V tor«*, fetrtntt inoUti uhaja in ralja T Mariboru brei poliljanU na dom tavialrto Sgl. — k. • i pol leta . . 4 „ — ,, II ,ctrt leta . 'j „ 20 „ Po pošli . Za rse letu 10 gl. - k. nt pol leta > ,, - ,, ki fetrt leta 1» ., UO „ VrednUtvo in ourivniHfO je na itolnem trgn(Dom-plati) hi«, it. 17". Št. 104. V Vl{ii-ifc>oi*u 4. septembra 18G9. Oznanila; Za naradno drsatonav- rrsto i« plaćaj*. K kr.,ie »• natiane I krat f> kr. t» ■• tiska Jkrjt » kr. (• ■• tiskat Škrat.' ret« fiamenka a* placu jsjo po prostora. Za vsak tissk j« plaćat-kolek (stsmptlj) u sok. Rokopisi se ne riaSajo, dopisi naj se blagoroljnj fraaknjajo. TeoaJ II. Ruski strah. (Konec.; H koncu svojega stavka pravi dopisnik iz spodnj. Štajerskega, da Rusija še nima toliko atraktivno ali vabilne moči, da bi drugi slovanski narodi za-njo brepenili. To je stara fraza, ki jo je dopisnik brez premisleka napisal, menda zato, ker jo morebiti že z mladih nog iz glave zna. Mi smo o tem že v našem spisu o „Slovencih in slovanski vzajemnosti" precej obširno govorili. Rekli smo, da se Rusija ne bo razvijala , in da so tudi zdaj no razvija na tisti podlagi, na kteri so drugo evropske države do svoje moči in važnosti prišle, na podlagi fevdalizma. Dejali smo, da moč ruskega naroda in tedaj tudi ruske države kali iz druzega semena, iz semena, ki ima fevdalizmu ravno nasprotne lastnosti — svetu znanem z imenom ^slovanska občina." Dokler doraste iz njega košata lipa — slovanska državna in socijalna osnova, slovanska kultura — bodo minola stoletja. Tisoč let je potreboval latinsko-germanski svet, da jo prišel do celega razvitja. Tudi plodi slovanstva ne bodo v enem hipu dozoroli. Mi namreč nismo tiste misli, ka kor nekteri, ki menijo, da slovanstvo nima druge nalogo, kakor na nos na vrat vso sedanjo zapadno kulturo požreti in kopirati. Kar je to kulture vredne, da se posnema, in kar se slovanskemu značaju in slovanski nravi prilega, to slovanstva ne bo dosti mudilo. Ako govorimo 0 slovanski kulturi, si mislimo lo tisto, ki si jo bo slovanstvo poleg denašnje evropske samo po svoje in kot sad svojega lastnega bitja ustvarilo; kajti mi lo tiste narode za kulturne šte jemo, ki s svojo lastno kulturo v zgodovini stoje in celi svoji zgodovinski dobi značaj davajo. Le narodi, ki imajo take sposobnosti v sebi, imajo pri liodnost, iu to so zdaj edini Slovani. Drugi, n. pr. Magjari, ki se žive le od medu tujih čbelic, bodo s časom sami opešali in iz zgodovino zginili, čo prav nobena tuja sila čez nje no pride. Vso, kar so dandenes pri Slovanih, ali prav za prav pri Rusih videti in zahtevati more, je začetek. Vprašanje jo tedaj: kakšen je začetek? Kar se zdaj da soditi o njom — dober in čvrst Ustanovitelj rusko državne moči, Peter Veliki, je hotel vcepiti svo j omu narodu latinsko-germanski značaj ; hotel je osnovati Rusijo na fevdalni podlagi. Pa tuji cep se ni prijel, ni nikdar plodil; vse, kar se je ž njim doseglo, je bil le zadržek razvitja lastnih domačih moči. In sto let pozneje je prirojeno domače (demokratično) seme tako krepko in gosto bilo, da jo kljubu vsem zaprekam popolnoma zadušilo tujo setev — fevdalizem; komaj mu je zasijalo prvo solnce, so jo že pokazala obilna, krepka in zdrava rast. To je stališče, s kterega so mora smatrati sedanje rusko stanje, ako se pravično hoče soditi o njem. Od Petra Velikega do Aleksandra II. jo rastla le državna ruska moč, narodna pa jo zaostajala. So le, ko je Aleksander II. vlado prevzel, se je začelo notranje razvitje Rusije. Aleksander ni vnet za slovanstvo, kakor pravijo da je cesarjevič-naslednik ■—, ali on jo politično izobražen flovek. Sprevidevši, da s časoma tudi državna moč brez narodnega razvitja hirati začne, je sklenil ruski narod oteti tistih zaprek, svobodnemu gibanju in organiČDemu početju, ki so mu jih zastavili predniki njegovi. Od tega časa Rusija tako napreduje v notranjem svojem razvitji v narodnem duhu, da si je v desetih letih že skoraj vse stobre popolnoma svobodne države postavila. Marsikaj bi se bilo še moglo narediti, kar bi bilo reformam Aleksandra več bleska dajalo, pa tu se ue dela za blesk ; ruske reforme nimajo namena, da bi se slepilo ž njimi. One so resnične, temeljito in globoko zastavljene. Narodni napredek jo začet z naj boljšim vspebom ; nikdo ga več ustavil ne bo. Taka je Rusija dandenes. Ni nježna deklica, ampak tako nekaj mladega zdravega velikana, na kterega' se^člojek že mora nekoliko zanašati. „Husar" *) ga sicer misli že prihodnjo spomlad s svojimi novimi honvedi in s pomočjo laških, turških in — srbskih junakov v Azijo zapoditi in mu „Poljsko" do Moskvo vzeti, in tako doprinesti v onem hipu, kar dozdaj cela Evropa pol stoletja ni mogla. Ta mi za medvedovo kožo pred nič ne bi dali, predno jo vidimo v Pošti naprodaj. „Husar" je prebrisana glava. Z ruskimi vojskami dela, kakor tisto dete, ki mu je sv. Miklavž lesenih „soldatov" prinesel. Malček postavlja svoje „soldate", kamor se mu zdi, če mu jih je preveč, jih zažene nekaj pod mizo. Dolgo prešteva tudi Husar ruske vojake, tako dolgo, da jih jo prav malo. Ker pa mu jih je še zmirom nekaj na poti, jih pošlje precej lepo število v Sibirijo, 195 tisoč natanko pa jih postavi v Kavkaz — ker Oorkesov več ni — novim ruskim, bolgarskim in češkim naselnikom repo čuvat. Pri tem si „Husar" misli: saj o Rusiji so sme vsaka povedati; kdo pa Rusijo pri nas pozna? Blizo tako si jo menda mislil tudi (,Zukunft-iniJ dopisnik, ko jo rezal pero za svoj spis. Poli občni zbor slovenske Matice, 2. septembra. 