožje sodelavce ljudi po svojih željah. Tako je danes imenoval novega šefa kabineta, šefa tajništva in šefa tiskovnega urada notranji minister Scelba. Nov je tudi šef kabineta v ministrstvu za dele in enako v prosvetnem ministrstvu. Dosedanjemu šefu kabineta v prosvetnem ministrstvu dr. Guidu Olivi se je minister lepo zahvalil za njegovo dosedanje delo in imenoval na njegovo mesto dr. Ore-sta Leporeja, generalnega inšpektorja v ministrstvu.
Za jutrišnjo številko «Avan-ti!» je Nenni napisal uvodnik, v katerjm označuje krizo, ki je imela včeraj svoj normalni parlamentarni zaključek, kot organski prelom z avtoritarizmi desničarske konser-vativnosti in ne kot normalno zadevo vlad. V preteklih tednih so stranke dale politično rešitev krizi, ki jo je ulica načela, a jo je lahko samo parlament zaključil. Toda zopet vstajajo, čeprav različnih in boljših pogojih, problemi, v katerih je imela julijska kriza svoj izvor. Politika konservativnega bloka že 15 let monopolizira oblast in jo uporablja, da zadržuje in duši klice, ki jih je posejala osvoboditev. Sedaj je nevarnost v tem, pravi Nenni, da se skuša narediti za stalno rešitev iz nujnosti, katere popolno opravičilo je v izrednosti trenutka. Take misli delajo skušnjave Krščanski demokraciji in so cilj liberalcev. Nenni pravi potem, da se začenja za socialiste nova bitka za utrditev doseženega uspeha in za premik od tega uspeha proti levi. kar je še naprej cilj socialistov.
Glene na to novo bitko imajo lahko jesenske volitve podobno težo in važnost kot manifestacije v juliju. Izredno sklicanje parlamenta za 5. septembra je po Nennijevem mnenju dejstvo, po katerem b) skoraj nemogoče izigrati obvezo, da se v jeseni opra-vijr volitve, in popolnoma o-mogoča odobritev reforme volilnega zakona. Po tem takem so vsaj prezgodnji nekateri komentarji tiska, po katerih je že gotovo, da bodo volitve preložene s pretvezo volilne reforme.
Vrnil se je v Rim poslanec Drminedo podtajnik v pravosodnem ministrstvu, ki se je Strassburgu udeležili 24. zasedanja evropske komisije človečanskih pravic. Pred to komisijo je Avstrija vložila obtožbo proti Italiji zaradi obsodbe neke skupine Južnih Tirolcev na zaporne kazni. Pcrotno sodišče je izreklo obsodbo, ki jo je kasacijsko sedišče potem potrdilo, proti skupini Južnih Tirolcev, ki so pred leti ubili v Pfun-dresu nekega finančnega stražnika, s katerim so se sporekli. Italija ima sedaj na pc-dlagi evropske konvencije za človečanske pravice možnost, da navede vse svoje
argumente proti sprejemu obtožbe.
A. P.
BOLOGNA, 6. — Danes se ie zaključila sodna razprava zaradi dogodkov na Trgu Malpighi. Gre za dogodek, ko je policijski komisar prekinil govor komunističnega poslanca Giancarla Pajette. Policija je tedaj več oseb aretirala Sodišče je vse, ki so bili obtoženi, obsodilo na zaporne kazni od dveh mesecev do enega leta. Razen enega pa so bili danes vsi izpuščeni iz zaporov.
Hammarskjoeld zahteva o vlogi varnostnih sil
jasna
OZN
navodilo v Kongo
(Nadaljevanje s 1. strani)
ljudstva in da je vsiljena od zunaj.
Gre za vprašanje notranje politike, v katero se Združeni narodi kot organizacija ne bi smeli vtikati. Prav tako. se vkorakanje čet Združenih narodov v Katango nikakor ne bi smelo tolmačiti kot. zavzetje stališča v tem sporu.»
