■orcoa ^ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVIN? AMERICAN HOME SLOVENIAN MQRNINCS DAILY NEWSPAPER MSSaSSESWMiMr CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, JUNE 29, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL7III Bombe dežujejo na japonska mesta, ladje Gornja slika nam predstavljal angleškega ministerske- ! Predsednika Winston Churchill-a, ki je kljub dežju imel '"i kampanjski govor za ponovno izvolitev. Slika je bila ls?leta v Londonu, kjer je Churchill govoril zbrani mno- V ospredju pa je videti Mrs. Churchill, lci sedi pod *nikom v avtomobilu in posluša govor svojega soproga. 05l Sar ' .. .' '' _ GUAM, 29. jun. — Ameriška bojna sila je udarila z vso močjo na Japonce in sicer na morju, z zraka in na suhem. Japoncem je potopila ali poškodovala 23 ladij, dočim je zmetala na japonska mesta nad 3,000 ton zažigal-nih bomb. Amerikanci so se v zadnjih dneh polastili nadaljnih šest otokov v Mariannskem otočju. To akcijo ameriške bojne sile naznanja admiral Nimitz, ki je bila izvršena v sredo in četrtek na japonske ladje, dočim je danes zjutraj več kot 450 zračnih trdnjav B-29 bombardiralo štiri japonska mesta. Ameriška letala, ki so se dvignila z nosilcev, so napadla japonsko brodo-vje blizu. Koreje. Bojna letala armade, mornarice in marinov so sodelovala pri napadu. Bombniki, ki leže na bazi v Mari-annih, so napadli japonska mesta Sase-bo, Moji. Nobeoka in Oka jama. S temi mesti je naraslo število japonskih mest na 18, ki so okusila ameriške bombe zadnje čase. Vrnivši letalci poročajo, da so pustili za seboj silne požare v japonskih mestih. En sam bombnik se ni vrnil z napada. Ameriške zamorske čete so se izkrcale na šestih otokih v Mariannih, toda ta invazija je bila bolj poizvedovalnega pomena. Admiral Nimitz poroča, da so japonska letala vrgla nekaj bomb na Oki-nawo v sredo, toda bombe niso povzročile nobene škode. Nimitz tudi poroča, da je mornarica izgubila, ko je pomagala pri invaziji Okinawe 4,907 mož ubitih in pogrešanih, 4,824 pa je bilo ranjenih. S tem znašajo ameriške izgube za Okinawo 11,897 mož ubitih ali pogrešanih ter 34,422 ranjenih. Poročnik Thompson iz Dorchester, Mass. poroča, kako je zvabil k predaji na Okinawi 200 Japoncev samo s cigaretami, dočim je pred njegovimi očmi istočasno izvršilo samomor 150 japonskih vojakov ,ki se niso hoteli podati. Samomor so izvršili na ta način, da so si na svojem telesu razstrelili ročne granate. Japonci so imeli s seboj ženske in vsak je svojo poprej umoril, predno se je sam razstrelil. IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI ZOPET SO NAŠLI NAŠI VOJAKI SKRITE ZAKLADE London. — Iz Salzburga se poroča, da so čete 3. ameriške armade našle skrito zlato, vredno do $28,000,000, katero je bilo spravljeno po ukazu nemškega zunanjega ministra von Rib-bentropa. Zlato so našli v mestu Bad Gastein. -o- Parnik Alabama začne jutri z vožnjo po jezeru Erie Z jutrišnjim dnevom bo parnik Alabama, ki je letos prvič na jezeru Erie, začel z javno postrežbo ljudem. Od jutri naprej bo plul parnik vsak dan do Put-in-Bay, vsako nedeljo do Leamington, Kanada, ter dajal večerno vožnjo s plesom na krovu in v dvoranah vsak večer. Parnik odpluje s pomola na 9. cesti vsako jutro ob devetih v Put-in-Bay in se vrne ob 7 :45 zvečer. Ob nedeljah' se vrne iz Kanade ob 9:30 zvečer. Večerne vožnje trajajo ob obrežju od 8:30 do 11:30, razen ob sobotah, ko traja zlet do 12:30 zjutraj. Ob nedeljah ni večernega zleta. -o- Za margarin in ribje konzerve bo zdaj več točk Urad za kontrolo cen naznanja, da bo treba dati v mesecu juliju za margarin in za ribje konzerve več točk, dočim bodo točke znižane za sir. Margarin bo poskočil od 12 na 14 točk, ribe v kantah od 2 do 3 točk, za sir bo pa od 2 do 4 manj točk. Vrednosti v točkah skoro za vse vrste !mesa, isirovjo maslo, sadne konzerve bodo pa ostale za mesec julij iste kot zdaj. OPA tudi računa, da bo- drugi mesec nekako 5 odstotkov več mesa na razpolago za civilno prebivalstvo. -o- Mussolinijeva hči bo izgnana iz Švice Bern. — Edda Ciano, hči Benito Mussolinija in žena bivšega italijanskega zunanjega ministra, bo v kratkem izgnana iz Švice, kamor se je zatekla. Po Švici se vrše demonstracije naroda zaradi njenega bivanja tam. -o- Senator Connally toplo priporoča sprejem čarterja Washington. —. Senator Tom Connaly je včeraj govoril v zbornici ter senatorjem toploi j priporočal sprejem čarterja, ki1 je bil odobren na konferenci Združenih narodov v San Fran-ciscu, ki bo tvoril podlago za bodoči mir. "To je najboljše upanje današnjega sveta, da se prepreči nadaljne vojne," je trdil senator. "To upanje zdaj trka na vrata našega senata in mi ga ne smemo odpraviti od hiše," je priporočal Connally, ki je bil delegat na konferenci. "Oči vsega sveta so zdaj obrnjene na Zed. države oziroma na naš senat, kako hitro bomo odobrili ta carter," je govoril senator. "Ves svet ve, da liga narodov brez Zed. držav nima nobenega pomena. Zato je pa bo-' dočnost sveta odvisna od nas." Govori se, da je morda samo kakih 10 senatorjev, ki ne bodo za sprejem čarterja, torej sta dve tretjini glasov zasigurani. -o-— Opozarjamo! Prejeli smo izvirno poročilo iz domovine, kako je tisoče naših ljudi bežalo pred partizani iz dežele, da so si rešili golo življenje. Nad 50,000 jih je zbeža-na vse kraje izpod rodnega krova, preganjani od lastnega rojaka. Poročilo pove, da so pa begunci odnesli na varno originalno Marijino podobo z Brezij. Vse grozote tega bega boste lahko čitali jutri na prvi strani našega lista. Poročilo je od osebe, ki je bila tudi na tem žalostnem begu iz domovine pred komunisti. Poročilo je tako, da se vam bodo jezili lasje, toda je do pi-čice resnično! —-o- ca 29 4? ^ je v največji revščini, Opustil četrt milijona Jygo. __ Tukaj je umrl Chiesa, star 75 let. je v sobi, za katero je ^ 20 centov na dan. pi pravijo, da je umrl Radostne hrane. !egovi razcapani obleki ^ašii po njegovi smrti Vabilo na sejo St. Clair Rifle klub vabi članstvo na redno sejo v nedeljo 1. julija v navadnih prostorih. Seja bo ob desetih dopoldne. Na sejo pride več važnih zadev, zato so člani prošeni, da se udeleže .v velikem številu. Ima fino obuvalo Mandel's trgovina z obuvalom na 6107 St. Clair Ave. ima veliko zalogo belih čevljev. Ima tudi več sto parov čevljev, ki niso ' v racioniranju. Nov državni tajnik bo znan v pondeljek Kansas City. — Predsednikov tajnik Charles Ross je povedal časnikarjem, da bo predsednik Truman poslal v senat prihodnji pondeljek ime novega državnega tajnika, ki ga mora senat odobriti. Ime še ni znano, dasi se splošno trdi, da bo to James F. Byrnes. -o- POROKE V soboto 30. junija se bosta poročila v cerkvi sv. Pavla na Chardon . Rd. ob devetih dopoldne Elsie M. Desmond, hči Mr. in Mrs. Anthony Hrvatin iz 19711 Arrowhead Ave. in Al Rudman, sin Mrs. Frances Uhan iz 18808 Mohawk Ave. