/Primorski Št. 66 (16.716) leto LVI. PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu ori Gomnii Tmhi iti rvHR contomi^ pri 88020000 * tiskarna graphart KNJIŽNICA FRANCE BEVK DELJA 4 / P.P. 221 Obrtna cona Dolina Dolina 507/10 (Trst) tel. 040 8325009 fax 040 8326021 £ NEDEUA, 19. MARCA 2000 Strma pot brez blišča Breda Pahor 21. kongres Slovenske kulturne gospodarske zveze ni "padel" v najbolj povoljno obdobje. Za organizacijo samo so današnje razmere nedvomno veliko boljše in bolj obetavne kot v Času Prejšnjega, na katerem V° se zbrani morali odločati, ce in kako bo organizacija preživela. Tokratnega, goriskega, Pa zaznamuje ponovno razočaranje ob ponovnem zastoju parlamentarnega postopka spreje-nranja zaščitnega zakona. Povsem razumljivo )ei da je bila temu vprasanju namenjena velika, skorajda pretežna pozornost, s tem pa )e bil nekako zasenčen Pomen sodelovanja med krovnima organizacija-nia Slovencev v Italiji, Se pravi med SKGZ in SSO. Problematike namreč ne gre osvetljevati samo s senene strani, se Pravi naglasevati pravilnost izbire in izpo-stavljati rezultate, temveč tudi s senene oz. Preverjati nadaljnje in dolgoročnejše možnosti, na kar sta opomnila Predsednika. Zastoj - po izračunih naj bi bil ze trinajsti - pa Je kongresu odvzel tudi nekaj blišča. Prav gotovo za SKGZ, ki je v vse-b^skem in stvarnem Pristopu k zagovarjanju interesov slovenske n*anjsine v Italiji na kongresu utemeljevala Svoj "preporod", to ne bo razlog za tožbo, vendar Pa vrste uglednih vajencev tako iz naj-Vlsjih italijanskih kot s ovenskih državnih vr-jn ni bilo. Razlogov ni 1 o treba posebej navajati, nikogar posebej ne veseli, da se mora za svoje ali za krivde poli-lcne sredine, kateri pri-Pada, javno zagovarjati. n vsekakor vsi rajši Padejo na slavje kot ^ed ljudi, ki so - tudi po njihovem prepričanju -Praviceno razočarani. Ob kritičnih ocenah Pa je z včerajšnjega kon-gresa izšlo tudi pre-Pncanje, da bitka se ni .^ubljena, vendar je pot 0 cilja dokaj strma, Preplezati pa jo bodo orali Slovenci v Italiji, “Premljeni s trdno voljo z zavestjo, da zaščitni fkon ne zadeva samo ovenske manjšine, obritev zakona se auirec uokvirja v evro-Psko perspektivo, ki jo a celotno območje, na : .orem živijo Slovenci ta“jani, v besedah se -ga mnogi zavedajo, v banjih pa (se) ne. GORICA / KONGRES SLOVENSKE KULTURNO-GOSPODARSKE ZVEZE Ob zaskrbljenosti za zaščitni zakon tudi odločenost, da se pride do cilja V zvezi z zaščito sprejeli dokument - Govor tudi o odnosih znotraj manjšine GORICA - Zaščitni zakon, zaskrbljenost in razočaranje zaradi ponovnega zastoja v parlamentarnem postopku in odločenost, da se zadevo pripelje do konca: to vprašanje je bilo v ospredju včerajšnjega kongresa Slovenske kulturno gospodarske zveze v Kulturnem domu. V zvezi z zaščitnim zakonom so zbrani sprejeli dokument, v katerem poudarjajo, da Slovenci v Italiji Ze vsa povojna leta pričakujejo, »da se z ustreznim zakonom uresničijo ustavna določila, ki naj zagotavljajo naši manjšini pravice in zaščito«. Dokument so kot poziv naslovili na predsednike italijanske republike, obeh vej parlamenta in vlade. V poročilih pa sta tako predsednik kot tajnica Zveze Rudi Pavšič in Jole Na-mor načela vrsto vprašanj, ki se po eni strani nanašajo na odnose v manjšini, po drugi pa zadevajo notranjo strukturiranost zveze. Glede odnosov v manjšini je bil ponovno naglasen pomen sodelovanja med SKGZ in SSO, kar so poudarili tudi gostje, najbolj pa se je ob tem zaustavil predsednik SSO Sergij Pahor. Slavnostni začetek kongresa pa je bil namenjen podelitvi priznanj posameznikom in organizacijam za njihove življenske zasluge oz. izjemne sodezke na posameznih področjih, vezanih na uveljavljanje slovenske manjšine v Italiji. Na 2. in 3. strani ITALIJA / V TEKU VČERAJŠNJEGA DNE V 2 požarih umrlo 7 pribežnikov V Legnanu umrlo 5 makedonskih državljanov, v Neaplju 2 Poljaka MILAN, NEAPELJ - V teku včerajšnjega dne je v Italiji v plamenih izgubilo življenje kar 7 pribežnikov. V noči med petkom in soboto je v pozam zapuščene tovarne v Legnanu pri Milanu umrlo 5 makedonskih pribežnikov (med njimi dva otroka in dve Zenski). Od skupine se je rešil edinole bivši jugoslovanski nogometaš Zlatko Jovanovič. V Neaplju pa sta vCeraj dopoldne umrla dva poljska državljana v plamenih, ki so zajeli železniški vagon, v katerem sta našla začasno zatočišče. Na 20. strani Predložene liste za deželne volitve RIM, TRST - Včeraj opoldne je zapadel rok za predstavitev kandidatnih list za volitve, ki bodo v nedeljo, 16. aprila. V 15 deželah z navadnim statutom bodo imeli deželne volitve, in sicer prvič z novim sistemom, ki predvideva neposredno izvolitev predsednikov deželnih vlad ter nagrado za liste, ki bodo prejele relativno večino glasov. Poleg tega pa bodo 16. aprila tudi upravne volitve. Tako bodo v Furlaniji-Julijski krajini obnovili Sest občinskih uprav, in sicer v občinah Čedad v videmski pokrajini ter Ganeva, Montereale Valcellina, Barcis, Claut in Travesio v pordenonski pokrajini. Na 20. strani NABREŽINA / VPLETENIH SKORAJ 40 MLADIH Mreža preprodajalcev in uživalcev mamil Zbirali so se na trgu pred devinskim gradom - Pet so jih aretirali, druge