1. Predsednik dr. Košta pozdravi nazočo ude slov. Matice. Ko je lani prevzel predsedništvo, si je svest bil, da prevzame težko in velevažno nalogo. Vendar jo rad stopil na ćelo temu narodnemu zavodu z trdno voljo, vse storiti, da ga pospešuje. Pa vkljub vsemu prizadovanju so nanj leteli napadi no samo iz nasprotnega tabora, kar rad prenaša, ampak tudi iz domačega in to ga prisili, odpovedati se te časti. V daljom govoru omeni dveh umrlih odbornikov g. Kos-a iu Šavprl-a ter častnega uda, slavnega Jana Ev. Purkijne. Tudi naša severna sestra, slovenska Matica v sv. Martinu obžaluje izgubo svojega najiskronejšega mecena, biskupa Mojzcs-a. Večnaja jim panijal. Končno vabi vso ude k besedi, ki jo njim na čast napravi čitalnica. •2. Tajnik sporočajo o delovanji Matico v preteklem letu. Novih družbenikov jo pristopilo L40 , inod temi jo K) iistanovnikov ; Matica štejo zdaj 1482 udov. Odbor jo imel 3 soje, posamezni odseki pa so imeli dosti Bej. Za letošnje leto dobi vsak ud: a.) L e t o p i s za 1. 1870, ki jo jako obširen in bo obsegal kakih *) S tem naslovom je prišla te dni v Pošti na svitlo brošura, napisaua, kakor pol-uradni listi sami trdijo, po naročbi in po načrtu grofa Andrnssv-a. Slovenski slog. Mnogo resnice hrani v sebi pregovor: slog je člo vek, čeravno so pokojni vladika S. pisali: jaz na oblike malo gledam, meni je stvar prvo. A dr. Tkalac, slovanski močenik, uči: oblika jo bistvena reč slovstvenih del. Komu se pripisuje veča vrednost, lehko razsodi navaden učenjak znajoči pravila o slogu. Knjižnik se kaže v pisavi, kako ume misli iu dušne prijave odevati, kake omike in kakega značaja mož je, kako duša biva v njem, ako ze nima občno veljave izmer: jezik (toraj i pisanje) je za to, da se z njim zakrivajo misli, to je, da so z njim laže; in ta bolezen jo izredno kužna in natezljiva v raznih krogovih brezznačajnikov, sram jo bodi. Lop slog se mi zdi kakor krasno nakinčena nevesta, da jo toliko boljo priljubi ženili; kakor nežni slavič prijetno žvrgoleči nebesko napevo; kakor ugodno doneči in raz-merno se menjajoči glas govornikov ; kakor vedri razgled na čistem zraku, krepeči duh in ugajajoči telesu; kakor zlata in srebrna posodba; kakor divna "kolica, ozaljšana hribovi ovenčanimi šibkimi rozgami, temnimi logovi, mastnimi lokami, zelen in cvetlico goječimi travniki, šumljajočimi bislricami, snažnimi hramiči, ter nadarjena vsemi udobnostmi, kar si jih želi pošteno in uravno srce. S kratkim, lep slog je neopisljiva milina; pa vendar beremo: jaz na obliko malo gledam, čeravno isti pokojnik na drugem torišči priporočajo govornikom dostojno odeto besedo, ki je podobna lepi in čedni posodi, 'z ktero hrana bolje tekne, nego li iz zamazano in nesnažno sklede. Tako uiedojo ljudje, ne soči sami sebo na jasnem, goječi meglovne in grčave nazore, slineći rodoljubje i narodnjaštvo, a hlineči se navzgor ter podpirajoči nam kvarne nasnove, hvaleči vojništvo kot dobrotvarno in osrečevaluo napra-v°, in zavojajoči narod na pogubno pohlebnost, ktera nas jo najhuje porazila storila nesvobodne; narod misleči in živeti hoteći preklina te vrste delo. — Nasprotno lagoden slog, da si jedro velja, vidi mi se podoben človeku v raztrgani in razcapani suknji, neumitemu, smrdečemu; bogatinovi hiši prepredeni paočino in drugo nesnago ; logu brez povuih hivaleov; potoku brez bistre vodice; glediščni pevkinji brez navdušenja in prijetnega grla; vinu brez priličnega okusa; peči brez toplote. Lep slog ste dve tretjini vrednosti v spisih in govorih, toda olikan slog ni dete nekoliko mesecev kakor niti krasno govorništvo, nego uspeh velikega truda, obširnega prebiranja in pri nas Slovencih, učenja iz naroda, mod ktonm še so nahaja mnogo raztresenega blaga, pa še izdaj se ne paščimo brže boljo si ga zbrati in v slovar shraniti. *) Slovenski slog so dobiva znanjem vsega slovenskega slovstva, tedaj tudi prekmurskega in pokrajinskega hrvaškega, namreč zagrebške, križovske in varaždinske žnpnnovine, do 1836. leta, in slovenskega, primerjanjem in čiščenjem; velika pomoč odličnomu slogu je grščina in latinščina, v kterih napisana dela prebiramo največ zbog umetne, lepo, gladke in dovršeno oblike, zadržaj so lehko pozve iz prevodov. Ako bi imel odgovomik biti vprašanju, kakši slog je lep v naši pisavi, povedal hi: a1 slog, v kterem jo jezik povso pravilen in primeren zakonom slovenske slovnice; b) kteri ima lepo zvezano stavko, in spremenja besede, kakor se v pisanem venci vrste razne cvetlice; c) v kterem so rabijo slovensko besedo čistega glasu, med takimi prvo mesto ido v narodu živočim ne glede na to, jeli so lastnina naših slokih in jalovih "j Bodi mi dovoljeno reeuo pregovoriti o slovenskem Blovarji. Žal nam je, kase je g. Levstik znebil jegovoga vredništva, vaekako si ga želimo drugoč k temu preime-nitnemu delu, ker vredni zameniki in možje tolike jezikoslovno izurjenosti so kroto redki na Slovenskem. Vendar izrekamo željo, da se slovar nebi vlekel preveč na obširno v razkladi, nego naj se nabrano blago dobro prerešeta, lepo uredi, ter na skorem spravi na beli svet. Z:t-tran uredbe je povedati, naj se pri soimenih najboljša beseda postavlja na prvo inosto in naznanja jen pomeri, pri vrstnicnb menjše vrednosti pa Hamo ozira na prvo: v., vsaka tujka so poznamljaj dotičnim znamenjem, toda nadrobne razlnge, odkod je, kterim potem jo prešla k nam, ni treba, jeiikoilovili bodemo pozneje, kedar bodo zbran zaklad ležal pred nnmi, za zdaj se priobči le uspeh jezikoslovnega znanja in tvarinske nabire. G. Oroslav ima še obilno zalogo shranjeno v ptujskih predelih, ki se tudi mora porabiti, izlusti rastliubko imenstvo, ktero je, bi rekel, popolno in popravljeno; toda mnogim