Na koncu zahteva Hammarskjoeld od Varnostnega sveta, naj potrdi svoje smotre »jasno in s taktnostjo«, ter mu priporoča, naj da silam Združenih narodov v Kongu navodila, ki naj določijo »neke vrste neprodorno steno med vprašanji, ki se tičejo ustavnega področja, in vprašanji, ki se tičejo navzočnosti sil Združenih narodov v Kongu.«
V Leopoldvillu je predstavnik Združenih narodov izjavil, da preklic vkorakanja sil
OZN v Katango nikakor ni snremenil resolucije OZN. »Belgijske čete, je dodal predstavnik, se bodo morale u-makniti in v Katango bodo vkorakale čete OZN.«
Kongoško delegacijo v Varnostnem svetu bodo sestavljali stalni delegat Konga v OZN Kanza, zunanji minister Bomboko, ministrski podpredsednik Gizenga in pravosodni minister Mvamba. Mogoče je, da bo v New York prišel tudi Lumumba.
Predsednik pokrajinske vlade v Katangi Combe je izjavil, da noben član njegove vlade nima sedaj potrebnega časa. da bi odpotoval v New York. Tja bo odpotovala delegacija, ki jo vodi Kibve in ki je sedaj v Bruslju.
Combe je izjavil, da je dal on sam ukaz delegaciji, naj cdpotuje v New York, da zastopa Katango v Varnostnem svetu. Dodal je, da ima zaupanje v izid debate.-Vendar
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHi lit ima iii ■iiiiiiitiiiiifiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiiiiiiiiiiiii minil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiii
Nota kubanske	v
Organizaciji	ame
Nota poudarja, da prava grožnja za ameriški kontinent prihaja od gospodarskega napada ZDA - Raul Castro o razgovorih v Moskvi - Govor Fidela Castra na kongresu iatinsko-ameriške mladine
HAVANA, 6. Minister za o-borožene sile Raul Castro, ki je napovedal za nocoj udeležbo njegovega brata Fidela na l-ongresu latinsko - ameriške mladine in njegov govor, je govoril danes po televiziji in poročal o svojem potovanju v Moskvo. Izjavil je, da je bil datum obiska Hruščeva na Kubi že določen, toda bo za sedaj ostal tajen.
Izjavil je, da se je razgovarjal s Hruščevom pet ur in da je sovjetska pomoč »iskrena in dezinteresirana«. Dodal je, da sta Kuba in njena vlada hvaležna Hruščevu, ker je opozoril, da bo SZ prišla na pomoč, če bi Kuba postala žrtev napada. Izjavil je, da je zelo zadovoljen s svojim potovanjem v SZ, kjer Kubo zelo spoštujejo.
»Prihodnost, je dodal minister, nam bo povedala, ali smo ravnali prav, ali smo se pogajali z iskrenimi prijatelji, kakor mislimo, da dejansko so. S tem ravnanjem je Kuba razbila zaveso, ki ni železna, temveč sestavljena iz laži, 3 katerimi se je Sovjetska zveza izolirala od sveta.«
Castro je izrekel tudi zado-vcljstvo zaradi dobrih odnosov med Kubo in ZAR, ki jo je bil tudi obiskal.
HAVANA, 6. — Kubanska vlada je nocoj predložila predsedniku sveta organizacije ameriških držav noto, v kateri med drugim pravi, da prava grožnja nad ameriškim kontinentom ne prihaja od Sovjetske zveze, temveč od gospodarskega in vojaškega napada s strani ZDA. Nota je v zvezi z bližnjim zasedanjem zunanjih ministrov omenjene organizacije in z njegovo točko dnevnega reda o »grožnji, ki ji intervencija izvenkonti-nentalnih držav predstavlja za ohranitev demokratičnih
Inozemski turisti vse več ob-
••««iilMtl»aaaBK|llltia|i*t>iavaaaaaiaiaaB>ll>>lia,>>>IIIIU>,la>VMI>>l>>ll>>M>,>>lfl>Mial>>>>>>>l>,>>>V>M>il9Ma>,ana,VM,'VVV,,>>l>,l,,*f>>fl*V,>9M>l,>>>ai,a>fll,,l>V,tl>>ll>MI>ia>>>afl>iai">>ltMa>,>>lili>>a,MI>,>ia>>a>ail>>lia>l>
Druga sprememba, ki so jo
(Nadaljevanje z 2. strani)
x vprašanjem razoroiitve po neuspehu v Parizu, če ne bi bilo Združenih narodov? In kdo ve koliko truda bi bilo treba in koliko časa, da bi se rešila protokolarna in proceduralna vprašanja za sklicanje nove konference na vrhu in za ustanovitev novega odbora za razorožitev?
Toda tu so Združeni narodi. Tu je in v najbližnji prihodnosti glavna skupščina te organizacije, ki se avtomatično sestaja in v kateri ne more nihče preprečiti debate in predložitve priporočil za nadaljnje napore glede razorožitve.