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročnim obredom. Vse najboljše želima mlademu paru. V soboto ob devetih se bosta poročila v cerkvi sv. Kristine Frances Florence Arko, hči Mr. ni Mrs. Frank Arko iz Babbitt Rd. in Daniel Novinc, sin Mr. in Mrs. Frank Novinc iz Ivan Avei Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse najboljše jima želimo v novem stanu. Na operaciji Mrs. Fanny Perencevich, 1374 E. 40. St., po domače Kuso. va Fanny, je prestala težko operacijo v Glenville bolnišnici Obiski so že dovoljeni. Upamo, da se kmalu boljšega zdravja povrne domov. Prva obletnica V nedeljo ob desetih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za' pokojnega vojaka Stanleya Zu-j pančič v spomin prve obletnice njegove smrti. Otroci iz vladnih hiš so upravičeni enakih ugodnosti Okrajni sodnik Samuel Kramer je včeraj razsodil, da so otroci iz hiš, ki jih lastuje vlada, upravičeni ravno tako do prostega šolskega pouka kot drugi otroci, šolski odbori so se protivili dati iste ugodnosti otrokom iz vladnih hiš, ker vlada od teh poslopij ne plačuje davka. Otroci iz teh hiš niso krivi, če vlada ne plačuje davkov in ne smejo biti grešni kozel, s katerim bi se vlado prisililo za davke, je odločil sodnik. Poljsko vlado imajo v rokah vso komunisti London. — Imena nove poljske vlade v Varšavi so dana v javnost. Premier nove vlade je Edvard Osubka-Morawski, dočim je predsednik republike Bo-leslav Bierut. Oba sta poznana komunista, ki sta bila že prej izbrana v Moskvi za poljsko vlado. Ministerski podpredsednik je Stanislav Mikolajczyk, dočim so ostala mesta razdeljena večinoma med komuniste. Vlada v Londonu nima zastopstva v tej novi vladi. Zed. države in Anglija se pripravljajo, da bodo zdaj odtegnile podporo poljski vladi v Londonu. -o— — Tobačna firma obsojena v denarno glbo New York. — Federalna sod-nija je obsodila firmo W. Simon, Inc. v globo $15,000, njenega predsednika pa v ječo za 9 mesecev in v globo $10,000. Spoznani so bili krivim, da niso hoteli prodajati gotovim odjemalcem cigaret z namenom, da jih prodajo na črni borzi za večji denar. -o- Hladneje vreme na potu, ampak danes še ne Vremenski urad naznanja, da se bodo danes Clevelandča-ni zopet cvrli. Sinoči je kazal toplomer v Clevelandu 91 stopinj in danes bo zopet tam okrog. Toda hladneje vreme je na potu proti Clevelandu. Včeraj smo imeli hudo nevihto, ki je za nekaj časa shladila ozračje. Strela je udarila na več krajih včeraj: tekom nevihte. Danes popoldne ali zvečer bo morda zopet nekaj moče. Hladnejši val je na potu od zapa-da in pričakujejo ga enkrat jutri. Velik požar v mestu , Med 6. in 9. zapadno- cesto na St. Clair Ave. je sinoči izbruhnil požar v delavnicah za žensko obleko. Požar je napra-1 vil škode za $100,000. Zed. države imajo dozdaj 1,030,679 vojnih izgub Washington. — Ameriška bojna sila zaznamuje od začetka vojne pa do danes 1,03:0,679 izgub v moštvu. Armada ima izgub do 21. junija 908,025, mornarica pa 122,654. Tako poroča vojni tajnik Stimson. Izgube se računajo sledeče: v armadi ubitih 190,277, ranjenih 564,302, pogrešanih 39,255, zajetih (pred osvoboditvijo) 114,-391. Od teh se jih je vrnilo zopet v službo 338,646. Mornarica ima pa 46,458 ubitih, 60,986 ranjenih, 10,985 pogrešanih in 4,225 ujetih. -o- Na Češkem so našli baje 1,000 trupel New York. — Radio iz Prage poroča, da je bilo najdenih v za-padni Češki več kot 1,000 trupel zavezniških vojnih ujetnikov, ki so bili ustreljeni od Nemcev ali pa so od gladu pomrli. Nekaj elitne straže, ki jo dolžijo teh krutosti, je v čeških rokah. NOVI GROBOVI Samuel Kikitz Včeraj zjutraj je umrl Samuel R. Kikitz. Naš.li so ga mrtvega v poslopju Newman-Steam, kjer je bil oskrbnik. Rojen je bil v selu Kuman, Srbija in je bil star ob smrti 60 let. Zapušča sina Roberta, ki je pri mornarici nekje na Pacifiku. Pogreb bo v soboto popoldne ob dveh iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Save. George Skiljan Staršem George in Mary Skiljan,- 1004 E. 72. St. je umrl 3 mesece in pol star sinko, George. Pogreb bo v soboto popoldne ob eni iz Želetovega po-eerftev st, Vida in na Kalvarijo. Naše so-žalje prizadetim staršem. -o——— Delavci so ubili več kot 100 Nemcev Pariz. — Osvobojeni delavci v Nemčiji so v dveh mestecih ubili v Porurju več kot 100 Nemcev. Umori, ropi in posilstva so bili na dnevnem redu. poročajo vojaške oblasti 21. armadne skupine. -o-- Seja demokratov Nocoj ob osmih bo v Slovenskem domu na Holmes Ave. seja Slovenskega demokratskega kluba 32. varde. Ker bo razmo-trivanje glede bodočih volitev je važno, da se članstvo udeleži v velikem številu. Deseta obletnica V nedeljo ob sedmih bo darovana v cerkvi sy. Kristine maša za pokojnega Antona Vodičar v spomin 10. obletnice njegove smrti. Razne vesti od naiih borcev v službi Sirka Sama V pondeljek ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovze. te na Holmes Ave. maša za pokojnega vojaka Cpl. Louis Miklicha, ki je umrl za ranami v Nemčiji 27. maja. Bil je star 33 let in je bil klican v armado 2. decembra 1942. Preko morja je bil poslan lanskega julija. Ranjen je bil v Nemčiji 20. novembra, kjer je služil pri 102. pehotni diviziji.' Graduiral je iz Collinwood višje šole ter je bil zaposlen pri Consolidated Iron Steel Mfg. Co. To je že drugi sin družine Mr. in Mrs.- Frank Miklich, ki je dal življenje za domovino. Njegov brat poročnik Ivan je bil ubit v Franciji 27. julija. V ar- madi služijo še trije bratje: Frank C. M. na Pacifiku, Sgt. Edward v Franciji in Pvt. August v Alabami, doma pa zapušča brata Antona ter sestri Mrs. Mary Zagor in Rose. Naj mirno počiva v tuji zemlji, preostalim naše sožalje. m u® m V taborišču Atterbury, Ind. sta dobila časten odpust iz armade: Sgt. John A. Koman, 1029 E. 72. St. in Pfc. Edward Krečič iz 2137 W. 56. St. m m M Glasom odredbe pošte Zed. držav moramo s 1. julijem ustaviti list vsem mornarjem, mari-nom in onim, ki služijo pri obredni straži, ako nimajo lista plačanega naprpej. Za armado to ne velja. -"dock, Pa. — Tukaj je e : iV bolnišnici Max Germ, j j ^ ■0 let in rojen v Pitts-]: * "> toda večino svojih let je : ih el v Braddocku. Bolan je , ftiesecev radi raka v led. j "" Zapušča ženo, dva sino- ] Sfistro. i ^ [Hard, O. — Dne 10. apri- ' 16 v Angliji smrtno pone-V. Anton Skoberne, star A ^anj je padla bomba, ko ' lagali na bombnik in ga 9 jtter, Pa. — Dne 15. jun. , C! 0 umrl John Jordan, star ;Va iz vasi Jordani, ob-■""^stav pri Reki, odkoder je ] ■o \ Ameriko leta 1920. Za-' ^no, dve hčeri in dva! * V Starem kraju pa tudi; jSa in sestro. ; York. — Dne 19. jun. je v bolnišnici Fanny Le-!