pa prijavili NABREŽINA - Na-brezinski karabinjerji so skupaj z devinskimi policisti prišli na sled skupini mladih, ki so razpečevali in uživali mamila. Gre za domačine in prijatelje z bližnjega Trziske-ga, ki so se zbirali na trgu pred devinskim gradom, kjer so jih preiskovalci skrbno opazovali. Pet so jih aretirali, a so že v hišnem priporu, 19 so jih prijavili sodstvu, 14 pa prefektu za upravni postopek. Zasegli so tricetrt kilograma mamila (haSiSa, marihuane in kokaina), strašilno pištolo prirejeno za streljanje in nekaj pripomočkov za uživanje mamil. Na 5. strani Zakonska zaščita: SSk predlaga ostrejše akcije TRST - Prazne klopi leve sredine v poslanski zbornici in posledična nesklepčnost zasedanja so znak velike neresnosti vladne večine, tako ocenjuje zadnja dogajanja v zvezi z zaščitnim zakonom deželno tajništvo Slovenske skupnosti. Stranka Slovenske skupnosti, meni njeno tajništvo, je v teh štirih letih levosredinske vlade storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi odgovornim pri vladi, v parlamentu in v Sloveniji posredovala nujnost odobritve dobrega zakona, zato očitno ostaja v danih okoliščinah edina pot internacionalizacija našega nevzdržnega stanja. Tajništvo SSk je na seji govorilo tudi o usodi goriske Kmečke banke. Na 12. strani Ljudska univerza praznovala 100 let TRST - Ljudska univerza, ki skrbi za sirjenje italijanske kulture in jezika na Tržaškem, predvsem pa v Istri in na Reki, je včeraj slavnostno praznovala 100-letnico ustanovitve. Svečanosti v dvorani mestne skupščine so se udeležili Številni gostje, rimsko vlado pa je zastopal podtajnik na zunanjem ministrstvu Um-berto Ranieri. Slo je predvsem za praznik, na katerem bi se vsekakor lahko prireditelji izognili nekaterim nepotrebnim retoričnim poudarkom. Na 12. strani Motorne in električne nahrbtne kosilnice znamke STIHU po ^izrednih cenah AGRARIA MOČILNIK Ul. Udine 18 - Trst Tel. 040418878 Na voljo tudi rezervni deli vseh znamk ! ! ! IZREDNA NOVOST NA KRASU!!! »AVTOMOBILSKI SERVIS SESLJAM« lastnika: Švara & Masten Tel. 040-299768 - Fax: 040-291480 SPECIALIZIRANA IN POOBLAŠČENA MEHANIČNA DELAVNICA ZA TEHNIČNI PREGLED AVTOMOBILOV (REVIZIJE) V SESLJANU •* zraven veletrgovine C0NAD na pokrajinski cesti SESLJAN-NABRE2INA OPRAVIMO PREGLED V 30 MINUTAH! Odprava vseh mehanskih in električnih okvar! PRODAJA GUM! ODPRTO OB SOBOTAH OP 8.00 DO 12.00 POKLIČITE NA TEL. ŠT. 040/299768 PREDSEDNIK SKGZ RUDI PAVŠIČ / MANJŠINA IN ZVEZA DANES »Veliko izzivov in tudi razlogov za optimističen pogled v bodočnost« GORICA - »Slovenska kulturno-gospodarska zveza želi v Času velikih izzivov odigrati aktivno vlogo v prostoru, ki ga oblikujejo hitre spremembe in kjer bo veliko od nas odvisno, Ce bomo znali ostati v srcu dogajanja. Pred nami je veliko pomembnih izzivov, ki naši narodnostni skupnosti nakazujejo perspektivnejše vstopanje v novo tisočletje.« S to mislijo uperjeno v bodočnost je predsednik SKGZ Rudi Pavšič začel razčlenjeno poročilo na včerajšnjem kongresu v Gorici. Poudaril je, da »živimo v času evropskih integracijskih procesov, ki bodo tudi našemu obmejnemu področju ponudili drugačne in boljše perspektive. Vključevanje Slovenije v EU mora postati aktualno tudi za našo skupnost. Doslej smo se premalo ukvarjali s temi problematikami in nismo še popolnoma zaznali pravih razsežnosti teh procesov, ki bodo v naših krajih oblikovali nove scenarije razvoja in integracije.« Po Pavšičevi presoji so za manjšino potrebni in pomembni skupni projekti z matično Slovenijo, po drugi strani pa je ravno tako nujno intenzivnejše povezovanje v italijanske gospodarske, upravne in družbene dinamike. Kajti razmišljanje, da je lahko manjšina uspešna kot samostojno jedro, nikakor ne vzdrži soočanja s stvarnostjo, je še menil Pavšič. Vendar pa bo bodočnost teh krajev ob manjšini tudi odvisna od krajevnih politiCno-gospodarskih faktorjev. Ravno pri tem vprašanju pa se po Pavšičevi presoji zatika. »Ce po eni strani Tržaška občina in Goriška pokrajina po naši oceni zastavljata svoje nadte dolgoročno in v viziji novih evropskih dinamik, nas zaskrbljajo določeni zastoji in predvsem negativni pristopi do naše narodne skupnosti, ki jih zagovarjajo zdajšnje večinske uprave na Deže-li, na Tržaški pokrajini in v Občini Gorica. Občutek je, da so v teh upravah obremenjeni z razmišljanji iz preteklosti in zaradi njih ne vidijo perspektiv, ki se ponujajo tako Italijanom kot Slovencem na tem območju. ... To velja tudi v odnosu do naše skupnosti. Strahovi iz preteklosti pogojujejo razmišljanja za bodočnost. V tem smislu ocenjujemo tudi zadnjo pobudo deželne vladne večine (Severne lige), ki s predlogom po ustanovitvi Zveze Slovencev namenoma ruši našo manjšinsko subjektiviteto, izpostavlja negativno preštevanje manjšine ter se opredeljuje za takšno organiziranost, ki je daleC od naših hotenj in potreb.