Z drugimi besedami: ustvarjena je konjuktura, da se vprašanje razorožitve enkrat za vselej povrne v Združene narode oziroma pod njihovo nadzorstvo, kar je vedno bilo in ostane najnormalnejše sta-
1 dni v svetu
javili, je, da bo Rafael Tru-
jillo postal voditelj domini-
kanske delegacije v OZN. Ra fael ni doslej opravljal nobene uradne funkcije, temveč je samozvano nosil naziv «dobrotnika» Dominikanske repu blike.
nje.
Toda zahodne države, in zla-sit ZDA, še dalje vztrajajo, naj bi se obnovila pogajanja v odboru desetorice, oziroma naj se skliče izredno zaseda-razorožitvene ga	odbora
nje
OZN, v katerem so zastopane vse države članice OZN. Sovjetska zveza je odločno nastopila proti zahtevi za sklicanje razorožitvenega odbora tik pred začetkom zasedanja skupščine OZN, ki bo itak obravnavala to vprašanje. Sovjetska zveza poudarja, da bi sklicanje razorožitvenega odbora prav pred omenjenim za. sedanjem lahko samo zapletlo položaj in preprečilo plodno razpravljanje o tem najvažnejšem vprašanjem na glavni skupščini. Razprava v tej skup. ščini pa je potrebna, ker je bila na lanskem zasedanju sprejeta resolucija, ki podpira predlog o splošni in popolni razorožitvi in poziva vse vlade, naj se z vsemi močmi prizadevajo doseči, da bi bilo to
nja, da bi bilo najbolje, le bi predsedniki vlad sodelovali v razpravi o razorožitvi, ter pozdravlja pobudo v tej smeri, ki so jo sprožile nekatere države in glavni tajnik OZN.
Tudi jugoslovanski predsednik Tito je v poslanici šesti svetovni konferenci proti a-tomskim in vodikovim bombam in za popolno razorožitev v Tokiu poudaril potrebo največjih naporov, da se zagotovi trajen mir in blaginja vsem narodom sveta in da je treba za reševanje vseh osnovnih mednarodnih vprašanj zainteresirati vse miroljubne sile. Izrekel je prepričanje, da so Združeni narodi najprimernej. ši okvir za aktivno in enakopravno sodelovanje narodov pri reševanju važnih mednarodnih vprašanj.
Jasno je, da se bodo tudi na letošnjem zasedanju skupščine OZN pokazale številne blokovske koncepcije. Vendar pa je treba poudariti, da vele. sile vedno bolj zgubljajo možnost spletkarjenja v tej organizaciji, v katero je bilo v zadnjem času včlanjenih več novih neodvisnih držav, ki se zavzemajo za politiko nevklju. čevanja n bloke in za resnični miroljubno sožitje in odloč. no nastopajo proti kakršnim koli blokom. Z novimi neodvisnimi državami, ki bodo na zasedanju skupščine OZN sprejete v to organizacijo, bo število članic narastlo na preko 90; in med temi imajo vedno večjo vlogo države afriške in azijske skupine in tiste države, ki se zavzemajo za podobno politiko nevključevanja v
vprašanje konstruktivno ure- , bloke, med katerimi je tudi jeno, Sovjetska vlada je mne-1 Jugoslavija.
V sredo je iz mesta Ciu-dad Trujillo prišla vest, da je predsednik Dominikanske republike Hector Trujillo, brat diktatorja in generalisima Rafaela Trujilla odstopil. Svoj odstop je utemeljil z zdravstvenimi razlogi.
Prvi komentarji iz držav La. tinske Amerike govorijo, da od te ostavke ni pričakovati mnogo. .Pravijo, da je bil Hec. tor vedno samo taktična zavesa svojega starejšega brata Rafaela, ki že 30 let na izredno turov diktatorski način vlada na tem majhnem otoku. Leta 1952 je zapustil predsedniško mesto in ga prepustil svojemu mlajšemu bratu. Toda na druge visoke državne položaje je namestil svoje bližnje in daljše sorodnike. Rafael je vse do danes ostal vrhovna in edina oblast v državi.