*> stara 52 let in rojena v O 'V Zapušča moža in se- 6 , "toni j o Svetlin, v starem ^ sina. ^ K Pa. — Po petmesečni - j lie 14. jun. umrl Matt Mi-a star 64 let, doma iz Te- 7 Brodu na Kolpi, Hr-> s odkoder je prišel v Ame- M 44 leti. Bridgeport, O. — Iz nemške-1 ga ujetništva, v katerem je bil 20 mesecev, se je 18. jun. vrnil Frank Matko ml. Njegov brat Joseph je bil 8. jun. častno od-] puščen od vojakov, dne 16. jun. j pa William Gliva, ki je služili skoro štiri leta na Pacifiku in1 bil v več bojih. Milwaukee. — Iz nemškega1 ujetništva se je nepričakovano I vrnil poročnik Louis Martinčič, ml., sin družine Louis Martin-1 či. V nemškem ujetništvu se je j sestal tudi s sledečimi slovenskimi vojnimi ujetniki: Z Ru-| dolfom Hlebcem iz Št. Vida nad i Ljubljano, Ivanom Cofom iz Ljubljane, Borisom A. Under-; ' manom iz Novega mesta, Fran- ( ; com Hribarjem iz Golice, šmar- j ' tno pri Kamniku, ter s svojim' ' sorodnikom Julianom Maroltom' iz Novega mesta (očeta obeh staj si bratranca). Detroit. — Iz nemškega ujetništva se je vrnil na 60-dnevni dopust letalski poročnik Rudy Grum, sin družine Joe Grum. V ujetništvu se je nahajal 19 mesecev in bil je osvobojen po ameriški armadi. Po dopustu se mora zglasiti v vojaškem taborišču v Floridi. ključ do varnostne shrambe na banki, kjer je imel denarja in vrednostnih listin za $250,000. Našli so tudi oporoko, v kateri zapušča vse premoženje čika-ški nadškofiji z naročilom, naj se s tem denarjem skrbi za sirote. ■ jjj| Zadnji klic za nakup vojnih bondov ^ "tri se uradno zaključi kampanjo za 7. vojno posojilo. Do. j1 se obveznice večjih vrednosti dobro prodajale, pa niso šle 6 nič kaj dobro od rok. To so obveznice $25 in več, ki so i naprodaj posameznikom. iiCawiiijTn zc*aj" aPe^ra glavni kampanjski stan Staft lla nar°d> naJ ki vsakdo kupil vsaj še eno ob-| PHy veznico, serije "E" in to vsaj do pondeljka. ; 'WB! Uradno bo kampanja zaključena jutri ve- m ■r^gj čer, v Clevelandu jo bodo raztegnili pa še na ^ff drug teden, ker še davno ni dosežena kvota za IjjffTTlil obveznice serije "E." V Greater Clevelandu so ljudje dozdaj ku. Veznic serije "E" za $36,960,350, dočim je določena kvota v bilijonov. Drugih obveznic so ljudje in korporacije kupili a- iJ-949,533, dočim je kvota $101,000,000. a- Šdo za pondeljek, ko se bo napelo zadnje sile, da se doseže ,e ^a kvota v 7. vojnem posojilu, je: Ne pozabi me dan! ___ ^or le more, naj torej kupi vsaj še eno obveznico. Stric Sam '"je denar za končno zmago nad Japonci. Denar mora dobi-'a'"od ga ima, da ga lahko posodi. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBEVEO, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto »6.50. Za Cleveland. Do DoStl, celo leto 17.60. Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.60. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko ln Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $3.25. Za Cleveland in Euclid, po raznaialclh: Celo leto $6.50. pol leta $3.60, feetrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.60 per year. Cleveland, by mall, $7.60 par year. U. S. and Canada, $3.60 for 6 months. Cleveland, by mall. $4-00 for 6 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.26 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year: $3.50 for 8 months. $2.00 for 3 months. Single copies 8 cents. Entered as second-class matter January 6th, 180$. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 187». No. 150 Fri., June 29, 1945 Naravnost iz Trsta Prijatelj našega lista je prejel te dni iz Trsta pismo, napisano ravno v dneh, ko so se od tam umikali partizani. Ker je v pismu nekaj novic iz Slovenije, ga priobčujemo. Par svojih opazk dodajemo v oklepaju. "Vem, da težko čakaš obvestil, o tukajšnih razmerah. Dobil sem nekaj časa za pisanje in Ti bom skušal povedati, kar sem videl in zvedel zadnje dni. Zdi se mi, da smo kot na kakem vulkanskem svetu. Vse je nemirno, nejasno in zmešano. Noče in noče se umiriti. Ta vojska je zelo izpodko-pala temelje vsakdanjemu življenju. Celo zelo trezni ljudje, se mi*zdi, da v tem zbeganem stanju ne znajo najti prave srednje mere. Zato treba govoriti z mnogimi ljudmi, da si je mogoče ustvariti pravo sliko o ljudskem razpoloženju. To sem jaz tudi poskušal. Najprej o partizanih v Trstu. Nobenega dvoma ni, da so vsi Slovenci v Trstu bili silno veseli njihovega prihoda. Vse je mislilo, da je vendar enkrat odzvonilo italijanskemu nasilju in da Trst pride pod Jugoslavijo. Toda to prvo veselje je bilo kmalu skaljeno, ko so ljudje videli, da jugoslovanski partizani fraternazirajo z italijanskimi komunisti, ki niso tudi za las boljši proti Slovencem kot so drugi Lahi. Italijan ne spremeni proti nam svojega mišljenja in nastopanja, pa naj bo kakoršnekoli barve. Slovenci so videli, da se bratijo partizani z garibaldinci, ki so sedaj za komunizem, pa že s svojim imenom spričujejo, kako so v resnici proti nam. Videli so dalje, da so na zborovanje protifašističnih žensk v Ljubljani poslali italijanske komunistke, ki so se po Ljubljani drle po laško Titu na čast. Tudi v Gorici je bilo zborovanje, kjer so komunisti proslavljali "bratstvo" slovenskega in italijanskega naroda. Vsak je razumel, da je to še precej prezgodaj. Tako fraterniziranje je vzelo'partizanom mnogo simpatij. Še bolj je odbijalo, ko so Slovenci videli, da je tem ljudem prvo in vse komunizem in da tega stavijo nad naše slovenske zahteve. Res, da niso vsi partizani komunisti, toda pri vsaki stvari.se vidi komunistična komanda, in to ljudem ni všeč. Pa tudi način, kako so partizani nastopali, je odbijal. Hodili so po Trstu oboroženi do zob, med tem ko so angleški NovozeJandci bili na cestah brez orožja. Na shodih so obljubljali ljudem vse mogoče, dali pa seveda niso ničesar, ker tudi imeli niso. Tržačani so brž obrnili, da so kot fašisti, ki so tudi mnogo obetali, pa ničesar storili. Tako so čisto odbili tiste Tržačane, ki niso za Italijo. Kratko in malo: S svojo slabo organizacijo in s svojim nastopom, ki je vedno molil pod nos komunistično pest, si niso znali pridobiti prijateljev. Ko so končno morali pod-tujim pritiskom iz Trsta, so bili Slovenci obupani, ker vedo kaj to pomeni. Ko so nato prišle v Trst nove angleške čete, so jih Tržačani sprejeli z manifestacijami, kot se redko kje vidijo. Videl sem partizane na pohodu iz Trsta na cesti med Opčino in Sežano. Potrti, utrujeni, lačni in slabo opravljeni so se vlekli proti novi demarkacijskii črti, ki je med Sežano in Divačo. Med njimi so bili ranjenci. Mnoge so nosili na nosilnicah. Odhajali so iz Trsta obupani, strti, tihi, s smrtnim sovraštvom do zapadnih zaveznikov, zlasti do Angležev, pa obenem s kruto zavestjo, da so s svojim komunizmom in s svojo nerodnostjo Slovencem Trst zapravili. Bil je zame strašen prizor. Ker sem pri partizanih, Te bo zanimalo, kaj misli ljudstvo na Goriškem in v tržaški okolici o njih. Veliko sem govoril z ljudmi o tem. Njih misli in sodbe bi fazdelil na tri vrste. Eni ekstremisti pravijo, da bi šli tudi z vragom, če jih reši Lahov. Ti odkrito pozdravljajo partizane in jih podpirajo brez ozira na njih komunizem. Na drugi strani so diugi ekstremisti, ki prav radi komunizma ne marajo imeti s partizani nič opraviti. Drže se ob strani in vse svare pred partizanskim komunizmom. Največ pa jih je, ki pravijo nekako takole: Nam niso všeč komunisti, ki vodijo partizane. Toda vsi partizani niso komunisti, zato upamo, da bo po prvi zmedi prišlo treznejše mišljenje do veljave in da se bomo mogli otresti komunističnih vplivov. V kolikor nam torej prinašajo osvobojenje izpod neznosnega laškega jarma, jih pozdravljamo, ne da bi se z njimi v vsem strinjali. Moj vtis je, da večina Primorcev — vsaj sedaj — tako gleda na partizane in na novo vlado v Ljubljani. Niso torej kaki prijatelji partizanov, pa tudi ne izraziti nasprotniki. (Mislimo, da je pisec pisma v svoji previdnosti pametno zapisal, ko pravi "vsaj sedaj." Primorci namreč ne poznajo partizan-stva tako kot oni, ki so ga preizkusili na Kranjskem. Pa