trudom in potroaki priskrbone stvari izručiti komu, a ne dobiti potrdila, jo li poslednja pošiljka v odborovih rokah ali ne, ni svetovati. G. Oroslav tudi goreče želi, da bi mu odbor na tri ali četiri tedne račil poslati iz metliško okolico 4 može, ktero bi slovarno prepital, ker ondi še je mnogo raztresenega blaga; potro&ke hi nosil odbor. Pis. 30 pol. Ali so doda koledar ali ne, sklepal bo novi odbor, ki se snide po občnem zboru. b) Vodnikove spise, vreduje jih Levstik in jim doda življenjepis in komentar. Obsegali bodo do 30 tiskanih pol. Kolikor je dozdaj dotis-kanega in so je pokazalo, je lično tiskano in ta knjiga bo v vsakem oziru kinč naše literature. c) Tri zemljevide. d) Fizika, po Schbdlerjevi knjigi v Tuškovem prevodu, kacih 12—13 pol. e) Telovadne knjigo, ki jo ju tudi dala tiskati Matica na svoje stroške, ne dobivajo udje, ampak so bo prodajala. d;i se povrnejo stroški tiskovni. Matičin odbor je skrbel tudi že za rokopise za prihodnjo leto. V prvi vrsti so Koseškega pesni, ktero jo deloma pesnik žo poslal „Matici," nekoliko jih pripravlja za tisk, in ktere prepusti Matici za izdajo brez vsake nagrado. Sch odi e r-jeve „knjigo prirode" so vsi oddelki v delu. Gg. Šuman in Majciger sta ponudila „slovanski narod opis", ki bo obsegal kacih 25 pol, spisati do marca 1870. G. Mat. Vrečko, župnik, ponujal je Matici rokopis: „Dogmatika," obsegajoč 35—40 tiskanih pol. Odbor bo sklenil, ali se izda ta knjiga na matičine stroške. Za vrednika „naučnoga si ovni ka" oglasil so jo edini g. Noli. Stanko Vrazovo zapuščino poslala je ilirska našej Matici; odbor jo je izročil g. prof. Šolur-ju, ki tudi hrani vso drugo narodno blago, poslano Matici na njen dotični poziv. Posebno zauimiva jo Caf-ova zbirka. K. Majer naznanja, da ima ne malo narodnoga blaga , ki ga zdaj vreduje in ga bo poslal Matici do konca leta. Odbor je mnogo knjig podaril drdštvom, ki so jih prosila in tudi to leto stopil V zvezo z raznimi društvi Doboljakova zapuščina še se ni izročila Matici. Da se ta reč tako dolgo ne poravna, je kriv ljubljanski mostni odbor. On ima prevzeti ustanovo za dijake iz ravno iste zapuščine, pa tega še ni storil. Končno tajnik izreče željo, da bi se pri volitvi odbornikov gledalo na to, da bi več kot IG odbornikov bilo v Ljubljani stanujoči!,. G. prof. K rok-u se ne zdi opravičena ta želja, ker je že dozdaj 18 ljublj. odbornikov. Napačno bi bilo, vedno krčiti število zunanjih odbornikov. 3. Račun za 1868-18fi9 so ne prebere, ker ga imajo vsi udje v roki. 4. Blagajnik bore proračun za 1. 1869 do konca jun. 1870, ki je bil enoglasno potrjen. 5. I/.volijo se g. Cobnšek, Fr. Sovnn st. in Kroč za preglodovalco računa. — 6. Volitev odbornikov: Oddalo se je 71) volilnih listov. Zvoljeni so: g. Peter Kozler, dr. Zupanoc Jernej, Erjavec Franjo, Trstonjak Davorin z 75 glas., llajč Božidar 72, Vilhar Ivan 02, prof. Krek 58, dr. Toman 45, Gari-boldi, dr. Sernec, Sovan st. 42, Kosar 37 glas. 7. Pri opravilnem redu se samo pri §, 15. vname daljša debata. G. Krek: Plača za izvirne dopise jo neprimerno mala proti oni za prestave. II. Matica plačuje za polo 50 gold., naša lo 20—30 gold., za prestave pa tudi do 18 gold. Nasvetuje, naj bo plača za izvirne spise 25—40 gold. Ta predlog podpirata gg. dr. Bleiv/eis in Noli: Za tako bogato zaklado, kakoršno ima žo zdaj Matica, sploh prepičlo plačuje pisatelje, še bolj pičlo, ko Mohorjevo in celo dramatiško društvo. Predlog g, Kreka so potom sprejme z veliko večino glasov. Po končanom dnovnem redu g. predsednik, šo enkrat omenjujoč smrt častnega uda Matice Jan. Purkijne-ja, nasvetuje, naj občni zbor .oli za častne udo: slavnega slov. pesnika J. Koseškega, dr. L. Riegerja v Pragi iz g. Fr. Račkega, z Zagrebu. Z gromdvitimi /iveli-klici je bil pozdravljen in je obveljal ta predlog. Potem se je končul občni zbor. i) op 1 8 I. Iz Šoštanja 1. sept. [Izv. dop.] Iz našega trga dobivate malokdaj •kak dopis; po sporočilih „Tagespošte" pa, ki včasi strašno hvali naše „Ver-Ifassungstreuerlc" gotovo svet sodi, da v našem okraji narodna stvar na jako [sla >ih nogah stoji. Vendar se moti, kdor tako sodi, če ravno bolj na tihem, I k 1 i j o tudi tu narodni duh in so zmirom bolj razvija in krepča narodna zavest j med ljudstvom. Dokaz temu nekdanja volitev dožoluega poslanca, volitev za okrajni zastop, ki je v večini naroden, prošnje skoro vseh občin našega j okraja za zedinjenje Slovencev itd. in najnovejši dokaz volitov okrajnega šolskega nadzorništva. Vkljubu vsej nemškutarski agitaciji j je zmagala narodna stranka, Izvoljeni so gg. Franc V os n jak, posestnik I v Šostanji, enoglasno; žl. Adam o v ič, grajščak v Velenji, z 14 glasovi; Stropnik, zidarski mojster in S k u b i c, zdravnik oba v Velenji z 12 gla-isovi. Od nemikutnrske strani je tem 4 nasproti edini izvoljen sedanji šo-'štanjski župan g. N. z 8 glasovi. Ta narodna zmaga jo tem veselejša, ker I si jo šoštanjski trg nedavno grd madež pridobil po surovem rnzsajanji proti 12 narodnima dijakoma. Da pa to niso tržani zakrivili, ampak c. k. uradniki ■ z pomočjo nekoliko nevednih, surovih razsajalcev, in da tudi ostali šoštanjski !okraj je- v veliki večini naroden, pokazala je volitov šolskega nadzorništva. jSlava narodnim volilcem! Kisla voda (Sauerbfunn) 1. sept. [hv. dop.] Med drugimi ročmi smo se lukajšni Slovenci z Ogri pred nekimi dnevi v kopelji tudi o tem jrazgovarjali, ali nebi ugodno bilo, da bi Ogri nas Slovence pod tistimi pogoji anektirali, kakor Hrvate; z samim razločkom, da bi Slovenci po pogoju za j občne zadeve neko kvoto plačali, vos drugi dohodek pa bi nam Slovencem