Po odstopu Hectorja Trujilla je bil na njegovo mesto imenovan dosedanji podpredsednik Balaguer. Te spremembe pravzaprav pomenijo taktično potezo spričo bližnjega zasedanja sveta organizacije a-meriških držav, ki se bo zače. lo 16. t. m. in na katerem bodo razpravljali o obtožbi Venezuele zaradi sodelovanja Trujilla pri organiziranju a-tentata na venezuelskega pred. tednika Betancourta. Venezue. la je predložila številne prepričljive dokaze, da je Rafael neposredno sodeloval pri organiziranju atentata in atentatorje opremil z orožjem. Glede na razpoloženje večine držav zahodne poloble je pričakovati zelo oster nastop pro. ti dominikanski republiki.
Opazovalci v Washingtonu ocenjujejo to imenovanje kot «navadno dimno zaveso», katere namen je še povečati zmedo, ki je nastala z odstopom njegovega brata. Opazovalci v Washingtonu so mnenja, da so to spremembo prav tako kakor izvolitev novega predsednika Dominikanske republike namenoma objavili na tako senzacionalen način, da bi venezuelska obtožba in tudi vedno večji odpod latinsko, ameriških držav proti Trujil-lovem diktatorskemu režimu postala — brezpredmetna. Tre. nutni odhod Trujilla v Neu) York naj bi skušal dokazati, da se je »začel proces demokratizacije*. Opazovalci ne izključujejo možnost i, da bo no. vi predsednik Balaguer zdaj začel novo vrsto takšnih navideznih zamenjav, zlasti tistih, ki so neposredno zapleteni v poskus atentata na ve. nezuelskega predsednika. Toda v Washingtonu in drugod istovetijo predsednika Balaguera s politiko družine diktatorja Trujilla. V krogih latinsko-a. meriških diplomatov opozarjajo, da je treba budno sprem. Ijati nadaljnji razvoj položaja v Dominikanski republiki.
Čeprav spremembe nikakor ne pomenijo dogodka izredne važnosti, vendar pa kažejo na nekatere znake. Najmanj, kar se lahko reče, je, da pomenijo poizkus, da se iz dominikanske politike izloči nenehno ponavljanje Trujillovega imena. To pa tudi kaže, da so minili časi, ko se razni diktatorji ni. so zmenili za mnenje mednarodne javnosti in da morajo danes računati na vedno večji vpliv naprednih m miroljubnih sil,
načel in za medameriško solidarnost«.
Kubanska vlada poudarja v svoji noti, da obljube Hruščeva, da bo vojaško pomagala Kubi, «nikakor ne pomenijo grožnjo temveč jamstvo, da se vojaška in gospodarska premoč ZDA ne bo mogla odslej uporabljati za zmanjšanje ali uničenje suverenosti neke a-meriške države«.
Državni departma o Powersu
WASHINGT'ON, 6. — Ameriški državni departma je objavil danes note, ki sta si jih izmenjala Washington in Moskva od 10. maja dalje v zvezi z letalom «U-2», ki je bilo sestreljeno 1. maja v bližini Sverdlovska. Med notami so trije ameriški dokumenti od 10. maja ter 11. in 20. julija ter sovjetski odgovor od 4. avgusta. V tem odgovoru sovjetska vlada, ki je imenovala sovjetskega advokata Griniva za branitelja Povversa, odklanja trem ameriškim advokatom, ki jih je izbrala Power-sova družina, udeležbo na procesu. Sovjetska nota ne odgovarja na ameriško zahtevo, naj bi dovolili predstavniku ameriškega poslaništva v SZ sestati se s Powersom. Sovjetska vlada obvešča ameriško vlado, da bodo člani družine ameriškega pilota, če pridejo v Moskvo, lahko govorili s sovjetskim advokatom, ki je določen za branitelja.
V ameriškem državnem departmaju pravijo, da bo ameriško poslaništvo v Moskvi še dalje vztrajalo, da bi stopilo v stik s Povversom.
Zatrjuje se, da je sovjetsko poslaništvo v Washingtonu obvestilo očeta, mater in ženo Povversa, da bodo lahko videli Povversa šele po procesu. V ZDA so mnenja, da bo predstavnik ameriškega poslaništva v SZ lahko navzoč na procesu, ki bo javen.
V zvezi z ameriškim študentom Morrelom, ki ga obtožujejo vohunstva in je bil izgnan iz Moskve, je predstavnik a-meriškega državnega departmaja obtožil sovjetski tisk, da vodi sedaj kampanjo posebno proti ameriškim študentom v SZ, zato da nahujska javno mnenje pred procesom proti Povversu. V ameriških krogih obtožujejo SZ tudi, da vodi propagando proti ZDA, zato «da bi povzročila val sovraštva proti ZDA v tujini«.