bodo že napravili izkušnje. Naši primorski rojaki tako občutijo laški jarem, da na vse drugo trenutno pozabljajo. Opomba ured.) Iz Ljubljane pride sedaj v Trst nekaj časopisov. Ne sicer redno, pa vendar nekaj. Vsi listi so v vladinih rokah in pišejo, kar je vladi všeč. V Trstu izhaja partizanski "Primorski Dnevnik" na dveh straneh. Iz teh časopisov si seveda nihče ne more ustvariti prave slike o razmerah, ker se sliši samo ena plat zvona. Govoril sem z beguncem iz Ljubljane. Ta pravi, da tam vladajo strašne razmere. Položaj je obupen. Že dejstvo samo, da je iz Ljubljane pobegnilo okrog 15,000 ljudi priča o neznosnih razmerah, ki jih je ustvarila civilna vojna med komunisti in protikomunisti. To seveda tudi priča, da je ljudstvo po večini proti partizanom. Število beguncev iz cele 'Kranjske je seveda še mnogo večje. Omenjeni begunec trdi, da je zbežalo iz cele Kranjske čez 40,000 ljudi. Morda je ta številka pretirana, vendar je strašna. Kaj bo s temi ljudmi, ki so morali bežati pred lastnimi rojaki, da si rešijo golo življenje? In to zato, ker imajo drugačno mišljenje kot ga ima zmagovalec. Menda nihče ne misli, da so to sami zločinci in da so samo tisti pošteni, ki se uklonijo partizanskemu režimu! Večina beguncev je zbežala k Angležem na Koroško. Tudi škof Rožman je s kakimi 150 duhovniki odšel na Koroško. Sedaj je verjetno že v Rimu. Vsem beguncem je nova vlada zaplenila vse premoženje. Zaprli so partizani v Ljubljani čez 2,000 ljudi. Koliko po deželi, se ne da preceniti. Kdor hoče obdržati ali dobiti državno službo mora imeti potrdilo od kvarta O. F., to se pravi od komunistov. (Konec jutri.) I -~—----1 Newburske novice j ..............-............t Trobcova Johanca so ji rekli. Pri bratu Rev. John Trobcu je bila za kuharico skozi dobo 45 let. Njeno opravilo pa ni bilo samo v kuhinji. Tudi mežnar-sko delo je opravljala. Zvonila je, cerkev pometala, oltarje kin-čala z rožami, sploh ves mežnar-ski posel je opravljala razen ku-ritve pozimi. Imela je vse skozi nekaj kokoši, katere je oskrbovala in, predno so prišli avtomobili v navado, tudi par lahkih konj. Nikdar je niste videli sedeti pri miru, dokler se je mogla gibati. Sem ter tja, sem ter tja je hitela neprenehoma in skrbela za vse okolu farovža, v cerkvi, na vrtu in še tu pa tam na pokopališču. Johana Trobec se je rodila v Logu pri Polhove® Gradcu pred kakimi sedemdesetimi leti. V Ameriko je prišla, skoraj petdeset let nazaj, k stricu škofu Jakob Trobcu v St. Cloud, Minm Ko je bil leta 1900 posvečen njen brat John Trobec v mašnika in poslan na faro je šla z njim za kuharico. Leta 1901 je bil Father Trobec imenovan za župnika najstarejše slovenske fare v Ameriki, fara sv. Štefana v Mi-nesoti in Johana je prišla znjim in je bila od takrat ves čas do svoje smrti, 10. tegififtešeca, pri njemu. Za seboj zapušča dva brata duhovnika, namreč Rev. John in Rev. Joseph Trobca, ter brata Franka, eno sestro Sr. Rosemary, in drugo Heleno, poročeno Oman. Ena sestra pa ji je umrla malo več kot leto nazaj. Naj počiva v miru. * * * Provincial misjonske druže, Father Joseph Ekert, se toplo zahvaljuje faranom sv. Lovrenca za njih vrlo pomoč, ki so jo dali pri biri za misijone. Prejel je vsega skupaj $418.21. Naj Bog povrne stotero z vsemi dobrimi darovi za dušo in telo. * * # Dva "boysa" doli na jugu, kjer so ljudje precej počasni in ne malokrat precej leni, sta bila na prostem. Eden se je vlegel v senco pod drevo, dočim je drugi stal in gledal željno na senco pred njim. Končno se zgane ležeči in reče stoječemu: "Glej, prijatelj, če hočeš doli leči, se moraš potruditi." Naši delavci, ki sedaj delajo podlago za nove stopnice pri cerkvi, so precej iste vrstewn tudi barve. Dobro, da je te vrste dela bolj malo. * * * Jos. Mišmaš, sin Rudolf Miš-maševe družine, nam piše zanimivo pismo. Pravi, da je v bolnici radi ran, ki jih je prejel na otoku Ryukyus. šteje se srečnega, da je še živ. Pripoveduje tudi, kako so Japonci s strojnicami napadli njih posadko, ravno, ko se je vršila sv. maša, kateri so prisostvovali zunaj na pro-stme. Hitro so še vrgli na zemljo vsi, razen duhovnika, ki je ravno bil pri povzdigovanju. "Noben naših vojakov ni bil zadet, dočim so tisti Japi padli do zadnjega, ko so šli naši za njimi." Tako je. Kdor drugim kop. lje jamo, sam v njo pade — največkrat. * * * Father Baznik tudi piše pisma polna zanimivih poročil. Bil je že parkrat v Trstu in tudi prav blizu jugoslovanske meje. Pravi, da bi rad dobil dovoljenje iti čez mejo. v Jugoslavijo, pa ga do takrat še ni mogel dobiti. Nam se zdi, da ga tudi dobil ne bo. Sedanja jugoslovanska vlada se boji, da bi kdo ne izvedel, kaj se godi tam. Notri bodo smeli le stoprocentni komunisti. Father Baznik pa še ni prav tako daleč. Father Baznik piše, da se je sestal z večimi Slovenci, kateri so o bodočnosti Jugoslavije različnih mnenj. * * * * Sestra v šoli: "Povej mi, Tonček, zakaj se rabi kravja koža?" Brihtni Tonček: "Zato, da kravo skup drži." * * * Ameriški Slovenci se pogovarjajo od jolietskem katoliškem shodu, ali o Ligi katoliških slovenskih Amerikancev. Dasi se skoraj ves slovenski ameriški svet zapadno od Jolieta ni zganil, se je vendar le naredil začetek, kateri bo končno, tako upamo, dozorel v močno ligo, katera bo lahko govorila v imenu Slovencev v Ameriki, če ne splošno za vse, pa vsaj za vse KATOLIŠKE Slovence. Do takrat pa bodimo vsaj toliko elegantni, neglede kje živimo, da bomo plemenito idejo moralno podpirali in ne bodimo kaki Jerneji, ki bi zaničljivo popraševa-li, češ, ali zamore iz Nazareta (.vzhoda) priti kaj dobrega? # * » Monsignor B. J. Ponikvar je zadnjo nedeljo praznoval svojo 39 obletnico nove maše. Kam to čas beži?! Zdi se mi kakor bi bilo le nekaj let, odkar sva kot študenta v družbi z drugimi slo* venskimi semenišniki pela "Noč na nebu zvezdice prižiga." ali pa ono, "Lepa naša domovina," še danes vidim te slovenske študente s kakim ponosom so govorili in peli o tej nepozabljenj domovini. žal, da je danes domovina prišla v kremple ljudi, kateri ravnajo z njo kot stekli volkovi. Msgr. Ponikvar ju želimo še veliko povratkov svojega ve-licega dneva. Njegova prva sv. maša je bila darovana v cerkvi sv. Lovrenca. * * H' Nekdo pripoveduje o možu, kateri je vsak večer, ko je stopil v poulično karo, da se popelje domov, tarnal pred kondukter-jem, kako ga bolijo noge. Kon-dukter ga končno vpraša: "zakaj si pa ne kupiš novih čevljev, če ti ti ne pašejo in te mučijo. "Veš," je dejal, "tako malo dobrega imam na zemlji, žena me je pustila, sin je v zaporu, hči je pobegnila. Edina olajšava, k* jo imam, je tele čevlje se- zuti, ko pridem domov." * * » Ko je Joe Brown zabaval vojake na New Guinea in mu je končno potekla zakladnica njegovih dovtipov in zabav, je nekdo zavpil: "Joe, povej nam eno mastno." Brownov obraz se je zresnil in v resnih besedah je dejal: "Veliko umazanih zgodb sem že slišal. Lahko bi jih povedal. Toda, že davno sem naredil trdni sklep, da ne bom nikdar kaj takega govoril na odru ali drugje, kar bi me bilo sram povedati v pričo moje matere." Ko je Brown izgovoril te besede, je nastal tak aplauz med vojaki, da ga še nikoli ni imel takega kedaj poprej. Brown pripoveduje, da so kmalu nato začela prihajati pisma od očetov, ■ mater, bratov in sester ter zaročenk vojakov, v katerih so mu čestitali in odobravali ta njegov nastop. Res je, da se jnorda še marsikdo nasmeje umazanim dovtipom, toda vsak izobražen človek si misli pri tem: "O, ko bi ti vedel koliko ugleda si zgubil s nepsametnim blebetom, bi se nikdar ne bil ponižal v to gnojnico." * * * Vstopnice za naš "Summer Festival" so pričele prihajati nazaj. To nam da lepo priliko, da vse sproti vpišemo, kajti za vse bodo dobili farani kredit, kar so prinesli za vstopnice. Zato pa ne čakajte predolgo. Pošljite odlomke vstopnic nazaj. 