« Nato je Pavšič prešel k internim problemom, ko je zatrdil, da »se Slovenska kulturno-gospodarska zveza Zeli utrditi kot povezovalni element naše bogate strukturiranosti in obenem odigrati vlogo kulturno-politicnega foruma« .V povojnem Času je Zveza odigrala primarno vlogo v kontekstu takratnih uveljavljenih sistemov in družbeno-politic-nih scenarijev, danes pa mora v celoti udejaniti vizijo, predstavljeno pred tremi leti na kongresu v Boljuncu. »V smislu nekakšnega etničnega sindikata moramo zastaviti naše sile, da bomo učinkovito in kakovostno zastopali interese naših članic in same narodnostne skupnosti v odnosu do italijanskega in širše slovenskega prostora ter do same Evrope.« Pred tremi leti se je Zveza borila za obstoj, danes si prizadeva za bodočnost manjšine, katere pa si Pavšič ne predstavlja brez odobritve zaščitnega zakona. Predsednik SKGZ je zatrdil, da je Zveza najprej v Prodijevo in potem v D’Ale-movo vlado investirala veliko pričakovanj, zato sta razočaranje in prizadetost ob nenehnih zastojih zakona veliko večji kot v prejšnjih Časih. »Kljub vsemu pa je naša naloga, da se prav v sedanjem Času maksimalno potrudimo in da izkoristimo vse možnosti, da bi vendarle prišlo do odobritve zaščitnih norm za Slovence v Italiji. Potrebno je torej, da zberemo vše naše sile in skupaj z demokratičnim italijanskim svetom in ob podpori matične države poiščemo najprimernejše poti, ki bi nas pripeljale do cilja. Ko pa bi se slučajno udejanili negativni scenariji, potem mora biti vsem jasno, da v tem primeru ne bomo poraženi le mi, Slovenci v Italiji, poraženo bo levo-sredin-sko razmišljanje v naši deželi, poražena bodo tista prizader^anja, ki vidijo v sodelovanju in pogo- varjanju med sosednjima državama razlog za vsestranski razvoj tega območja.« Iz konfliktnosti do dogovarjanja: tako je nato Pavšič povzel razvoj odnosa s Svetom slovenskih organizacij. Po njegovi oceni sta organizaciji dobro prestali prvi izpit, Čeprav med njima še obstajajo razlike, tako nazorske kot tudi v odnosu do manjšinske stvarnosti. »Skupaj s Svetom slovenskih organizacij moramo Cimprej preiti v drugo fazo sodelovanja in načrtovanja«. Ustvariti je treba takšne pogoje, da bo manjšinska stvarnost prerasla zdajšnjo statičnost, ki je v dobršni meri tudi posledica vse hujšega finančnega položaja in težav. Prav zaradi izredno zapletenega in mestoma tudi kritičnega položaja slovenske organizi- ranosti v Italiji, je po Pavšičevem mnenju nujno, da v skupnem dogovarjanju pride do sistemskih in funkcionalnih rešitev. »To je naloga, ki Čaka v naslednjem triletju obe krovni organizaciji. Od naše večje ali manjše uspešnosti bo odvisna tudi verodostojnost in krovnost SKGZ-eja in SSO-ja.« Po predsednikovem mnenju je res, da strukturiranost vidno prerašča količino sredstev, ki so ji namenjena, res pa je tudi, da mora v dani stvarnosti manjšina maksimalno gospodarno in funkcionalno uravnati misli in dejanja. Preseči je treba sedanji sistem, ki je izraz minulih časov, delovati je treba po principu prioritet in načrtov. »Ce ne bomo delovali v smeri, ki sem jo nakazal, bo zmanjkalo priložnosti za razvoj, naše organizacije se bodo vsebinsko in strukturalno starale in mladim ne bomo nudili nikakršnih možnosti vključevanja v naša kulturna, športna in gospodarska prizadevanja.« Pred manjšino je veliko izzivov in ogromno dela, v logiki prioritet pa zasluži prednost šola, je rekel Pavšič, ki je nato analiziral to področje in zagovarjal ustanovitev Foruma za šolstvo. Glede notranje organiziranosti Zveze je nato Pavšič predlagal, da bi razbremenili zdajšnjo strukturiranost in bolje izpostavili razmerja med deželno in pokrajinskimi stvarnostmi. Predsednik je nato opomnil na uspešno pot, ki jo je Zveza prehodila v zadnjih treh letih, potem ko je leta 1996 globoka kriza družbenega gospodarstva močno zamajala njene temelje. Izhod iz krize je temeljil na prepričanju, da je to gibanje še potrebno v vidiku novih razmišljanj in načrtovanj. Vendar pa je nujna proučitev razlogov, ki so privedli do krize organiziranega gospodarstva. »Opremiti se moramo z novimi pravili igre, takšnimi, ki bodo jamčila prozornost pobud in bodo vsebovala uspešne nadzorne mehanizme, ki bodo lahko že ob nastanku onesposobili morebitne kvarne stranpoti. Tudi na lastninskem področju je treba spremeniti sistem, kar smo v bistvu že storili z ustanovitvijo dveh skladov.« Prizadevanja v gospodarstvu morajo postati vsemanjšin-ska in skrb za njegovo ra- st mora postati ena od vodilnih izbir Zveze, je še rekel Pavšič, ki je tudi pozval Republiko Slovenijo, naj prične izvajati resolucijo o krepitvi ekonomske moči manjšine, kot jo predlagajo manjšinske gospodarske organizacije in to v dogovoru s sorodnimi organizacijami med Slovenci na Avstrijskem Koroškem in v Porabju. Nato je predsednik SKGZ pozornost namenil športu in pri tem zatrdil: »Izredno razvejana tele-snokulturna aktivnost in kakovostni rezultati, ki jih beležimo tako na tekmovalnem kot tudi na vz-gojnem področju, nas morajo zavezati, da bomo ta segment naše organiziranosti upoštevali vedno in povsod.« Slovenska organizirana skupnost pa mora potrebno pozornost namenjati tudi izvenšolske-mu izobraževanju in socialnim problematikam, je rekel Pavšič, ki je nato prešel k obravnavi kulturne tematike. Menil je, da je umestno, Ce se vprašanja kulture lotevamo celovito. Potrebne razvojne procese bremeni pomanjkanje denarja, kar pa ne sme postati alibi, da se ne poiščejo ustrezne rešitve. »Krovnima organizacijama je Urad RS za Slovence v zamejstvu zaupal skrb, da pripravita finančne plane za manjšinsko organiziranost. Dejstvo, da smo z Uradom uspeli ustvariti korektne in delovne odnose, jamči učinkovitejši odnos do naše organiziranosti.