v j lastno porabo ostal, kdo bi Slovenci s tim bolje bili kakor Hrvati, da bi, čo se počasi obrtnija , poljedelstvo itd. bolj razvije, in so dohodki pomnožijo, slovenski deželi na korist ostal, ne pa kakor na Hrvaškem, kder so dačui uradi ogerski, in kder se vsi dohodki v občno ogersko blagajno položiti morajo, Hrvatom, in za potrebo njihovo lastne domovine ostane le nekih dve tisoč, tedaj od povikšanih dohodkov dežela nema Hrvaška nikako koristi, nego Ogcrska. Kakor jo finančni minister Beko v delegaciji sam rekel, so si Ogri v zapisniku o pogojni razpravi s cislajtanskiin pogojnim odborom pridržali pravico do Dalmacijo in do granico, slobodno tudi pri znanem uplivu ogerskega ministerstva za gotovo mislimo, da bodo si Ogri Dalmacijo in pa granico za kratka vtelesili, in tako bi Ogorska, če bi k temu tudi Slovenija prispadala, celo pomorjo imela, in če bodo Ceska svojo staro zvezo z Ogri spet ponovila — na čemer skoro no dvomimo — in Poljska ima, kakor jo znano, simpatije do Ogrov, bi se Bismarkovo in Košutovo proroštvo o donavski konfederaciji, kteri bi tudi avstrijsko pomorje pripadalo, skoraj vre-sničilo. In tako bi g. Ftfgulv, Weichs, in kako se vsi gospodi imenujejo, kteri'80 v delegaciji prigovarjali, da so Avstrija po sili z Nemčijo združiti mora, z vsemi šestimi miljoni Nemcev, pod vodstvom svojega vsinovljenca, Kai-scifehl-Blagatinšeka, „dio bleiernen Fussohlen abstampfend" v njihov zaželeni „Rajh" se preselili, in mi Slovenci bi se onkrat v svoji administrativni celoti zedinili, in kar se justicije, kulture in v večem delu tudi denarstva tiče, sami svoji postali, in magjoriziranju in germanstvu bi konec bil.— Nate Slovenci, pa preudarjajte tudi to. Jaz sem samo poročnik toga, kar sem fini, (Mi prinašamo tudi ta dopis le kot govorica, in menimo, da misel nima praktičnih tal. — Vredu.) slovarjev ali no; č) ki sn ogibljo nepotrebnih tujk kot strupnoga gada; kar Inakanjono kakim dohtarjem ali naučiteljem, nego najprostejšira ljudem, ki la ni naše, tega nećemo, iz zelenja svoje gore ovijajmo slogu senco; d) ki rabi na primernem torišči črstva deložja, dajajoča stavkom krepost, kratkost in začimbo in vezoča povedi kakor živci in kito sklopove ; e) ki no ponavlja prepogosto istih samostavov, pridovov in glagolov; f) ki se giblje v kratkih stavkih, vendar no v samih, inači bi bila krhVjatikfl; g) ki javlja včasih nekoliko vzleta, no plazeči vedno po tleh. Vzemeino li to lastnosti za pogoj lepega sloga, no stojiš ponosica, kteroj me zadvca nek prvenec slovenske pisave i'/.*) Pohorja v „Slov. gospodarji" grajajo moj slog in dolže ga nakopičenih deležij, preobilne kope med ljudstvom nabranih a v obče me n j znanih besed, in tuje prenadute pisave. Birokratičnost in dolge periode ne morejo meriti na moj slog, ker tega v njem ni, iu odaokda sem nasprotnik takim prikaznim, toraj o njih molčim; a dragovoljno sprojemljem sponosico nakopičenih deložij , ker resnično rad rabim, vsaj strastno ljubim krepka deložja, ktera kakor v grščini, latinščini, staroslovenščini in novem slovenskem jeziku delijo krasoto, moč in krepkost slogu; deležja odbijajo neokusno ponavljanje voznikov: ko, kedar, ker, ter, in itd. Ka bi stregla nerazumljivosti gosta raba častnih deležij, nikakor ne pritegnem, nego resnim nasprotno mnenje, opirajo se a) na to, ka so davni slovenski pisci pišoči za prosti narod rabili jako dostikrat deložja, postavimo »Hišna knjižica" štampana vu Zngrcbu 1783, rabi doležjo za de-ležjem, da si le namenjena najniže vrsto čitateljstvu; a nikdar nisom slišal bercev, ka jim je nnrazuuiljiva zbog deležij; primer na str. 192. št. 24. „Pčele koje so tatico zovu, ter tujico od drugod dohodjajuče požreti mod silom dru-geh — spoznati so mogu odtuda, da okolu lečuč to brundajuč ostrebaju blizu luknje vulja, boječo se pčel domačeh ..." in 24 ... „i onak tujico zadoh-nuvši je, pobegnu pustivši pčelco tvoje vu miru;" v tej knjižici bereš deležja: vzemši, usedši. Ravno tako v prekmurščino prestavljeno sveto pismo ni bilo **) Slovenski bi bilo: s Pohorja; mi Slovenci hoteoi naznaniti, ka jo kdo doma z viSino, s holma, ako jo i občina, ali jo prišel odonod, devljemo razroeruik n (z), kedar pa pravimo, kn jo iz veanice na raveni ali v nižavi, stavljamo iz: h Pohorja, z floča, zDunajšice; iz Bukovec, iz Trnovec, iz Zatolioja, kajti Iz Pohorja naznanja ono, kar je v njem bilo. Pis. za silo znajo črke, pa itak vse mrgoli deležij: spravivši vso vladnike, idouči spitavajte; posluhnovši krala, pridovč je stanola; vidovši; pokleknovši itd. Mat. 2.; b) na to, ka jo ljudstvo samo rado rabi, izlasti starovrčni možje, hotoči v povzdigneneui slogu govoriti: žgočo solnce, cvetočo drevjo, brneča bčela, vsaj celo: pojoča meša. Slovenec soljak so nikakor ne spotiče na de-ležjih, vsaj z njimi pravilno rabljenimi žigečeš ušesa. Deležja so urazni kamen takšim ljudem, kteri so malo med narodom živeli, ali jih pravilno tvoriti no znajo, da bi je rabili; — otli strahovjo, spričalo medlega uboštva v slovenščini. Deležja so tudi črstva sklepna vezala. Drugo sponosico, ka rabim „preobilno kopo med ljudstvom nabranih a v obče menj znanih besed", strastno ljubo objemljom, ker tako zadovaljam nauku Miklošičevemu in Vu-kovemu, ki tako postopanje čislata za največo čednost narodnega pisatelja, ter strežem svojemu prepričanju, ktero mi veleva v narodu zajemati in vzdi-gati zaklado našega milega jezika; ako jih slovarjo pogrešajo, ni moja krivnja, in ako niso občno znano, naj se občinstvo z njimi seznani bero je. Gi-tateljev pa si no smemo misliti tolikih bukvešov, ka ne bi steknoli pravega