24 vstopnic vas stane samo dva do. larja. * * * žena: "Tako lep klobuk sem videla v mestu danes . . ." Mož: "Kar pokrij ga. Bom videl kako ti paše." * * * Začni dan z Bogom in ga nehaj z Bogom, pa boš srečen na zemlji in v večnosti, ker, če tako delaš, potem ne boš nikdar storil smrtnega greha. Misel na Boga, ki te bo spremljala te bo tega obvarvala, da ne boš s premislekom kršil božje zapovedi. * * * August Kristančič, eden naših vojakov, kateri je bil prebil kot jetnik nekaj časa v nemškem taborišču, je dospel domov. Njegovi starši stanujejo na West Side, dočim je njegova soproga Rusova iz Union Ave. Čestitamo njemu in vsem njegovim na srečnem povratku. Doma na dopustu je tudi Andy Ule, sin Andrej Uletove družine. Andy se je precej potegnil, odkar je pri vojakih, tako se nam zdi. Pa saj sta tudi oče in mati visoke postave. * * s;: "Liga katoliških slovanskih Amerikancev," ki je bila ustanovljena zadnjo nedeljo v Jo-lietu, ne misli delati čudežev. Misli pa se zanimati za Slovence tukaj v Ameriki in v Sloveniji. Prav kmalu bo morala zavzeti korake glede slovenskih beguncev, kateri bodo tako nujno potrebovali moralno in materialno pomoč. * * Sigfrid Undset je švedska pisateljica in spreobrnjenka h katoliški veri. Leta 1928 je prejela Nobelovo nagrado za njena dela v literaturi od švedskega kralja. Drugi dan je vzela la-vorjev venec, ki ga je prejela ter ga položila pred oltar žalostne Matere Božje v cerkvi. če verjamete al' pa ne auuaaumu&ii Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Tako nas je učil nepozabni moj učitelj Janko Leban, znani mladinski pesnik in pisatelj. Jaz takrat nisem še razumel njegove pesniške žile, okusil sem jo pa večkrat. Še pVav dobro se spominjam, kako me je nekoč poklical k ra-portu, ker nisem bil prešnji / Pozdravi iz Pennsylvanije Forest City, Pa. — Hallo! Kako se kaj imate na St. Clair-ju v Clevelandu? Pri nas je menda povsod vse po stari navadi. Sonce, dež, gorko, .mrzlo, eni bolnj, drugi zdravi. Eni so veseli menda zato, ker sq drugi žalostni. Prodajalci bogati, zato so odjemalci revni. Eni so srečni, ker so za partizane, drugi pa smo srečni, ker nas v miru puste. In tako vsi pričakujemo veselejših in boljših dni pod varstvom sv. Jožefa, ki je naš farni patron. Pozdrav vsem prijateljem, Matt Derk. L--o- Nevljudni mesec Slavni zvezdoslovec Cassi-ni je povabil nekoč v Parizu več prijateljev, da jim pokaže in razloži lunin mrk. Med povabljenci je bila tudi neka dama visokega rodu, ki se ji prav zbog tega rodu ni zdelo vredno priti o pravem času. In res prišumi, ko je bil mrk že pri kraju. Vsi ji izrazijo globoko obžalovanje, ker je zamudila nekaj tako zanimivega; ona se pa zmagoslavno smeje in reče: "'Za mene bo gospod Cas-Sini mrk že še enkrat nanovo pokazal in razložil." -o- — Predsednik Zed. držav dobi plačo vsakega pol meseca. Plačo prejme v obliki čeka, katerega podpiše državni blagajnik in ki ga prinese predsedniku v Belo hišo posebni sel u zakladniškega oddelka. * * * Nekaj nasvetov Voda, v kateri opereš meso, je jako dobro hranivo za cvetlice in druge sobne rastline. Kdaj bo konec vojne z Japonci? Ako uganete, dobite lepo denarno nagrado! Da se bomo nekoliko motili in lažje čakali na konec vojne, razpisuje Ameriška Domovina tri denarne nagrade onim, ki bodo najbližje uganili, kdaj bo uraden zaključek vojne z Japonci. Nagrade so $100, $75 in $25 Kdor bo najbližje uganil konec vojne, dobi prvo nagrado, drugi najbližje drugo in tretji najbližje tretjo. Kaj vam je treba storiti, da dobite nagrado? Prečitajte pa-zno sledeča pravila: 1. Pravico do nagrade imajo samo naročniki Ameriške Domovine, ki morajo imeti takrat, ko bo nagrada določena, list tudi plačan. 2. Napišite na papir uro, dan, mesec in leto uradnega konca vojne z Japonsko, kakor vi mislite, da bo. Denite v kuverto ter zapečatite. Pošljite ali prinesite v urad Ameriške Domovine, 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio. Zunaj na kuverto zapišite v levi kot: V-J. Tako bomo videli že na naslovu, da je v pismu naznanilo o koncu vojne in ne bomo pisma odprli. 3. Izbrana bo posebna komisija, ki bo odpirala ta pisma takoj zatem, ko bo predsednik Zed. držav uradno po radiu naznanil konec vojne z Japonci, kot je to storil ob koncu vojne z Nem-čijo. 4. Vsa ta pisma morajo biti v uradu Ameriške Domovine do SOBOTE 1. septembra. Lahko odgovor pošljete takoj ali kadar hočete dc( 1. septembra. Na pozneje došla pisma se ne bomo ozirali. 5. Pišite razločno, da se bo lahko čitalo. Napišite uro, dan, ■mesec in leto konec vojne, ter podpišite svoje polno ime in naslov. 6. Vsak naročnik Ameriške Domovine sme napisati samo en odgovor. 7. Ako se pa primeri, da jih bo več, ki bodo dali natančno isti odgovor, se bo nagrado med nje enakomerno razdelilo. Torej zdaj pa le na delo in ugibajte! Trije naročniki bodo gotovo dobili nagrade, vprašanje, je samo kateri. To je pa od vas odvisno. 4 S dan na naši univerzi. Z očete sem šel v gozd, kar je bil° 1 vsak način veliko bolj opravilo kot pa šola. Vsaj j šemu očetu se je tako zcJj meni pa tudi. Leban je Pa.1!r v tem oziru zelo nazadiiJa!t mnenje in popolnoma dru»l no kot sva ga imela midva zf četom. Ko sem torej drugo J11 prištorkljal v šolo, mi je n reklo, da se ne bo vst*PraV šlo. Zato tudi nisem Potrl{a tako s podkvicami kot drug® ko sem se plazil po temniv in gori po stopnicah v tis« boratorij, kjer so mladij \ niševcem s palico in dru£im spešnimi pripomočki vliva'1 števanko v glavo. Dokler ni bilo gospP^3 1 tel j a je bilo v šolski sobi 2 prijetno, stokrat bolj ■ pod strogim učiteljevim som. Do takrat smo i"ie 1 mreč besedo mi, betičnik1-so nam izrekla naša šaržo. Za vse, kar so "gnide," kot smo jih hudega storile, bodisi s te so nas tožile v šoli in do^ nam kaj drugega ] storile,, smo jih prejiil pouka plačali s precej v' mi obrestmi. Vlačili za kite ali« jim kako drU „ izkazovali svojo globok0 klonjenost z nesmrtni (■ c lom: to vse ljubezen s*11^ so nas zopet zatožile 111 je smo jim povrnili. Tako ^ ^ dan za dnem (n smo i v-znanosti in modrosti' Jj, se čudeč, kako morejo bi11 je tako nespametni, da 1 ^ šole in plačujejo učitelJi po nepotrebnem. . ■< Ko je stopil v šolsko Ia1 spod učitelj, je vse d Listi, ki so pričakovali * , s ^rad'o ali. odlikovanje,^0;a< te deli roke t je na i : telesa, kjer je kmalu P { i plesal čardaš učiteljev 1! ( U !i kako drugo pripraVl1 n3 sr< je. To je bil prvi 1 £ H pouka, ki se je zdel goi] tu čitelju zelo važen, na"1 ' .'st, Torej to je bilo «st0 ^ h-, po tistem dnevu, ko sv« ^ i v očetom mislila, da se - cr, bo podrla, če mene en \{ • bo videla. Lahko je ^ «a goče, da so me oče en c'b og li pri sebi samo zato, " .. r ljubljenemu učitelju P1 k< vsaj en dan jeze. .