Ameriški advokat Vincent Halliman iz San Francisca je sporočil, da je sprejel vabilo sovjetskih oblasti, naj pride v Moskvo, da kot opazovalec prisostvuje procesu proti Povversu. Izjavil je, da bo odpotoval z letalom v Moskvo 13. avgusta. Proces se bo začel 17. avgusta. Vabilo, ki ga je dobil, je podpisal član sovjetskega združenja advokatov prof Goršenin.
simpatijo vsega japonskega -judstva z žrtvami, katerih seznam se je letos povečal za drugih 161 imen. Ob koncu proslave so spustili tisoč belih golobic.
Istočasno so se v Tokiu sestali številni politični in sindikalni predstavniki napredmn gibanj pod okriljem protijedrske zveze. Zborovanja se je u deležilo veliko število predstavnikov gibanj za mir iz 29 držav.
Tudi v Londonu je skupina študentov včlanjenih v mladinski organizaciji za jedrsko razorožitev uprizorila pacifistično manifestacijo pred rezidenco Mac Millana.
V New Yorku je okoli dva tisoč ljudi manifestiralo pred -edežem OZN za prepoved jedrskih poizkusov.
pa je pripomnil, da so njegovi državljani pripravljeni »umreti, če bi se spet pojavila možnost mednarodne intervencije«. Na vprašanje glede možnosti ustanovitve tujske legije za Katango, je odgovoril, da :ma Katanga mnogo prijateljev na svetu in da se vsekakor nadaljuje mobilizacija vojske v Katangi.
Predsednik predstavniške zbornice pa je izjavil časnikarjem, da ne verjame v možnost sovjetske intervencije. Pnpomnil je, da bi bila Katanga pripravljena pridružiti se drugim državam Konga, Afrike ali celo izvenafriškim državam. Dodal je, da se mu zui verjetna povezava s kon-geško pokrajino Kivu ali pa s Severno Rodezijo, če bi ta imela avtonomno afriško vlado.
Predsednik republike Gane Nkrumah je danes izjavil na tiskovni konferenci, da je Gana pripravljena nuditi svojo pomoč Kongu »tudi če bi to pomenilo, da bi se morala Gana in Kongo sama boriti proti belgijskim četam in proti silam, ki jih vzdržuje in oskrbuje Belgija v Katangi. Moja vlada, je izjavil je mnenja, da, če bi izbruhnil tak spopad, ne bi Gana in diuge afriške države ostale brez pomoči drugih držav, ki dajejo načelno vrednost koncepciji afriške neodvisnosti.«
Na zadevno vprašanje ..e Nkrumah odgovoril, da ni še tega ponudil Lumumbi in da bo z njim govoril o tem v Akri. Nkrumah je izjavil, da bo v ponedeljek predložil zadevo parlamentu Gane, da dobi potrebno pooblastilo za po-pclno mobilizacijo vojaških sil v Gani.
V zvezi z izjavami Nkru-maha je Combe izjavil, da ga odnosi med Gano in Belgijo ne zanimajo, toda vsekakor r.e bo dovolil prihoda Nkro-mahovih čet v njegovo pokrajino.
Lumumba je prispel danes v Konakri, kjer ga je sprejel predsednik Seku Ture skupno s člani gvinejske vlade. Popoldne je imel prvi politični razgovor s predsednikom. Zvečer je nadaljeval po v Monrovio.
Pred odhodom v NewYork je podpredsednik kongoške vlade Gizenga objavil izjavo, v kateri je rečeno: «Vse se dogaja, kakor da bi želeli, da Varnostni svet prekliče svoje prejšnje sklepe. Nisem imel priložnosti diskutirati z gospodom Hammarskjoeldom o
rezultatih Bunchejevega poslanstva in tudi ne o vzrokih novega sestanka Varnostnega sveta. Odhod tajnika OZN v New York mi je bil sporočen samo četrt ure pred njegovim odhodom. Iz tega izhaja, da je gospod Hammarskjoeld na eni strani storil vse, da ignorira osrednjo kongoško vlado, in na drugi strani težijo vsi njegovi sklepi k strogemu izvajanju rezultatov razgovorov Bun. che-Combe. Zaradi tega vztrajamo, naj se resolucija Varnostnega sveta takoj in v celoti spoštuje in naj gospod Hammarskjoeld izpolni obljube, ki jih je javno dal kongo-ški vladi 2. in 3. avgusta.«
Brzojavka Lumumbe, ki je omenjena v začetku, se glasi: ((Zvedel sem, da v nasprotju z mojo brzojavko, ki sem jo roslaj včeraj glavnemu tajniku Združenih narodov, je ta odklonil pošiljatev čet v Katango. To ravnanje tež; po tem, la gre na roko odcepitvenemu g;-banju Katange. Gre za zaroto visoke strategije, ki jo moramo trez odlašanja obsoditi v višjem interesu naroda«.