pomena, čo ima beseda slovensko koreniko; pšeto li tujke v njo sodeči . ka jo razume niže vrste Slovenec, koliko leže prekuhava slovenski želodec domaČi strošek. Iz naroda povzeto besede častnice se dično prilegajo in ponosno stoje v razstavi slovenskega sestavka, zdijo so mi kakor slavno stražnico in istinito pričo redke krasoto našega slovenskega golča, kakor mramorni stebri v vedohramu govornega svetišča, kakor stari jedrni poštenjaki proti hiravim novejšim površnikom. Te so čisti zakladi , kterimi se ponaša naš jezik. Priložiti pa moram, ka take biro dedovje, kakor mi jo sponašaler. premalo lučejo v našo slovstvo kamor prekmursko, tamo pokrajinsko brvaSko, kdor bi se jim marsiktera mračna slika „v občo menj znanih besed" spro-obrazila v svetlost in jasnost. Nevednost še nikdar ni pravično sodila vednosti. Odolžiti mi so je treba šo poslednjo sponosice, ki opomina , naj ne zagazimo v tujo prenaduto pisavo. Pisatelji vdihujo svojim spisom veo ali menjo vzvišenosti in vznesenosti potem, knkor so njihovi vzori pesniški ali ne, potlo, kakor jo narav, zdravje, telesna krepost, okolica kdor bivajo, omika Is Planine 1. sept. [Izv. dop.] (Dežmanovi rublji.) Te dni je priromalo nič menj ko 40 listov znanega „Tngblatta" v našo niti pošvabski kulturi hrepc-nečo, niti po Dežmanovem maslu zdihujočo, a prokletih grabelj se boječo mirno Planino. Gotovo so liberalci (Vi nakanili, tudi tukaj nasejati smrdljivih mrčesov in tako delati propagando za zveličavno kulturo nemškega Mihelja. Morda so tudi tukaj žo v duhu si osnovali v veliceni, visoko oplotanem, g. glavarjevem vrtu velikansko „offentlicho volksvcrsammlung" sotnislečih pri-smodežev, pri kterej bi zmagonosni (?), zadnjič počesteni vodja in misijonar vsili renegatov dokazoval, da bi nikakor ne bilo koristno zopet za nas. družiti se z „berasko" Štajersko, posluževaje 60 enačili lesičjih doniišlij, kakor v Colji. Ali reveži, kakor sploh, so so tudi tukaj oparili; adresiran je bil namreč ta dobro zaviti štiridesetak na trgovca Fl., in ker jo bil pomijavec celo tako umazan, da je moral omenjeni gospod plačati še 18 sold. p štnino za take smeti, je trgovec porabil blatnako za zavitke, tako da se zdaj sir in enake reči zavijajo v biblijo renegatov. Dragotinče, le pošiljajte jih nam, za vsacih 40 listov dobili boste 13 kcbror, in če vaša hrklarija za drugo rabo ne bo, bodo vsaj kuharice z njo zjulrej podkurile, če bo le hotelo goreti; vendar frankirati jih morate, kader boste zopet enako lune. Prastoslav. Iz Gorice 1. sept. [Izv. dop.J — Na tukajšni gimnaziji je nek profesor, ki, rojen Slovenec, nikoli drugače no zine, ko nemški, njegova nemščina je ona naj bornejšega koroškega kmeta; on se kažo in je v resnici pravi trd Nemec. Ni to pregreha nad njegovim slovenskim materinim rodom 1 Naravno je tedaj, da ta mož, ki je samega sebe zatajil in izdal, vsakega slovenskega učenca, ki se, — kar jo sveta dolžnost vsakega poštenjaka, — svoje narodnosti zaveda, ki je zvest samemu sebi, kosmato gleda. Ta mož je mladini neusmiljeno pedantičen ; natančnost je sicer lopa reč, ali Horac kliče: est modus in rebus; tega profesorja pedanterija pa je brez mero. Zato so ga že normalci bojo, gimnazijalci se tresejo pred njim, njegovi učenci ga krvavo čutijo. Ta ;iedantizem je /o marsikterega učenca primoral, se prod časom gimnaziji odpovedati, marsikterega mladenča je nesrečnega storil. Namesto da bi se učencem razlagale matematika in fizika po postavnih bukvah, nam ju ta učitelj v vseh razredih čisto po svojem kopitu razlaga in z nepostavnim narekovanjem učence trpinči, hote da bi učenci vso vedeli kolikor on ve, ne loči gimnazije od univerze in tako naloge nalaga velike in terja je od besedice do besedico, od črke do črke. Za ta dva predmeta porabijo učenci navadno tri petine časa , pa šo stričku ne zadostijo ; največ se toga učć, pa najmanj navadno znajo. Ta profesor hoče biti in je fa-ktotum goriške gimnazije, zakaj njegova beseda more veljati, naj bi tudi vsi drugi kolegi si zoper to upirali. Slišali smo , da si ta ostiinec drugam pomaga; Bog mu bodi mil, srečna mu pot! Naj ide in več no pride! Gotovo se no bo nikdo jokal za njim. To Vam pišem, da boste vedeli, kako se naša mladina k lepemu in dobremu navaja, kako so pri nas šolo dostikrat, ne učilišča, tomuč uiueilišča. Iz Gorice, 2. sept. [Izv. dop,] x. V Solkanu narodnost živi in cvete, da zunaj Tolmina nikjer no tako na Goriškem. Staro in mlado , dekle in mladenič, vse se zaveda svojo narodnosti, vse je navdušeno časti v besedi in djanji, doma in drngod. Mladeniči norijo sokolsko suknjo in zavratniko slovenskih barv; dekleta bela krila z rdečimi in višnjevimi trakovi. Kako lepo je bilo videti tako oblečene mladeniče in dekleta, lepo uvrščene pri sprevodu o semnji sv. Roka. V saboto 23. pret. meseca so jo v Gorici po zidih odlikovalo slovensko povabilo k velikemu plesu v Solkan. V nedeljo 29. grem v Solkan na razhod. Kako meje veselilo, ko sem videl plesišče okinčano s slovenskimi zastavami, rdeče-belo-višnjevimi transparenti, s slovenskimi napisi, vskliki in reki, ko sem videl slovenske fante in dekleta v narodni obleki so po podovih sukati; živili! Goriški Slovenci, ki narodno šo spito ali drcmljete in narodnost lo na jeziku nosite, posnemajte Solkanco! — Najveća hvala in čast za to gre pred vsem , vrlemu županu, čast. gosp. Doljaku in za njim gosp, Mn-kucu, ki jo pravi „promahos" med Solkanskimi mladeniči, njih vodja in na- mmmmmKmm^KmmutmMmmgjggjgggggg^ 9SSSSSŠ in mnogo drugih razmer. Piše ogledujem se v zrcalo Safarikovega, Havlič-kovega in Rotteckovega sloga, ker