^i spazilo oko strogega tiCi.]e «t njegov glas mi je od * H jazno ukazal: >'Japč<*>" . • pi!" Vidite, jaz-ni^' >r kdar dosti dal na slad, j 01 de in tudi takrat bi , J. klopi bolj brez skrbi. ^ ? učitelj zarjul name, °i me je tako priiiz»jen ,,lv v avdijenco. e ^ Razume se, da «ie Lt J dlje, da sem se dvigi"1 ^ P pi kot je pa vzelo n^ M kadar sem ju hotel "b ^ (( traj spraviti P°k0"cl^e t [ dobro vedela, da ju ^ jj L* samo zato, da bi J1151',,, i »i, ,.,k O'* ' tli: zance m sena, amp«*"- . j.j ^ ka dolg in težak dan v JL ^ ob štangi. se su Videl sem, ka&> s°vrst j b iskreno ljubljeni sa,, Q ^ zlasti pa tiste "gnid° 0< name iti kar čutil sefl^ ^ njih oči svetijo v s ' Q čakovanju, da bo zclaJie)1ii , ste tepežkanje na j ^ univerzi m da bri"1' ^ Vj ne bo tisti, ki bi teP1^ • prav bo istega v Pol"L ji :v, lezen in da bo nesel, ^ ^ ne vara, precej j [ ^ domov. jj 1 j Predno sem nft0Lat* L pot od Poncija do. 1 ^jj ^ kor sem mislil, da J v oskrbi 2. šift, od 3:30 do polnoči. Mi bi radi dobro kuharico, ki zna pripraviti dobra, tečna jedila. Majhna tovarna. Prijetni delovni pogoji. Posebna transportacija aranžirana. Dobra tedenska plača in overtime. Eaton Mfg. Co. E. 65th St. & Central Vzemite Central Ave. bus ali Scovill ulično karo. (154) V najem V najem se odda 3 sobe zgorej, samo odraslim ljudem. Pokličite HE 2586. (150) V Collinwoodu! V Collinwoodu je naprodaj trgovsko poslopje, zidano, stanovanje za 3 družine, en trgovski prostor. Hiša v najboljšem stanju, velik lot, 4 garaže; cena samo $12,500. i Hiša za 3 družine, 3 gtiraže, | lot 80x138; dohodki $75 me-Isečno; cena $6,500. Blizu Grovewood hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe, lep lot. Dajte svojo ponudbo, V Euclidu blizu City Hall zidan (iz opeke) bungalow 5 sob, 2 leti star, lep lot; primerna cena. Za nadaljna pojasnila se oglasite ali pokličite J. Knific 740 E. 185. St. nasproti Muskoka IV 7540 ali KE 0288 (June 26, 29) Pravkar smo dobili 500 steklenic i Kimla po $2.35 steklenica >;■ Mandel Drug slovenska lekarna ' I 15702 Waterloo Rd. Delo dobijo Sprejme se moža, ki bi bil nekoliko vajen pri barvanju hiš in izučenega barvarja z nad-unijsko plačo; vzame se ga tudi kot partnerja pri podjetju. Zglasite §e ali pokličite, Lu-kanc, 698 E. 159. St. MU 3729, (151) Sprejme se dve ženski za čiščenje, obe za ponoči. Zglasite se v uradu na 842 E. 79. St. ali pokličite HE 2000. (x) Natakarica se sprejme Sprejme se $eno ali dekle, da bi stregla gostom pri mizah. Večerno delo, dobra plača. Jankovieh Bar 523 E. 152. St. in se je spela pot navkreber, n minjala hči, naj ne moli g: iff > naj se pokrije in neko- b 2 Ipočije, in ponujala mu je 3 1 steklenico, ki jo je bil g ju apolnil. Starec se je bra- d iel Ida ne gre na božjo pot: n iv iest. j n te' Ne je dolgo obotavljal, in j č.< ga! je vstajala počasi. V vi- k i v: ostro zaviknil kragulj, S1 ti:jžko perotjo je izpreletela i j "ran in sedla na temne, n mi V dolini je zapel zvon, j <" li 'a se je zgenila. "Na svat-; D j. ki je bila meni name- p i 1 si je dejala, i i 'iva!" je dejal zopet oče, n jt 16 ze dušila sapa. j g j ( 1 sta hodila zdaj položno, ^ :li avkreber, zdaj po kame-i, aj po mehkih, z vlažnim z, ekl nastlanih tleh ob goz- r. i 8kove j nega kostanja, oče ^ lic hči za njim, da ne bi jq .»i, loja njega priganjala. t) na, I je delala; kakor da pe- j. (Cfl tii pregovorila očeta, da ^ et Ustavil se je; a sesti ni v vil fes, da bi mu ostrmele dO i jih je komaj dobro o- p. riii "iromala sta že precej vi. 0 \ iznad megle, ki'se je ^ j li razkrajala, se je za- ( i! cerkvica. Ta pogled je ^ % Starega moža'z novim je lin. čutil je pač utruje-0 : ' klecale so mu noge; to-'gu * in upanje ga je gnalo tjl |!i ljubezen do ubogega | Tudi Mana^se je vese- . Srideta kmalu na goro, •( želela je gori ostati ali 0l)( i Vsaj ta dai) ne bilo tre-lD{ ®ti, ko bo veselje šumelo gjj 1 in spominjalo njo iz-0 ji e sreče. 0 s ^dnjem klancu je zače- ^ 0 S že pobirati. Hropel je () Lj brisal pot z obraza, se g ' j I in ustavljal, ker mu je R 8fce nagajati. Oziral se y 0( Ibih. okrog, po prehoje-p . ta nazaj, da bi skril u- a trdovratno se je .. 01 l|ke jedi. Tako sta pri-?ol ' vrh. Gori je vlekel mr- in Mana je zavijala n jj je bil ves v potu, v de- p feijo, ki jo je nosil med s ijj |grnjeno. Klančarja je S l„ \ cerkev. Tam je pa- j ftl\ kolena in molil goreče, j u,j !ii;sebe še nikoli. Rte v klop!" mu je šep-s p jfka, ko se je bil utrujen se| I ;Oče je odkimal in ji r/ ;1 v roko eno krono, da naj lK<3i »krog oltarja v dar. Ko j toila, je oče vstajal. To-£e . je bil! Bled in siv v 5 at i or mrlič, Jiva!" je šepetal in o->:> lezel iz cerkve. •ie;i. Xnm je slabo, oče?" ga Sevala zunaj hčerka in 1 ^ po poti do prve- hiše. 'ž me je stresel," je de- ] V • "in kar črno se mi je, 1 , 'pred očmi." ' t (1? !i sta dobila gorak za- leglo pa očetu ni. Maja1'' fla v velikih skrbeh, kaj fciJa, ali spravila očeta set. ali poslala po zdrav-v'i'st «bi mogel priti šele dru-0 ' Ljudje so ji bili sicer , ^ ,J; toda Videlo se jim je, ,KeI Nadlega ni prijetna, ne [o pa yam je,* oče?" je ienu I v strahu Mana, v ^ tako," je mrmral mož. vi se mi .vrti in tema se _if y Kaj hočeš? Star člo-•e •]' IVala Bogu, da sem" o- 0 E;j, Mati božja bo po-; Sa j imam jaz tudi rad i1 J I sina, samo pomagati il®' j ^orem. — Ti, Mana, šel. kdo po gospoda? ziH'J |orcla ni take sile. am_ -se! !f1a pot.' Moj Tone" — mu je besede, lovil 1 41, ! in se naslonil na mizo, li'. J Pa je, kaj vam je?" je , ^ Mana in se sklonila 'tls, s domači so prihiteli in 16} Z dramili moža, ki se ni •oti fedel, m fl je,v je dejal gospo-telJ' 1 bil vesel takega go- 'Pomagajte mi!" je tar- nala Mana. "Saj vidite, v kak-šno stisko sem zašla. Vse vam bom povrnila." 111 "Kaj bo zdaj?" je vprašal gospodar in izpraševal, odkod da sta prišla, kako daleč da i-mata do doma in kaj bi ukrenili. Mana je jokala zraven o-četa, ki jo je bil zapustil v toliki stiski in obložil s tolikimi skrbmi. • "Kar tukaj denimo mrliča na oder," je menila gospodinja. "Težave so; toda kaj se hoče?, Dekletu je še hujše. Bo že Bog plačal." Mane tudi res ni vlekla zdaj r nobena reč več domov v zapu- L ščeno hišo, kjer bi jo bilo pri belem dne\*.i strah. Medtem je zapel mrtvaški zvon in opomnil Mano, da mo- 1 ra poslati poročilo na Klanec do Brica, da bo tudi on zvonil. Dobri ljudje so uredili vse po- "t trebno, kolikor so mogli in znali, semtertje je prišel tudi kdo kropit in molit za umrlega moža. Dve noči je prečula Mana ob mrtvaški postelji in studenec solza je usihal v upadlih očeh. Ko pa je bil tretji dan prinesel tesar krsto in so zvonovi zvo- 7 nili k pogrebu, ko je hči jema- ' la slovo od svojega očeta, je vstopil nenadoma Bric in Sa njim Tone. Sestro je stresla groza, ko je zagledala svojeg;-brata. Prva misel je bila, d i je spomin in da je tudi Tone umrl. "MLr^OGTAir Stanovanje iščejo Mlad zakonski par z 2 otrokoma išče stanovanje 5 sob v K okolici Grovewood ali Lake Shore Blvd. Kdor ima kaj pri- c mernega naj pokliče Mr. Žužek med 1 in 5 popoldne na ATlantic 3100, extension 355. — _(152) Pohištvo naprodaj Proda se divan, popolnoma nova postelja, peč za gretje na p premog, kuhinjska miza in 4 stoli. Zglasite se na 3911 E. 97. St. MI 3136. (152) Popravljam in predelujem .. hiše, stanovanja in trgovske ^ prostore ^ Strehe pokrijemo nanovo ali pa n popravimo stare strehe. Zanesljivo in točno delo. Cene zmerne. Dam ^brezplačno proračun. Se priporočam FRANK JANŠA 5715 Prosser Ave. 3EX 1904 - 1 (Fri.