Lumumba poziva Kasavubu-ja, naj takoj sporoči sklep, ki to sprejet na seji vlade, glavnemu tajniku OZN in predsedniku Varnostnega sveta, in dodaja: «Cete OZN ne delajo drugega nego defilirajo po Kongu, namesto da bi nam po-
nagale pri evakuaciji belgijskih čet. Rešili bomo sami vprašanje Katange. ker gre za notranjo zadevo države, in OZN lahko intervenira samo na našo zahtevo. Prepričani smo v neposredno vojaško pomoč afriških držav. Pogajam se za sporazume v tem smislu in vse afriške države so pripravljene pomagati nam«.
Lumumba sporoča Kasavubu. ju. d.a se bo vrnil v Leopoldvil-le 8. avgusta, če ne pride do nepredvidenih zadržkov.
Skupna izjava, ki so jo objavili v Konakriju ob zaključku Lumumbovega obiska v Gvineji, pravi, da gvinejska vlada odločno obsoja prevratno dejavnost belgijskega imperializma v Kongu in izreka zadovoljstvo nad objektivno resolucijo Varnostnega sveta. Poudarja pa, da je intervenci. ja OZN opravičena in se bo opravičila samo v strogem o-kviru lojalnega in popolnega izvajanja resolucij Varnostnega sveta.
Izjava dodaja, da gvinejska vlada ponovno vztraja pri tajniku OZN, naj sile OZN vkorakajo nemudoma v Katango.
V primeru odklonitve a*jisp kasnitve postavlja gvtn«J
sil«
vlada takoj vse oborožene Gvineje na razpolago *	.j
v okviru afriške sonda za zavarovanje celovitosti » goškega ozemlja.	$
Izjava sporoča tudi, <j y(. cbe strani sklenili okrep zi med obema narodom ^ gospodarskem, kulturne eialnem in tehničnem ijdaf
Obe strani izrekata nost z alžirskim
ki se bori za svojo nost.	.	ie
Oba voditelja izraz?- -teJ ljo, naj bi se set sestal j, stavniki afriških. °	„„’n	tj
se ustvarijo ugodni P°s nji-
plodno sodelovanje m “ .jti
bc-vimi državami. Pou^J -
od««?
tudi, da je na mednaro področju v korist 8 ,juj; » ljudstva, da se ne vku noben blok.
LIZBONA, 6.
— Bra <el
t*.*!
pS
predsednik Kubiček Je P{jveh v spremstvu žene in, uai hčera in skupno z . . V sedemdesetimi ose , ??* jtjet talom na Portugalsko,
bo ostal štiri dni na nem obisku.
Obiščite zelo znd^ Zdravilišče in letod
ŠMARJEŠKE TOPU®
pri Novem niesb1
Celodnevni penzio« 1.150 do 1.400 dinar)«/
Znižane cene v pred* ni in po sezoni, bazeni in odprto «)
ni in po sezoni. Pjf
šče (hipoterma 32‘M,
Prenovljeni zidravi 1 hotel ima 120 ležišč.
40 lezis«1; ek««
pandansa s Hladna in topla tel voda. Centralna kurJ„re. Predalpska klim*|boio*.
krasni izprehodi,
Gozdovni park. In<*'!?L je: Bolezni srca in
ožiU*
ženske bolezni, Bas'ed slabokrvnost, živdnertlCa, lezni in rekonvalesc«
Informacije: Uprava e vilišča Šmarješke
ce, pošta šmarjeta-
Cenjenim gostom s« 1
priporočamo.