« Dotaknil se je še volitev v Zadrugo Primorski dnevnik: v zvezi s tem je dejal, da bomo odslej v okviru manjšine znali bolje zastaviti skupno sodelovanje, takratne izbire pa so bile sad dogovora skupnega zastopstva v težnji rešitve Časopisa iz njegovih hudih finančnih težav. Zaključni del govora je Pavšič namenil aktualnim političnim vprašanjem, npr. napetostim v levo-sre-dinskih koalicijah, tako vladni kot tudi v tistih na krajevni ravni, zaradi Cesar je Zveza zaskrbljena, kot odnosom v manjšini s pozornostjo na skupnem zastopstvu, ki »je dodobra izmučeno in dotrajano«. Nujno je novo telo, v dogovoru s SSO-jem je SKGZ izdelala nekaj osnovnih izhodišč. Krovni organizaciji zagovarjata tezo dogovarjanja brez volilnega preverjanja s prepletanjem predstavnikov civilne družbe in izvoljenih predstavnikov v javnih, državnih in evropskih institucijah. Manjšinski sistem, ki je bil značilen za ves povojni Cas do prvih devetdesetih let, je dokončno zatonil, je ocenil PavšiC, obdobje samozadostnosti manjšine je za nami. današnji položaj »neza-gotovljenosti« zahteva tudi od slovenske organizirane skupnosti pospeševanje odnosov z večinskim narodom, ki pa morajo sloneti na ravni enakovrednega dostojanstva. Z mislijo, da izzivov ne manjka in kljub vsemu povedanemu tudi razlogov za optimističen pogled v bodočnost ne, je PavšiC sklenil svoj govor. TAJNIŠKO POROČILO JOLE NAMOR / TEŽA SPREMEMB V MANJŠINI IN V SKGZ »V članicah se mora okrepili zavesi o skupnem domu v M GORICA - Deželna tajnica SKGZ Jole Namor je najprej opomnila na težko in v marsikaterem pogledu negotovo obdobje tranzicije in zatrdila, da se je Zveza ohranila, ker se je v teh burnih mesecih in letih izkazala kot organizacija, ki ni sama sebi namen. Glede manjšine same pa je menila, da je bil »definitivno arhiviran model organiziranja majšine kot samostojnega in samozadostnega organizma, ki mu je bila dopuščena neke vrste “eksteritorialnosti"«. V skladu z drugačno usmeritvijo so bile uvedene tudi statutarne in volilne spremembe. »Drug pomemben korak, za katerega se je SKGZ opredelila, je odločitev, da sproži na Deželi postopek za priznanje, do katerega je tudi prišlo,« je še podčrtala Na-morjeva, ki je dodala, da je »istočasno s temi sistemskimi spremembami novo vodstvo organizacije sprožilo tudi intenzivno diplomatsko dejavnost z namenom, da doseže tudi politično priznanje s strani političnih in institucionalnih sogovornikov«. Namorjeva je nato analizirala odnose z Deželo, ki so po prvih uspehih z nastopom desnosredinske vlade moCno nazadovali. V zvezi z odnosi v manjšini pa je izpostavila misel o ustanovitvi neke nove vse-manjšinske organizacije, ki bi bolj učinkovito upravljala celoto manjšinskih interesov. Vsekakor pa deli skupno spoznanje o pozitivnosti dogovarjanja med SKGZ in SSO. Spremembe terjajo tudi novo opredelitev medsebojneih odnosov v Zvezi sami in vlogo vseh manjšinskih dejavnikov, je zatrdila Jole Namor. »V Članicah se mora okrepiti zavest o skupnem domu v SKGZ-ju, o novem povezovanju, ki ni več piramidalnega značaja, pac pa se udejanja v obliki Cim bolj gosto razpredene mreže. Odnosi morajo biti vsekakor vzajemni, dvosmerni,« je rekla Namorjeva, ki je nato pregledala razčlenjenost SKGZ po posameznih pokrajinah. POZDRAVI GOSTOV POSEGI DELEGATOV IN GOSTOV V RAZPRAVI Zaščitni zakon: ob zaskrbljenosti volja za izbojevanje boja GORICA - Začetek 21. kongresa Slovenske kulturno gospodarske zveze je bil slo-Vesno-prazniCno nastavljen, po pevskem Uvodu dekliške skupine Danica z Vrha so Predali priznanja zaslužnim posamez-Urkom in organizacijam (imena objavljamo Posebej), poročilu predsednika Rudija "avsiča (v obširnem povzetku ga objavlja-1110 na 2. strani) so sledili pozdravi gostov. Kot je povedal predsedujoči Jurij Kufer-zin, so število pozdravov morali omejiti, Vsi pa so bili vabljeni, da posežejo v razpra-v°- Najprej je Kuferzin prebral pisni poz-' rav predsednika Slovenije Milana Kuca-na’ ki se je zaustavil predvsem ob ^Prasanju zaščitnega zakona. Ugotovitvi, na se skupna pričakovanja glede njegovega sprejetja Se niso uresničila, je dodal trditev 0 skupni odgovornosti. Kučan je pridal Se osebno prepričanje, da je uspeh možen le °o demokratičnem in enakopravnem ugotavljanju skupnih interesov. V imenu go-uske občinske uprave je v odsotnosti obo-lelega župana Gaetana Valentija zbrane Pozdravil podžupan Giorgio Noselli, ki je osporaval Pavšičevi trditvi, da sedanja Uprava ne upošteva Slovencev kot aktivne-8a elementa razvoja mesta. Po njegovem te-‘Uu ni tako, saj so v občinski proračun že ^ključih sredstva za uresničevanje določil jczjUvu viini orvuuiiuauLii v 1 lcllij 1. Pisen pozdrav je predsedstvu kongres predal podpredsednik deželnega sveta FJ1 ^hlos Budin, ki je prisostvoval le uvodne UUi delu. Obravnaval je le vprašanje zaSCil Uoga zakona, glede katerega je ugotovil, d so za njegovo odobritev razmere ugodne —^ v vnonc piuuicmaLLrvc, mcmj u^uluj