-x) ^ Moški in ženske j s ki morajo nositi opore (trusses) j: bodo dobro postrežem pri nas, kjer imamo moškega in žensko, ^ da umerita opore. Lekarna je odprta ob nedeljah. 1 Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph, C, SLOVENSKI LEKARNAR. 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio ' Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Točna postrežba! e Zavarujem vam vašo hišo ali . pohištvo, kot tudi vaš avto. . Točna in zanesljiva postrežba. - Za podrobnosti vprašajte l John Prišel i 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473- (Fri. x) 1 _____ POZOR! HIŠNI GOSPODARJU , Kadar potrebujete popravila pri 1 : vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ), ali fornezih. zglasite se pri e LEO LADIHA a 1336 E. 55th St. HEnderson 7740 n Za cementna dela ii kot pločnike in driveways pokličite > John Zupančič d- 18220 Marcela Rd. Tel. KE 4993 r- ' (Fri., Sat.-x) Dobiček pri izletih« > t Ml PRODAJAMO IN POPRAVLJAMO £ L vseh vrst 4 PRALNE STROJE, VACUUM ČISTILCE, MIXERS, FANS, r GLADILNIKE in ELEKTRIČNE LIKALNIKE 1 V PETELIN APPLIANCE 1155 EAST 58th ST. HEnderson 3551 >. 1 OF M0NCRIEF furnezi IB lisffl \ Služijo Clevelandeanom več kol Bjl >53 "W 50 let. Vprašajte MONCRIEF trgovca 1 ^uuuiniuniiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiii , PLES in ZABAVA I! m . Pri nas imamo vsako soboto ples in dobro zabavo. Na | t 3. julija bomo imeli "Slovenski večer." Godba: Joe Kushar | 1 — z | Trio, pri S ^ LUDVIG NIGHT CLUB |; 20160 LINDBERG AVE., EUCLID, OHIO | ž iiiiHuiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiumiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiT v -i-——--—---- r lomi.............................................................................................HUH..........................................n I Slavnostna odprtijaj 1 V SOBOTO 30. JUNIJA . | I WEST 105th TAVERN I JIMMIE in CATHERINE ANDREN 1 3466 WEST 105th STREET | < . . . Kokošja večerja $£.00 ... | : I- GODBA ORchard 6527 1 < 5 .................ami...........................................................................................la.................................... DR. P. B. VIRANT - OPTOMETRIST PREGLED Oči — PREDPIS OČAL Uradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do 5:00 Zvečer: 6:30 do 8:30 v sredo in soboto: 9:30 do 12:30 15621 Waterloo Rd. . Cleveland, Ohio v poslopju North American Banke Za sestanek pokličite IVanhee 6436 A. GRDINA & SINOVI Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 2088 Ambulančna posluga podnevi in ponoči :ulllllllllll||||||HIIHIIIinillllllllllllllllllllllHHIIIIIIilllil"ll«l»l»H«l»"ll»,,,,,,,,,,,!s I KUHINJSKE PECI! | 5 Pri nas imamo kompletno zalogo 1 GRAND, ROPER, QUALITY | plinskih kuhinjskih peči. Imamo tudi električne kuhinjske | = peči. Pridite in si jih oglejte. 1 Norwood Appliance & Furniture Co. | 6104 ST. CLAIR AVE. ............................................................................................. Ustanovljeno 1908 % Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue Ml...... ....j, ALI SLABO SLIŠITE? " Pridite k nam in poskusite irezplačno novi Zenith Radio-uc pripomoček za sluh. Na isoče oseb si ga je že nabavilo n zdaj ne morejo biti brez ijega. i /K t m COMPLETE i i I Model A-2-A VI J With N«ua>o4-C1 sta: Matevž Hebevec IPriho (p. d. Jeršan) Pokojni je izdihnil svojo blago dušo po dolg1 ^ t ran j mučni bolezni dne 15. maja, k večnemu počitku stn°'<■ ura pa položili 18. maja po cerkvenih obredih v cerkV!aSlJ ker Vida, na Calvary pokopališče. Pokojni je bil ob c lansk smrti star 75 let. ; Doma je bil iz vasi Radlek, fara Velike Notranjsko. V Ameriki se je nahajal 45 let in je ves ^ ^^ delal pri American Steel & Wire Co., zadnjih 10 »e ^ je bil v pokoju. Pri društva sv. Srca Jezusovega )e 44 let' bva-ft0T Dolžnost nas veže, da se tem potom iskreno za ^ ;'ške limo vsem, ki so nam stali na strani in nam bib ^ 2dri lažbo in pomoč v času bolezni pokojnika, kakor tiscu dneh tuge in britkosti, ko je umrl. Er&v 0jeOa n; Posebno zahvalo izrekamo sinahi Pauline, 1 Tavčar, ki je veliko pripomogla v času bolezni t ^ stregla ter lajšala bolečine. 1 ^ Iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki ste položil1 ^ tetin krasne vence h krsti pokojnika v zadnji pozdrav- iti s nam je bilo v veliko tolažbo. Ravno tako izrekanj. gg lepšo zahvalo vsem, ki ste darovali za sv. maše. ^ Isec bodo bralo za mir in pokoj duše, kot tudi vsem. p bc darovali v gotovini. °v v Najlepša hvala tudi pogrebcem od društva ^ ^ Jezusovega, ki ste nosili krsto pri pogrebu, kot ^ ^ ^ vsem, ki ste dali svoje avtomobile na razPol_a9°gpre- sfne pogrebu in vsem, ki sto se udeležili pogreba m i mili pokojnika na njegovi zadnji poti na mirodvo1. Hvala lepa Rev. Baragi za opravljene cer^ala !°ki obrede in za prijazne obiske v času bolezni. Lepa ^ lo ( tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za j stransko najboljšo poslugo ter lepo urejen P°9 taji sprevod. s je JyJfS- Posebno zahvalo tudi izrekamo Mrs. Plut 5. . J. Stwan iz E. 72 St., ki ste se trudile z nabiranjem^, ^k spevkov med sosedi in prijatelji na E. 72 St. za s venec. ■ -ka A11' Našo zahvalo tudi izrekamo bratu pokojni* ^ ^ dreju Debevec in družini, ki so prišli na p°9r V Smithfield, Pa. ItlOo . -a či*1 i Bodi vsem skupaj, ki ste nam na en ali drug1 ^ ^a izkazali svoje simpatije in pomoč v tem\i času kosti, izrečena naša najlepša zahvala. resial Preljubljeni soprog in dragi nepozabni oce, v ^ si trnjevo pot svojega življenja in zdaj počivaš v ^ hladnem. Odšel si v večnost, kjer ni ne trpljenJ ^ ^r muk, tja, odkoder ni več vrnitve, nas si pa pustil ^ ljene in žalostne. Počivaj v miru in lahka naj ^ ^ ameriška gruda. Spomin na Te bomo ohranili v ^ srcih do konca naših dni, dokler se tudi mi ne zdr s Teboj tam nad zvezdami! |jja Žalujoči ostali: S ]M HELEN, soproga _ 'lij MATTHEW in T/SGT. LADISLAV, s»n % OLGA, poročena DEBELAK, hči t PAULINE, sinaha ^! ANTHONY, zet MATTHEW, vnuk % MARGARET in MARION, vnukinji V, ANDREJ, brat v Smithfield, Pa. S Cleveland, Ohio, 29. junija 1945 ^ "A zdaj pojdite, dragi Vick-ers, da se pripravite na odhod!" 