teh vcleuniov pisava mi jo najbolje priljubila; ineui je enako, bodi si knjiga v tem ali onem meni razumljivem jeziku pisana, samo slog bodi vzoren ; kdor zna slovanski , lehko si pomaga. Podob in pogostih delcžjih menda nijen časnikar ni toliko rabil, kolikor Hav-liček, pa vendar velja za nnjprostonarodnejšn imeni so no bodemo sklicavala, vsaj žo dolgo se znava po glasu. vduševalee, ki so tr,idi neprenehoma in v djanji in dnaru največ pripomore, da se vsaka reč v lepem redu izteče in v narodnem duhu izpelje. Slava mu! Ali kako je to, da Solkan, tako velika navdušena slovenska srenja nima boljega učiteljev Kako je lo, da Solkan, ki je toliko učiteljev izredil, rneuda dvanajst, tebi ni boljšega izbral. Ni to narobe svet, narodno uavdušeno prosto ljudstvo jo tako živo, učitelj pa tak starokopitnež. iviiiinii razgled. C. kr. n a m o s t n i k o in tistih dežel, kt« rili deželni zbori 80 začno v prvi polovici t. m. so baje /o od dunajske vlade poslani poduki, kako se imajo političnim strankam nasproti zadržati. • Ravno tako so poroča, da vlada po noboiri ceni no misli deželnih zborov daljo, nego k večemu do 15. oktobra zbranih pustiti. Zakaj ta hlastna hitrost, to je jasno, ako se pomisli, da so deželni zbori, sosebno v slovanskih deželah dozdaj bili vse prej, nogo podpora vsako sisteme, kar jih jo pod to ali ono obliko hrepenelo pO ooiitralizovanji Avstrijo. Kal.'i tudi na Dunaj i mod nemškim prebivalstvom prodira misel, da se mora Avstrija federativno uravnati in s posameznimi narodi pogoditi na podlogi pravičnih koncesij, priča volilen shod dunajsko trgovinske zbornico, kjer je voč govornikov oglasilo so v federalističnem zmislu. Istina, da ti zdaj še niso prodrli s svojo mislijo, a vsakakor je to važno znamenjo časa, da so tudi mod temi krogi množi število mož, ki prihajajo do spoznanja, da zdanje razmere no mogo imeti obstanka, in ki si upajo to spoznanje javno izrekati. Na Cosk om jo zdaj veliko gibanje. Pripravlja se vso za deželne volitve. Narodno čosko novine prinašajo čudne povestice, kako c. kr. okrajni glavarji, boritelji ktero jo vlada v ogenj poslala, razumevajo svobodno volitve in „dovoljene. vladne upljive" na volilce. — Z isto pridnostjo so so delale pripravo za praznovanje velioega narodnega moža češkega naroda, Husa. Praznovanje so je pričelo donos. Osiiovalnoinu odboru je pisal tudi povabljenec Garibaldi, ki s pohvalo priznava borenje Čehov za narodno svobodo, Denes lehko opazujemo prikazen, kako r.ivno tisti, ki našo taboro iu shode smešijo, svojo lastno poskušajo strašno poveličujejo in iz malosti napravijo politične velikane. Tako jo bil na Moravskom c. k. ljudski tabor v Slavi kov oi in po vseh nomško-vladnih listih se je na veliki boben bilo ter reklo, da je bilo 2j,000 ljudi nnzočih, medtem ko drugi vedo samo od 5000 povedati. O dr. Giskri, ki je tam za „spravo" med narodi govoril, pišo Politik: „Nam čudno done. to, če Giskra govori o spravi. Da so ta beseda v njenem pravom pomenu izrečo, moral bi vendar Utori drugi priti: No stori govor moža, tomuč mož govor. Kar so iz ust enega neprijetno čujc, to jo lehko na jeziku ktoroga dni/c ga blagoslovljen izrek/' Ta sodba se nanaša na osebnost Giskro, kteri jo kot moravski poslanec, vselej glasoval proti tirjatvain slovanskih poslancev. K Galioiji jo vslcd zaukaza iz Dunaja policijskim uradnikom zapovedano, naj odsihdob posebno pazijo ua vso tujce in glodajo, da so rodno spoluujejo /aukazi zarad popotnih listov. — Po pravici to vladno ravnanje graja „Waiiderer" očitajo, da so zdanja liberalna vlada ni naučila ničesa, ker se poslužuje tistih smešnih pripomočkov, ktero jo imela vsaka absolutna vlada do zdaj, da so jo blamirala. Ako vlada misli, da vso politične homatijo prihajajo od luktorih tujcev, daje sebi in narodom spričalo duševno ubož-nost --- pravi „WU. Bavarska vlada je prepovedala obhajanje jezuitovskih misijonov. Razlog ima vlada ta. da po bavarski ustavi so jezuiti izgnani iz dežele. V prihodnji zbornici, kjer ima klerikalna stranka skoro večino, bode gotovo zarad te stvari vroč boj nastal in bodo imel prvosednik ministerstva knjoz Hohenloho tožko stanje. V I'r a n o o sk oni senatu jo govoril princ Napoleon, znani bratranec cesarjev, tor dejal, da je Benatovu osnova pronaredeb ustave pulila. Potreba so mu zdi, da začne vlada biti zir ; liberalni, brez pridržkov. V senatovem sklepu se mu vidi preslabo zaznamovano, kakova ima biti odgovornost ministrov; senat, naj ko vidi, in naj ima zakonodejno moč. Minister notranjih zadev mu je odgovoril, da \lada bočo liberalno cesarstvo, zato pak so joj potrebno zdi, da je zmerna in providna v razvijanji svobodo. Vlada ni istih misli, kakor princ Napoleon. Med ponudniki za kraljevski stol na Španjskom so poslednjič pogosto imenuje tudi zdanji zaeasni regent Semno, nekdanji služabnik in oseben ljubimec izgnano kraljico Izabelo, mož, čigar značaj in svobodoljubjo so ne hvali. Žalosten konec bi bil potem pač: španjski revoluciji, ako res ta general te namene goji in doseže. Iz Grškega so pišo v „Correspodatioe slave" ki v Pragi izhaja, da grška narodni stranka, ktora so jo morala vsled diplomacijiuega ukaza, od krmila umekniti, še nikakor ni izgubila poguma, tomuč išče zaveznikov kjer jih moro po naravi najti namreč mod Bolgari. Razno stvari. (Porotna sodni j a v Colji) je tudi v drugi tiskovni pravdi, ktero sta imela kaplana Suo in Kavčič zarad nečega ^eingeseudet" v „Marb. Ztg.", oba spoznala za nek riva. * (Za okrajne šolske svetovalce na s 1 o v o n s k o m Štajerskem) so imenovani ti-legospodo. Za mestoMnribor: vodja mariborsko