Pa z vidika splošnega funkcioniranja park u^nta. Upoštevajoč vse to, »moram Vsekakor naprej s koristnimi in premisljt "um akcijami«, smisel zakona pa je Budi opredelil najprej kot »zadostitev pravi Uase manjšine, a je vendar kot politični ul IeP namenjen celotni tukajšnji družbi, katf 16 sestavni del smo naravno tudi mi«. . Tudi predsednik goriske pokrajine Gioi "'o Brandolin se je zaustavil ob zaSCitnei «>konu rekoč, da nikakor ne more razumi ’ Zakaj se postopek nenehno prekinj; Sekakor pa je naloga levosredinske koal P6, da zadosti obvezam. Obširneje pa j S, Voril o vlogi goriske pokrajine in poslu 1u. da bi to enoto žrtvovali v boju me ' uialo državo« Furlanijo in »velemestom rst°m. Ponoven zastoj parlamentameg Postopka pri sprejemanju zaščitnega zakc a Pa je tudi razlog za včerajšnjo odsomo: rUuistrice za deželne zadeve Kade Bellilk ot le povedal Stojan Spetič, ki je zbran ^zdravil tudi v njenem imenu, bi se n abilo rada odzvala, vendar ni želela pri1 Praznih rok. Zaradi zadnjih dogodkov je b Uadno razdražen« tudi predsednik vlad assimo D’Alema, je Spetič predal zbri ministričino opažanje. In tudi D’Ale P^ui želel priti v Trst 25. aprila z odobri /uu zakonom (vsaj v poslanski zbornici )e odraz vladinega prepričanja, da je t ^ °n Politjcna in programska prioriteti j^uar pa se koahcija po Speticevih besi ati mora stalno soočati s težavami, ki izv: 1° rz njene šibkosti. Spetič je se opomni Včeraj tudi odobrili obračun in proračun n^k ^avrum delom so včeraj delegati ubrili mdi obračun SKGZ za leto 1999 Proračun za letošnje leto. V lanskem računu je rahel primanjkljaj (50.000 lir), Jk P°. Sosedah blagajnika Rada Raceta n .ala dejastva, da so v bilanco vkljuCih Primanjkljaj iz prejšnje poslovne dobe. jT1 j® imela Zveza skuapj 545 mihjonov D ,0uk°v. od teh iz javnih virov 125, iz s° Pornih skladov pa 400. Pri odhodkih dr/uujtezji« postavki s troski za osebne (19 u^ke (195) in za pomoč članicam Dri ^ letošnjem proračunu so se javni z QJavki zvišali na 200 mihjonov lir, kar 62ntailrPa Postavkama nanese na skupnih je n n^^)onov> predvidenih odhodkov pa SDr V toliko- Delegati so tudi potrdili (je2 'jjurnbe pravilnika, ki jih je že sprejel Sergij Pahor: »Pot sodelovanja SKGZ- nujna, Čeprav nanjo letijo očitki« Svojemu partnerju na začeti poti tvornega sodelovanja je prinesel pozdrave predsednik Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor, ki je najprej ugotovil, da je bila njegova osebna in skepsa njegove organizacije glede odobritve zaščitnega zakona povsem upravičena. Zato je še enkrat podčrtal, da se na to državo Slovenci ne morejo zanesti, saj se Italija ne drži niti mednarodnih obvez. SKGZ in SSO sta v zadnjem obdobju tudi glede zakona naredili veliko koristnega, ob tem pa morata poslušati tudi očitke, CeS da v manjšini prevzemata politično vlogo. Ne glede na taksne ocene pa bosta krovni organizaciji, je zatrdil Pahor še naprej bili tak in še ostrejši boj, da bo zadeva prišla do konca. S tem pa po pahorjevem mnenju trdega dela še ne bo konec, saj se bo treba - v duhu zakona - boriti za vsako občino posebej. Osporaval je tudi trditvam, da gre pri sodelovanju med SKGZ in SSO izključno za interes - v smislu razdeljevanja denarnih sredstev. Organizaciji se zavedata, da je manjšina vse šibkejša in je zato dogovarjanje edini način zagovarjanja interesov slovnske narodnostne skupnosti. Vsekakor pa je probleme sodelovanja med SKGZ in SSO po njegovem mnenju potrebno poglobiti, nastaviti pa ga je treba dolgoročno in na vseh področjih. da je bila tudi parlamentarna pot tako imenovanega okvirnega zakona težka in dolga, zato glede zaščitnega zakona predlaga, da bi nejevoljo pretvorih v pozitivna dejanja pritiska. Po uvodni ugotovitvi, da je glavna značilnost našega časa negotovost, je senator in evropski poslanec Mitja Volčič zatrdil, da so številnim posegom in zagotovilom navkljub rezultati glede zaščitnega zakona nezadovoljivi. Analiziral je razne razloge za zastoje v parlamentarnem postopku, - pri tem je izpostavil tudi nezadostno prizadetost vladne koalicije - vendar je menil, da »razumeti ne pomeni opravičevati.« Ob zaključku pa je pozval, naj vsakdo dela na svojem področju, in prišli bodo tudi rezultati. V imenu novega goriskega nadškofa Dina De Antonija je pozdravil msgr. Oskar Simčič, ki je želel naglasiti, da je nadškof zelo odprt do slovenske stvarnosti, sicer pa o taksni naravnanosti nadškofije priča tudi sklepni dokument zadnje sinode, ki je bil zapisan dvojezično. V imenu Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti je zbrane pozdravil njen predsednik Silvano Sau, ki je podčrtal, da ta organizem legitimno predstavlja interese Italijanov v Sloveniji, pa Čeprav tega ne priznava italijanska država. Veselil se je ponovnega srečanja s Slovenci v Italiji, s katerimi so organizacije Italijanov v nekdanji Jugoslaviji tvorno sodelovale, vendar so se v zadnjih 10 letih zaradi težav na obeh straneh stiki zrahljak. Za delo opravljeno v težkih pogojih je najprej SKGZ čestitala generalna konzulka Slovenije v Trstu Jadranka Sturm Kocjan, ki se je pohvalno izrekla o prizadevanjih obeh krovnih organizacij pri iskanju skupnih nastopov v korist