1 Ko je bil Geoffrey spet v : svoji sobi, je moral še dolgo mi- ; p liti na guvernerjeve besede. Torej je Surat-kan na Krimu ! . . . Potem je moral misliti na , Perrya, od katerega je dobil pismo, v kateremu mu sporoča, da so ga spet dodelili sedemindvajsetem polku in da poj de tudi on na Krim ... Da bo moral /. nekim sporočilom odpotovati še pred svojim polkom tja. Geoffrey je vzel pismo z mize. Brat mu ga je pustil tam pred tremi dnevi . . . Bral je, kaj mu brat sporoča dalje: "In upam, da boš pozabil vse tisto težko in hudo, kar sva ti prizadela Elizabeta in jaz. Vem, da nama boš odpustil in da naju razumeš. Na svidenje pri Balaklavi! Tvoj zvesti brat Perry." Geoffrey se je bolestno nasmehnil. Potem si je potegnil z roko čez čelo, kakor da hoče odgnati neprijetne misli. "Mali moj Perry!" je pomislil in velika nežnost mu je napolnila dušo . . . "Samo da bi bila- z Elizabeto srečna!" Stresel se je, potem pa začel naglo spravljati svoje reči v kovčeg. Ta čas je vstopil služabnik in dejal: "Sahib, Miss Campbellova želi govoriti z vami." Viekers ni nič . pomišljal, marveč mu je dejal mirno: "Naj pride noter." iiilii 1917 — 1944 1 ■BBPslil; ' . ' i SSUf p S r V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE NESREČNE SMRTI NAŠEGA ISKRENO LJUBLJENEGA SINA, BRATA IN NEČAKA Corporal Frank Hren-a ki je v boju nekje v Nemčiji za svo bodo in ljubezen svoje domovine žrtvoval svoje mlado življenje 29. junija 1944 v najlepših letih. Kruta vojna, kaj si nam storila, kake neusmiljen bil je tvoj meč, sina, brata in nečaka si nam ugrabila na nedolžno žrtev izbrala si ga, V zvesti službi domovine prezgodaj tvoja pot končala je, k Bogu naše prošnje dvjgamo, da ti Dri Bogu krono slave vžival boš Tvoji žalujoči: OČE, BRAT, SESTRA; Tvoja žalujoča teta ROZI MALOVAŠIČ Cleveland, O 29. junija 1945. Naslonil se je na svoj veliki 11 kpvčeg in gledal skozi okno. Hotel se je naglo zbrati, da bi J mirno in vedro pričakal svojo nekdanjo nevesto. Niti zapazil ni v teh mislih, kdaj je prišla v sobo. Tiho se J je dotaknila njegove roke in ^ rekla: "Geoffrey!" * Geoffrey se je naglo obrnil. Ko je zagledal njen bledi, objokani obraz, je stisnil zobe in r jo nežno prijel za roke, ki so ji mrtvo visele ob straneh. 5 "Elizabeta!" * "Geoffrey, nikar ne bodi hud name, da sem prišla in da ti ne 1 dam miru niti zdaj . . . Mora- 1 la sem te videti, preden odideš, da se ti zahvalim za vse, kar si ■ rpi storil! Jaz danes potujem v Anglijo. Prišla sem po slovo." Geoffrey jo je ustavil in ji ni pustil, da bi izgovorila do konca, kar se je namenila. "Ne govori mi o° tem! Vse, kar sem storil zate, mi je bilo lahko in lepo . . . kako lepo . . . , Toda . . . ali si . . . prečna?" Sklonila je glavo in zajokala: "Perry je pred dvema dnevoma odpotoval na bojišče . . . Odpotoval je na Krim . . ." I Geoffrey ji je odgovoril, ne , da bi se ozrl vanjo: "Vem . • • Pustil je tu pismo, v katerem mi sporoča, da je dobil povelje, naj še pred sedemindvajsetim polkom odpotuje z važnim poročilom tja . . ." Dekle je zaihtelo: ' "Ubili mi ga bodo . . . Oh, saj vem, da mi ga bodo tam čisto „ zagotovo ubili! . . . ! Nekaj časa sta molčala, bilo je slišati samo dekletovo ihte-n je. Potem je Geoffrey obotavlja-~ je se spregovoril: "Ali ga imaš tako zelo rada?" Zašepetala je, da jo je. koma j slišal: "Da, rada!" Geoffrey je gledal vstran,* ji božal lase in mirno izpraševal dalje, kakor da pri tem "ne gre nič za njega: "že dolgo?" ' "Od tedaj, odkar sem ga spoznala . . ." Geoffrey je spet za trenutek pomolčal, potem se je vzravnal in ji dejal z odločnim glasom: "Saj sem tako slutil ... Dekle ga je začelo opraviče-vajte se prositi: "Odpusti mi, Geoffrey!" ^■■Hipr******' '^hhHhhh HhHHP^ HHk; £|NHHH&H||mH H| - t ■HUh 'JHElHi RHnBBun ^tff&lr j^^HHJHH la, '.'.■,■ ■ HBHHHBi Mm. iflHB V BLAG SPOMIN DESETE OBLETNICE SMRTI MO-JEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA Anton Vodičar ki je preminil dne 1. julija 1935. Kako pozabit to gomilo, kjer tvoje blago spi srce. ki mi brezmejno .vdano bilo ves čas do zadnjega je dne. Žalujoča: 3MARY VODIČAR, soproga. Cleveland, O., 29. junija 1945. Viekers se ji je malce na-, smehnil: "Saj ni nič zato, Elizabeta! . . . Saj nista vidva kriva tega ... Ne on, ne ti .. . To se tolikokrat dogaja . . . Saj je to čisto naravna stvar . • . Nič nenavadnega . . . Perry je dober fant... Z njim boš gotovo srečna . . . Jaz nič ne dvomim o tem I. ..In ko bo vojne konec . . . ... se bosta . . . zatrdno . . . vr-j nila v Anglijo . . Kajne?" Pri teh njegovih besedah so ' jo začele solze dušiti: 1 "Da . . Ko bo vojne konec 3 . . ." Čutila je, s kako bolečino e ji Geoffrey to govori. Čutila je, n kako jo je moral imeti rad . . . Čez čas je Geoffrey dejal s pritajeno grenkobo: I "Želim vama veliko sreče!" ^ Sklonil se je naglo in jo než-n no poljubil na čelo. "Toda zdaj mi oprosti, Elizabeta, moram pripraviti svoj« stvari za na pot." d Naglo se je obrnil stran, da e ne bi dekle zapazilo, da so tudi njemu stopile solze v oči. ^ Ko je začel pospravljati, ji je še dejal: "A kar se tiče Perrya, bodi 3rez skrbi! Skrbel bom, kar se do dalo, da se mu ne bo nič zgo-lilo! In . . . zbogom, Elizabeta —!" Dekle se je na pragu ustavilo in se še enkrat obrnilo k njemu : "Geoffrey, ali bi mu hotel cozov in Angležev. Vsa ta vojska se j-e na Krimu bojevala proti Rusom. Zavezniški oddelki so si že dolgo zastoj n prizadevali, da bi osvojili trdnjavo Sebasto-polj. Rusi so vsak njihov, šeJ tako premišljen in pripravljen naskok odbili, da so napadalci vsakokrat imeli hude izgube.' "Sovražnik je bil ne le m°cl od zaveznikov, marveč Je imel v oblasti vse ugodne i žaje, ki so mu olajševal'0 bo. Zlasti je to veljal0 2 šine okoli malega mesteca laklave, med katerimi ie ' la neznatna soteska, » j zaradi krvavih bojev i" ki so jih zavezniki ime»l nadeli ime ''Dolinasrn^iJ MANDEL'S posebnosti za pred 4. julij Jfnis&^lf JP- Ravno ob času, ko potrebujete / bele čevlje za vsakega člana družine. Imamo na stotine parov čevljev JKKKffll^jIIIp ki niso v racioniranju, vseh barv, belih ali belih in rujavih. Čevlji za igranje tako nizko kot $1.95 do $4.85 Te čevlje morate videti. Mandel's Shoe Store "ZA BOLJŠE ČEVLJE" 6107 ST. CLAIR AVE. * ✓ Poleg Grdina Shoppe RODNEY ADAMS GRELNA POSTREŽBA Nov lokal 550 E. 200. St. vogal Monterey Odprto dnevno 8 zj. do 6 zveč. Sredo do 1 pop., soboto do 8 zveč. Kompletna zaloga plumberskih in grelnih potrebščin in opreme Mi imamo v zalogi . . . ♦FURNEZE NA PREMOG, jeklo in lito železo *FURNEZE NA PLIN, Gravity in Airconditioning units "CONVERSION PLINSKE GRELCE •BLOWER UNITS •TERMOSTATE za furneze na premog in plin. "BOILERJE, para in vroča voda ♦STOKERJE na premog. Sedaj je čas, da daste pregledati furnez brez vsakih stroškov Naj vam naš licenzlran vdevalec pomaga premagati vsake težkoče, ki jih morda imate. FURNEZI RE-CEMENTIRANI.................................. $15.00 IN VEČ Naša kompletna zaloga plumberskih potrebščin vključuje: - 20 ln 30 gal. avtomatične grelce za vodo — toilete — umivalnike — Tank Jackets -r- termostate — bakrene grelce — Stone lined grelce za vročo vodo ,(|majo 20 let garancijo; mere 24 in 33 gal.) — De Luxe Laundry Trays — pipe iz medi — baterije za žepne svetilke — žarnice. Pokličite KEnmore 5200 M. Jacoby - R. Leigh: POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ROMAN BECKER'S FLORAL SHOPPE CVETLICE, VENCE IN ŠOPKE ZA VSE SLUČAJE JOSEPHINE DRASLER-BECKER 15800 Waterloo Rd. Bus.: IVanhoe 3200_Res.: KEnmore 5325 BEFORE YOU BORROW TO BUY A HOME GET OUR LOW RATES AND HELPFUL TERMS Clevelan6 [j^LTUst Company®]