pripravnišnice, ir. .1. Kremer; za mesto Celje: gimnazijski profesor g. d. Gust. Lindner; za kmečki okraj celjski, laški iu šmarski: učitelj na mariborski pripravniŽnioi, g. Jan. Krainz ; za Vransko Gorenji grad in Šoštanj: prvi učitelj na glavni šoli konjiški, g. Petor Knpun, z. Ljutomer in Gurenjo Radgono : učitelj na glavni šoli ljutomerski, g. Jan. Bauer; za kmečki okraj m a r ibo r s k i, St. 1 on a rs k i in s-lov. bistriilti: | učitelj na glavni šoli v Uraden, g. Fr.Turtgg; tu Ptuj, Ormui, Rogatec: začasno glavno šole mariborsko vodja, g. .Vi. HebijaoiČ, za Bi o žice, Sevnico in Kozje: viši učitelj v Loki, g Fr. Jamfek; uk slov. Gradec, Marnbcrg in Konjice: učitelj na glavni toli v slov. Gradcu, g. Fr. Hafner. — O sposobnosti teh gospodov tudi dom s no vemo še nič povedati. * (V V o 1 i k o v c u) je izvoljen za poslanca v de/elui /bor koroški — volikovski župan Helbling. * (I m e n o v a n j o.) Viša deželna sodnija graška jo imenovala g. Tomaža Barillija , ki je bil na razpolaganje , a služil pri okrajni sodniji v Brežicah, za kancelista pri okrajni sodniji v Konstanjevici. — Na svojo prošnjo je prestavljen kancelisi gospod Jakob Velepič v isti lastnosti v Senožeče. * („Zatočnik".) Prva številka tega hrvaškega narodnoga časopisa je izšla. Prebivalci v Sisku so z godbo in bakljado pozdravili oba njegova vrednika gg. Vončino in Miškatoviča. * (Hranilnica) ljubljanska jo imela v pondoljek popoldne občni-zbor. Živahna je bila borba o tem, da je vodstvo hotelo po nekem „staats-streichu" službo prvega adjunkta brez razpisa dati nekemu kompotontu, ki ne služi zdaj v hranilnici in jo bližnji žlahtnih predstojniku branilničnc pisarnice. Po pravici so se takemu nepotizmu ustavili družbeniki, in obveljal je sklep, da so praviloma izpiše ta služba. - 1'odvzotniki nemškega gledišča so dobili 300 gold. podpore. * (Zbornica trgovska in obrtnijskaj je po novih volitvah imela včeraj prvi zbor. Za predsednika jo bil zopet izvoljen gosp. V. C. Zupan, za podpredsednika pa gosp. Jan. Horu k. Ker so jo gosp. dr. Toman odpovedal tajništvu, jo bil za tajnika izvoljen Janez Murnik, vrednik „Novicu, ki je žo 2 leti namestoval gosp. d. Tomana. Vse to volitve so so vršile enoglasno. * (01 o m uš ki nadškof) jo baje dobil grajo od vlade zato, ker ni pozdravit prišel nadvojvodo Karol Viktorja pri prazniku v Slavikovci. — V Olšanu so to dni istega škofa slovesno sprejeli zastopniki in ljudstvo. Zvečer se mu jo napravila bakljada. * (Slavni Turni če k) ljubljenec slovenskega naroda in jako imeniten mož bo zapustil slovenske pokrajine in čez tri mesece ustanovil se na Dunaji. Joka naj so „Brcncelj". * (Na shod nemških škofov) v Fulda je, kakor so nam jo že pred nekoliko časom od zvedene strani pisalo , povabila pričakoval tudi škof lavantinsko škofije. Ker povabila ni bilo , izostalo jo tudi potovanje. Nam so to nič čudno no zdi, kajti nemški Škofje menda nekoliko geografije in statistike znajo, pa vedo, da lavantinsl.a škofija ni na nemški zemlji, torej tudi njo škof no moro ne mi ki biti, iu no vemo kako bi ga vabili v zbor ki si pridovljc ne mško-naroden značaj. * (Učiteljskega shoda v Grade i) so jo udeležilo tudi mnogo slovenskih učiteljev. Upamo, da so si k srcu vzeli, kar jim mod drugim dobrim in površnim, svetoval nemšk govornik: naj goje in blaže tudi narodni jezik in narodovo razvijanje v vseh rečeh. * (Delavci v Trstu), posebno sodarji, ključavničarji, in malarji sob, so so svojim gospodarjem uprli in delo odpovedali, dokler se jim plačilo ne zviša. * (O nezaupnici dr. Klunu), ktero mu je poslale kranjska trgovinska zbornica, molčo „liberalni" listi, ali pa če govore, lažejo tako, da mora Kluna gotovo samega sram biti, da ima tako zagovornike. Tako beremo v enem večih dunajskili listov, da je Klunu eno pismo poslalo lo „12, reci dvanajst (!) Slovonccv" tno od 4000 voliloev voljenih odbornikov). Pristavlja se, da g. Klun šo precej vedel ni, da so to njegovi volilci iu so govori, kakor da bi bila posebna liberalnost in ponižnost od g. Kluna, da jo odgovoril onemu teh „Slovoncev", kteri še več ni kot „rokovičar in hišni lastnik". — To je pač značajno, kako taki ljudje resnico ljubijo, „Tagbl." ima včasi lepe nauke o sveti nalogi časopistva, tu jo lepi prilika, da jih svojim političnim prijateljem nasproti na dan spravi, kajti lo tu jih je zares treba. P. (Praktičnim A m er i k a nc o in) se to no zdi zadosti, da po zraku letajo, pod zemljo hodijo, po dnu morja telegrafe stavijo in železnice zidajo od euaga konca sveta do druzega. Zdaj so začeli še iz smeti, podgan, šaro, gnoja in enacih odpadkov — žganje kuhati. V začetku, pravi amerikansk list, i/, kterega imamo to notico, smo vendar mislili, da se bo ta pijača žganjarskim dušam kaj studila; toda začeli so ga kot pravi flegmatični Amerikanci kmaiu tako nevsmtljeno piti, da društvo ki ima ta novi del industrijo v rokah , dela dobro kupčijo ter mestu Cincinnati ponuja že 20.000 liber šterl. za —mestni gnoj, da bi kuhala iz njega Žganje. P. (F r a n c o z k i državnik in zgodovinar slavni Thiers) je rekel oni dan: „Osobna oblast je pri kraji ne samo na Francozkem ampak v vsej Evropi. Vlade, ki tega ne vidijo, so slepe. Samo liberalno državne naprave, kakoršno so na Angležkom, zamorojo šo narodom goditi in ako no bodo mogle čez kanal k nam - prišle bodo čez atlan-tisko morje." — Thiers je pomagal žo kralje podirati in postavljati, mora že vedeti! * (Osnovno državljansko pravice) so zove knjižica, ktera jo natisnena in založena pri Kleinmnvru v Ljubljani, na vladne stroške, ter namenjena slov. ljndstvu. Velja