interesov slovenske manjšine. Obžalovala je, da kljub zagotovilom na najvišji ravni zakon še ni bil sprejet, vendar je izrazila optimizem, da bo do odobritve le prišlo. Kljub zastoju zakona je treba nadaljevati z delom Pozitivne ocene triletnego delovanja vodstva in nove vloge zveze - Za mnoge članice zaščita krvavo potrebna Vprašanje zaščitnega zakona je odjeknilo tudi v posegih v razpravi. Drago Stoka je opozoril, da je Glasbena matica najbolj neposredno tangi-rana. Njene finančne probleme je treba nujno rešiti pred novim šolskim letom, morda z vladnim dekretom. Andrej Berdon je ocenil, da je glede zaščitnega zakona pohticna opcija, v katero so mnogi verjeli, tik pred tem, da odpove. Treba bo odločneje pritisniti in iskati novih poti. V manjšini mora iskanje novih ravnotežij v organiziranosti odražati stanje in pluralnost. Marino PeCenik je opozoril, da velik del našega gospodarstva še obstaja in uspešno deluje v SDGZ; pozval je tudi k boljšemu uveljavljanju nase prisotnosti v italijanski javnosti. Miloš Lozic je v imenu ZLSD izrazil solidarnost in aktivno, podporo v prizadevanjih za zaščitni zakon. Silvino Poletto je s pozdravom VZPI prispe-val predlog, da bi za zaščito angažirali predstavnike borčevske zveze. Alojz Debeliš je govoril o vlogi KZ in dejal, da bi bilo treba določiti, zaščititi in omogočiti razvoj kmetijskih območij, saj bi manjšina brez zemle postala le folklorna skupina. Edvin Švab je naglasil pomen čuta pripadnosti skupnosti, ki se mora kot taka vključevati v italijansko družbo in biti sočasno del slovenskega naroda. SKGZ je izraz skupnosti, potreben pa je večji pretok s Članicami. Ace Mer-molja je ugotovil, da se pri zaščitnem zakonu bijeta dva antiteticna družbena koncepta: lobiji zaprte družbe in etničnih kletk in sile, ki so za odprto družbo in evropsko integracijo. Zakon ni le lokalni problem, je preizkusni kamen demokracije. Fili-bert Benedetic je opozoril na probleme SSG, kjer so finančne razmere boljše, težave pa so z obnovitvijo Kulturnega doma, in na projekt Čezmej- ne televizije, kjer je najvecji problem škandalozen odnos Slovenije do naših slovenskih oddaj. Boris Siega je govoril o prizadevanju za reševanje družbenega gospodarstva in pozitivno ocenil operacijo Kmečke banke s Cedajsko banko ter nastanek nove finančne družbe v Gorici. Branko Jazbec je predstavil vprašanja nepremičnin, prozomejše upravljanje v okviru dveh skladov na Goriškem in Tržaškem a tudi potrebo po sredstvih za vzdrževanje. Igor Gabrovec je opozoril na možnosti novih gospodra-skih dejavnosti: izkorisitit je treba evropska sredtsva in druge instrumente, pa tudi podjetnost in znanje mladih. Jurij Kuferzin je ocenil, da je pozornost športu v zadnje Času večja, treba pa jo bo še povečati, da bo šport lahko izvajal svoje poslanstvo. Robert Pescatori je podčrtal delo Zadruge Primorski dnevnik in DZP-PRAE za obstoj Časopisa. Sledilo je soglasno glasovanje o pozivu za zaščitni zakon, pri Čemer je Renato Kneipp menil, da poziv ni dovolj, Bojan Brezigar pa. je predlagal, naj bo pospešitev akcije za sode-go zakona prva naloga novega vodstva. Rudi Pavšič je v repliki prelog osvojil in povedal, da skupaj s SSO že razmišljajo o manifestaciji ah drugih potezah. SoCasno pa ne smemo pozabiti na vsakodnevne probleme naše skupnosti: delati je treba ekipno in propozitivno, da bomo lahko rešili tudi probleme, ki se nam ta trenutek zdijo nepremostljivi. Pred volitvami novega odbora je Živa Gruden v imenu nadzornikov dala razrešnico in zelo pozitivno ocenila delo vodstva v triletnem obdobju, ko ni bilo dovolj rutinsko delo, pac pa je bilo treba ubirati nove poti. (mm) Delegati na kongresu SKGZ so soglasno sprejeli naslednji poziv: Spoštovani predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi, predsednik senata Nicola Mancino, predsednik poslanske zbornice Luciano Violante in predsednik ministrskega sveta Massimo DAlema. Slovenci v Italiji vsa povojna leta pričakujemo, da se z ustreznim zakonom uresničijo ustavna določila, ki naj zagotavljajo tudi naši manjšini pravice in zaščito. Predvsem bi morala poslanska zbornica in senat uresničiti šesti člen Ustave, v katerem izrecno piše, da "Republika ščiti s posebnimi normami jezikovne manjšine". Teh norm danes še ni. Zaščitni zakon pa leta 2000 ni le ustavno-juridiCno vprašanje, ampak predvsem civilizacijsko in kulturno. Bil bi namreč velik paradoks, ko bi Italija nadaljevala z evropskimi združevalnimi procesi, podpirala in podpisovala listine v korist državljanskih in manjšinskih pravic, se zavzemala za dobrososedske odnose s Slovenijo in za širitev Evropske unije, se izrekala proti nacionalnim in etničnim fundamentalizmom in soglašala z ostalimi Članicami Unije glede vprašanja Haider ter istočasno na 'svojem ozemlju, točneje v Furlaniji Julijski krajini, odrekala sodržavljanom slovenske narodnosti temeljno priznanje in pravice. Slovenci v Italiji smo danes zaskrbljeni glede naše bodoče usode v republiki, katere državljani smo, ker opazujemo, s kakšnimi neverjetnimi težavami in ovirami se v italijanskem parlamentu srečuje osnutek zaščitnega zakona, ki je za manjšino sicer sprejemljiv, vendar ne prinaša nobenih