Petnajsta obletnica bombe na Hirošimo
HIROSIMA, 6. — Dve sto tisoč ljudi se je zbralo danes v »Parku miru« v Hihošimi ob petnajsti obletnici bombardira-rja mesta z atomsko bombo. Zborovanja se je udeležil pre-t.tolonaslednik Akihito, ki je najprej položil venec pred bro-rasti kip, ki je posvečen spominu žrtev atomske bombe, m je nato govoril zbrani množic';, izjavil je med drugim: »Prosim, da bi svet končno dosegel mir, ki naj zajamči, da se tragedija z atomskim bombardiranjem ne bi nikoli več ponovila. Ob misli, da je bilo tu žrtvovanih toliko dragocenih življenj, ne morem zadržati svoje ganjenosti in tudi ne morem najti besed, da bi izrazil svojo bol«. Poudaril je
HOTEL «TURIST» ANKARAN
Tel. Škofije 13, sporoča vsej svoji cenjeni klien-teli, da bo tudi v letošnji predsezoni izvajal popust na ceni v višini 30%. Odlična kuhinja, domače pijače, moderno urejene sobe, lepa plaža z mivko.
HOTEL »GALEB.
KOPER Tel. 243
UDOBNE SOBE, LEP VRT
■HOTEL POSTA«
nudi udobne sobe po znižanih cenah. Trst, Piazza Oberdan št. 1, tel. 241574
HOTEL «TKIGLAV»
KOPER Tel štev. 16
nudi domače in tuje specialitete in domača vina.
Moderno urejene sobe,
cene ugodne
AVTO-TURISTIČNO PODJETJE
SLAVNIK
«H0TEL BELLEVUE»
LJUBLJANA — tel. 21200
»e gostom toplo priporoča
HOTEL PALAČE
PORTOROŽ
s kavarno in restavracijo JADRAN Vabi goste na razne specialitete, ribe in odlična istrska vina. Vsak dan ples
HLAD OSVEŽUiE
KOPER - Tel. 282, 77 Opravlja turistično službo in tovorni promet - Vzdržuje domače in mednarodne avtobusne proge
Obiščite svetovno znano
POSTOJNSKO
Obiski vsak dan ob 8.3U, 16.30.	13.30,	16.—	10
Izredni obi-ki po dogovoru z upravo.
UD
s svojimi naravtn lepotami vas vabi-
itd1
Priporoča se «GRAND HOTEL TOPLICE« z depem,,,, sami, «JADRAN» in »KOROTAN«, «PARK HO1*
»HOTEL JELOVICA«, »HOTEL KRIM«
O A D	LJUBLJANA
SAP TURIST BIRO Sre,liska 4
vzdržuje vsakodnevno avtobusno progo Bled-Ljubijana-Trst in nazaj. Priporoča obisk Krvavca v Kamniških planinah z žičnico. Nudi turistične usluge v svojih poslovalnicah: Ljubljana, Miklošičeva 17. tel. 30645 m 30647, Koper, nasproti avtobusne postaje, tel. 298, Piran, Trg Tartini, tel. 5112, Portorož, nasproti hotela Central, Ankaran v kopališču Turist Ankaran
Hotel	CENTRAL
j)tl'
tel 6138, s svojo edinstveno lego ob morju ^t prijetno letovanje. Prvorazredna kuhinja, ist specialitete. Dnevno godba in ples.
81
PALAČE HOTEL, Zagreb
V SREDINI MESTA OB CENTRALNEM PARKU NUDI
svojim obiskovalcem: 100 sob, prvorazredno udobje In usluge. Nova vrtna restavracija, zimska in poletna, s premično
kopalnico, z bazenom ln vodometi — s prvovrstno domačo in tujo hrano in pijačo ter z najvišjo ravnjo postrežbe nudi izreden užitek vsa kemu našemu gostu - Aperitiv-bar Dvorane za počitek - Obednl^ ca in dvorana za bankete^, sta cenjenim gostom^,
^ vsak trenutek^, na razpo _ lago^
mm
BOHINJ VABI
Hotel
Hotel
Hotel
aZLATOH ()G»
z depandansam*
»POD VOGLOM«
z depandanso
bBELLEVUE jezero«
z depandanso
Znižane cene v predsezoni In po sezoni. V vseh prvorazredna postrežba Vsak dan ples. Nastop* nib skupin. Lepi sprehodi.
Ilf
Obiščite MARIBOR, pohorJ
PTUJ, SLOVENJ GR
in ostale turistične pokrajine na Štajerskem 'jj-iJ roškem. Vse informacije daje MARIBORSKA * STIČNA Z .’EZA, Maribor, Trg svobode št. 1, te