lo 5 kr. O glasovitom ^. lit vladni modrijan in odvetnik govori tako-lo: „0 nobenem členu postavo so pri nas toliko ne govori in piše, kolikor o členu XIX. Tukaj ga imate od besede do besedo. V Avstriji bivajo razna narodna plemena ono tik dmzega. Nemci, Slovani, Lahi i. t. d. Vsako pleme sc poteguje za to, da so mu ohrani jezik, da se mu ohranijo šege, navado in posebnosti svojih očetov, v. eno besedo, da so j mu ohrani narodnost. Projšna vlada je narodnost našo, kakor tudi drugod prav malo obrajtovala. V šolah smo se komaj tu in tam nekaj „kranjskega branja" naučili, večidel pa še tega ne. Po pisarnicah se je vse le nemški, v nekih krajih pa laški delalo. Sodnik te večkrat ni razumel in napisati so ti znali, da si se s kom za kako reč „zgbhal", med tem, ko si ti le dial, da si se „glihal", tako, da jo bilo zavnlj enakih pomot večkrat dolgoletnega pravdanja. Pa Bog vu, ali se ni tudi ta in uni po krivem v ječo obsodil samo zarad tega, ker ni bilo vse na tanko pisano, kakor je govoril. V javnem življenju, t. j. v zborih, društvih, shajališčih in po svetovalnicah bili bi se ti smejali, če si hotel slovenski govoriti. Zdaj ni več taka. Postava zagotovlja vsi m narodom enake pravice. Postava priznava, da ima v slovonskih deželah v šolah, v pisarnici iu javnem življenju slovenski jezik enako pravico, kakor v nemških deželah nemški, na Češkem češki, na laškem laški i. t. d.; kjer pa je več narodnih plemen v eni deželi, naj se vsakemu da priložnost, izuriti so v svojem jeziku, a druzega učiti naj se nihče ne sili. Lepše iu pravičnejše postave menda vendar ne moremo tirjati. Razglasitev postave že sama o sebi nam jo donesla veliko korist. Razvideli so namreč drugi narodi, da imamo tudi mi veljavo v cesarstvu in da no gre več nas prezirati. Nikomur ni več treba sramovati so svojega jezika. Nihče naj se več no spotika, da se v občinskih svetovalnicah, v deželnem zastopstvu in druzih skupščinah v domačem jeziku govori. Tudi na pošti se ti ne smejo več zavzemati, če prineseš pismo se slovenskim napisom. Pri podelevanju cesarskih zlužeb tirja vlada od vsakega uradnika, ki ima opraviti se slovenskim ljudstvom, da zna slovenski jezik. Kar so pa uradovanja samega tiče, je okrajnim gosposkara in sodnijam od ministerstva notranjih dol in ministerstva pravosodja že poprej bilo izrekoma zapovedano tako-lc : Pri okrajnih gosposkah naj se slovenske prošnja in drugačno vloge prejemajo kakor nemške, in odgovor na take vlogo naj se daje v slovenskem jeziku. Povabila, uradna naročila in pisanja do ljudi, kteri le slovenski razumejo, naj bodo slovenska. Zapisniki s takimi ljudmi in tudi z drugimi strankami, če bi tako zahtevalo, morajo se slovenski pisati. Pri okrajnih sodnijah naj sc zapisniki o preslišavauju prič v civilnih pravdah in pri razpravljanju zapuščin pišojo slovenski, kadar pričo lo slovenski govorijo. Ravno to velja za prisege in zapisnike o prisegah in pa sa zapisnike z obdolženci in s pričami v kazenskih rečeh. Zastran učilnic pa je vlada tudi že poskrbela, da se na ljudskih šolah v slovenskih krajih ne le domači jezik uči, ampak tudi drugi nauki po domače razlagajo. To isto velja v glavnih šolah, saj v prvih razredih. Tudi v latinskih šolah in realkah se uči slovenski jezik." Tu imamo prve poskušnje oficijoznega jezikovanja za naš narod. Dobro. Le mnogo tacih knjig izdajte, lo pomozito ljudstvo podučiti in politično izobraževati. Ako je vlada menila s to brošurico za-so in proti narodnjakom bombo izpustiti, so jej mi še zahvaljujemo. Ulomek iz velike komedije „Jurij ■ pušo,' ktero je slavni Miroslav Siler iz slovenskega na nemški jezik prestavil pod naslovom: „Viljem Teli." Tretje dejanje; tretji prizor. (Ulica v Ljubljani, imenovana „blatna vas"; spredaj hiša; na tej hiši se vidi namalan u-liuder ah pinjn. Razgled v hišo zapirajo vrata; za vrati so ne vidi nič , ker je vi« temno.) Jaka in Jane/, (policaja) na straži. Jaka. Zastonj stojiva tu. Nobenega H klobuku ni, da se pokloni mu. Sicer je tukaj bilo ko na sejmu; Al kar visi na steni to strašilo, Je prazno, ko bi bilo vso pomrlo. Janez. Lo spridcua drubal pristopa sem, S klobuki strganimi maha, nama V nevoljo. Al', ljudje pošteni raji Umikajo „vasi" se po ovinkih, Da hrbta no uklanjajo klobuku. J a k a. Po noči todi mimo morajo, Kedar iz mesta dam' gredo : Poredni šolarji, čevljarski dečki, in kak navdušeni kaplan, Prišedši s hribov gledat po Ljubljani. Pa vse zastonj; nobenega Vloviti ni ; te šeme so zvijačne in „trinkeld" nama zopet Po vodi splava. Janez. Tovarš, poslušaj, vedno se mi zdi, Da pred klobukom tukaj na brlini Stojiva; ni sramota policajem, Da prazni straživa klobuk ? Kdor je Pošten, zaničevati mora naju. — Poklekati pred tem cilindrom praznim, To je zares budalasto povelje. Jak a. Zakaj no pred klobukom praznim ? Saj celo praznim glavam so priklanjaš. Kmalu potem pride tudi „Jurij s pušo" s svojim sinom „B r e uc e 1 j n o m1' mimo. Ker sta „Slovenije" nekaj preveč pila, sta zato nekaj menj pazljiva, ter v ..blatno vas" zajdetn in „cilindru" dolžno spoštovanje pozabitn. „Jurja" zgrabijo nevidun „pre-klete grablje" ter ga izroče sodniji; „Brenceljna" pa tirata policaja pred ljubljanske porotnike v sobano, iz ktere jo krasen pogled na „Žabjak.„ liiifsa fanta vzame v uk pek v Mariboru. Natančneje se more zvedeti o tem v g. Janžičcvi tiskaruici. Ker je vrednik „Slov. Nar." g. A. Tomšič pred dvema dnevi odpotoval na Češko k Ilusovi svečanosti, prevzel je za ta čas podpisani uredništvo. J. Jurčič. hdatelj in vrednik .Ut/.< I Jun n Lastniki: Dr. Jo/,«- Vošnjnk in dumi Tiskar Hduard Janžlć.