privilegijev ali norm, ki bi dajale pripadnikom manjšine prednosti pred pripadniki večine. Skrbi nas torej usoda zakona, z njo pa nas skrbita naša bodočnost in perspektiva celotnega območja, kjer v Italiji živimo Slovenci, saj pomeni zavlačevanje z zakonom odpiranje starih zgodovinskih ran, medeticnih napetosti in nenazadnje odstop od evropske perspektive za območje, kjer zgodovinsko živimo z ramo ob rami Slovenci in Italijani. Slovenci, ki smo obenem italijanski državljani, se torej upravičeno bojimo, da bi ob načelnem odpiranju v praksi ostali žrtev zaprtih družbenih modelov, nacionalizmov in kulture ločevanja. _______SLOVESEN UVOD V KONGRES / PODELITEV____________ Priznanja za življenjsko delo in dosežke Odličje boja in dela sta prejela igralka Mira Sardoč in kulturnik Pavel Petričič GORICA - Na začetku včerajšnjega kongresa se je Slovenska kulturno gospodarska zveza s podelitvijo priznanj želela zahvaliti posameznikom in skupinam za požrtvovalno delo na raznih področjih, katerih skupni imenovalec pa je dobrobit in uveljavljanje slovenske manjšine (na sliki so zbrani vsi dobitniki oz. njihovi zastopniki, saj se nekateri zaradi bolezni niso mogli udeležiti slovesnosti, f. Bumbaca). Za izjemno zivljensko delo sta odličje boja in dela prejela Mira Sardoč in Pavel Petricic. Igralki Miri Sardoč so priznanje dodelili za delo na gledališkem področju, s katerim je pripomogla tudi k rasti osrednje slovenske gledališke ustanove v Italiji, in za požrtvovalno delo na narodno-jezikovnem področju. Pavel Petricic pa je s svojim organizacijskim, političnim, umetniškim in publicističnim delom zaznamoval kulturno življenje Nadiških dolin zadnjih desetletij. Med posamezniki so plaketo boja in dela prejeli: Nerina Švab za dosežke pri mentorskem, gledališkem in lutkovnem delu; Rudi Jančar za zasluge v NOB in in v druzbeno-po-litiCnem udejstvovanju; Edi Kante za dosežke v vinogradništvu in vinarstvu; Lino Doljak za požrtvovalno delo v gostinstvu; Vid Primožič za uspešno delo v kulturi, javni upravi in gostinstvu; Bernard Flore-nin za požrtvovalno delo na kulturnem področju in Leonard Kralj za delovanje na telesnokulturnem in narodnostnem področju. Plaketo boja in dela so prejele tri organizacije: ZSSDI za 30 let prizadevanj v vlogi osrednje športne organizacije, KD Rečan za ohranjanje izročila v Benečiji z vključevanjem mladih in MPZ Pod Lipo iz Bamasa ob 2 5-letnici kakovostnega delovanja. 4 Nedelja, 19. marca 2000 TRST NOVICE Infoimotivno srečanje v Bazovici Vzhodnokraska rajonska konzulta vabi prebivalce Bazovice, Gropade in Padric na srečanje, ki bo v sredo, 22 marca ob 20. uri v župnijski dvorani v Bazovici. Informativno srečanje bo namenjeno vprašanju metanizacije Bazovice in Padrič in greznične mreže oz. kanabzacije v Bazovici. Prisoten bo tržaški občinski odbornik za javna dela Uberto Drossi Fortuna z odgovornimi tehniki, z zastopniki podjetja Acegas in prevoznega podjetja ACT. V Lonjerju v torek predvajanje filma Na svoji zemlji V tem mesecu je v Lonjerju posebno živo, saj se že od začetka mesece marca stalno nekaj odvija. Zelo živahno je bilo v pustnem času, kljub temu, da so imeli vaščani na pustno nedeljo polne roke dela z izvedbo kolesarske dirke za 24. trofejo ZSSDI. Po vasi so pustne šeme koledovale v torek, istočasno pa so najmlajši prišli na svoj račun na popoldanskem otroškem pustnem rajanju v priredbi domačega kulturnega društva, kjer sta za njih skrbeli Breda in Francesca. Na pepelnično sredo pa so kot po navadi sežgali pusta. Ob mednarodnem dnevu žena se je veliko število domačink zbralo v soboto, 11. marca, ko jim je spegovorila mlada Lonjerka Karin Sancin, mladi fantje iz skupine Crazy Smiles so imeli glasbeni nastop, na harmoniko pa je zaigral Matjaž Kodrič. Tudi ta teden bo v Lonjerju slavnostno, in sicer bo ob priliki 55. obletnice napada na vaški bunker v nedeljo, 26. marca, slovesnost v priredbi vaških organizacij. V spomin na žalostne dogodke, ki so doleteh Lonjer 21. marca 1945, pa bo v torek, 21. marca 2000 na vrsti predvajanje slovenskega filma Na svoji zemlji, o katerem bo spregovoril Aleš Doktorič. QPč) Danes v Prosvetnem domu na Opčinah I grembani Danes ob 17. uri bo pri društvu Tabor zadnja predstava Openskih gledaliških dnevov treh dežel, katerih gost bo tokrat tržaška narečna skupina I grembani. Predstavila se bo s komedijo »Sangue carso-lin« Gianfranca Gabrielhja, ki je delo tudi režiral. Zgodba je enostavna, dogaja se na Krasu v začetku stoletja in se vrti okrog poroke Majde, ki se je šolala v mestu in bi zato rada vzela izobraženega meščana, medtem ko jo oče obljubi fantu iz domačih logov, prijateljevemu sinu Borisu. Odtod nesporazumi, komične situcije z barvitimi dialogi, a vse se zaključi kot se spodobi s srečnim koncem ob zvokih frajtonarice Renza Tavčarja. Zabavna komedija je že pred desetimi leti doživela prodoren uspeh, zato jo je skupina spet postavila na oder in ponovno žela navdušenje gledalcev. V Marijinem domu danes Zgodbe iz gozdička Danes popoldne bo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu na sporedu zadnja predstava, ki jo je Radijski oder uvrstil v letošnji Otroški vrtiljak, in sicer živahna lutkovna predstava z naslovom Zgodbe iz gozdička, v kateri nastopata hudomušna rokodelca, ki pred gledalci »gradita« iz preprostih mizarskih sestavin »hišo«, obenem pa kot igralca in animatorja oblikujeta tri basni: basen o gostoljubni lisici in ježu, ki jo prežene iz brloga, basen o psu čevljarju in o zajcu, ki ni plačal čevljev, in basen o častihlepni žabi. Predstava je nastala v znanem Lutkovnem gledališču Jože Pengov v Ljubljani. Danes je še na vrsti razstava in nagrajevanje risbic z naslovom »lutke najljubši junaki«, ki so jih otroci prinašali od druge predstave dalje in jih bodo lahko prinesli še danes, da jih bodo organizatorji razstavih skupaj z ostalimi. Nagradna komisija, kateri predseduje umetnica in likovna pedagoginja Jasna Merku, bo izbrala najlepše in jih nagradila z darilci, ki jih je dala na razpolago trgovina pohištva A. Koršič. Prav tako bodo nagradili spise z istim naslovom. Seveda pa bodo animatorke poskrbele, da bodo prav vsi otroci odšli domov zadovoljni in veseh, tako da bodo ohranih Otroški vrtiljak v lepem spominu in prihodnje leto spet navdušeno kupih abonma za novo sezono. (Lučka Susič) V domu Alberta Sirka v Križu Show strahov Svetlane Mokrovič Kriško SKD Vesna bo nocoj gostilo mladinsko skupino SSD Jaka Stoka s Proseka, ki bo uprizorila muzikal Svetlane Makarovič Show strahov, v režiji Suzi Bandi. V tej predstavi je potek dogajanj dokaj preprost: neimenovana pesnica piše ponoči pesmi o strahovih, s katerimi naj bi strašila sosednje otroke, ker je ti ne pustijo spati. Neko noč pa pesnico res obiščejo strahovi... Mladi proseški igralci bodo ob glasbeni spremljavi ( za uglasbitev songov je poskrbel Tom Hmeljak) prikazali nošni obisk strahov s plesnimi točkami, ki jih je pripravila Ivana Ban. Premiera muzikala je bila 30. maja lani, junija pa je kraška gledališka skupina uprizorila muzikal na Linhartovem srečanju v Slovenski Bistrici na Štajerskem, kar je bilo za mlade igralce gotovo pomembno priznanje. Največji uspeh pa je bila nedvomno nagrada za najboljšo izvedbo za mladino na lanskem amaterskem gledališkem festivalu v Mavhinjah. Zabava je zagotovljena; predstava bo v kulturnem domu Alberta Sirka z začetkom ob 18.30.(MiK) RIŽARNA / VRH SIL JAVNEGA REDA Odločno proti skruniteljem Na prefekturi zagotavljajo večjo pozornost za vse spomenike v tržaški pokrajini Zaskrbljenost zaradi nedavne skrunitve Rižarne s kljukastimi križi in protiži-dovskimi napisi je privedla do prvega konkretnega sklepa, ki naj bi zadeval »vse spomenike v pokrajini«: poostrili bodo nadzor okrog spomenika, preiskave za odkritje krivcev pa bodo pospešili. Na tržaško prefekturo je vladni komisar De Feis sklical kvestorja Fersinija, pokrajinskega poveljnika kabarinjerjev Basileja in finančne straže Ravaiolija. Dogovorili so se za tesnejšo koordinacijo med silami javnega reda in tudi za konkretne pobude, ki naj zagotovijo, da se ne bodo več ponovila podobna dejanja, ki so hudo prizadela javnost. Čeprav ni točnejših pojasnil, je zelo verjetno, da bodo poostrili nadzor na območju pri Sv. Soboti predvsem v nočnih urah, verjetno pa bodo tudi nastavili sistem za neprenehno snemanje dogajanja okrog Rižarne. Za našo javnost je nedvomno zelo zanimivo, da prefektura v svojem tiskovnem sporočilu omenja tudi, da so se domenili, da bodo poostrili nadzor okrog vseh spomenikov v pokrajini. Priznati je treba, da doslej ni bilo nikoli čutiti take zaskrbljenosti in da so redno mazanje (slovenskih) spomenikov v glavnem obravnavali samo kot nekakšne neumnosti: še do nedavnega so jih ponekod označevali kot »ragazzate«... Prejšnji teden so n.pr. poškodovali spomenik Tigrovcem pri Padričah, pa nismo imeli občutka, da so se sile javnega reda kaj dosti razburile. Vsekakor včerajšnje sporočilo prefekture pojasnjuje, da ni spomenikov prve in druge kategorije, in do nadaljnega ni razlogov, da bi v to dvomili. V zvezi s skrunitvijo Rižarne se je oglasila Ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture. Združenje, ki že dolgo let deluje za uveljavitev kulture miru in sožitja na podlagi medsebojnega spoznavanja in strpnosti, izraža prepričanje, da ne bo nihče sprejel nizkotne provokacije tistih, ki so skrunili Rižarno; trajni spomenik posledic nasilja in nestrpnosti. Združenje vabi vse »zdrave družbene sile«, naj bdijo in zatrejo v kali vsak poskus oživljanja sovraštva in rasizma. OBLETNICA Pred6leti umorili Mirana Jutri bo že šest let, od kar so v Mogadišu umorili tržaškega snemalca Mirana Hrovatina skupaj z Raievo novinarko Dario Alpi. Zakaj so ju umorili, je še vedno vprašanje brez odgvora, kot je bilo brez odgovora tisto oddaljeno nedeljo leta 1994, ko so v prvih popoldanskih urah vsi mediji posredovali tragično vest iz somalske-ga glavnega mesta. Na to vprašanje ni odgovoril niti proces, ki je bil lani pred rimskim porotnim sodiščem: na za-točni klopi je sedel so-malski osumljenec, ki so ga na koncu popolnoma oprostili, sodni postopek pa je samo potrdil, da prave preiskave o zadevi ni bilo. Hipotez o razlogih umora je še vedno dosti: ubili so ju, ker sta odkrila preveč umazano ozadje italijanske pomoči Somaliji; ubili so ju, ker sta prišla na sled nelegalnemu trgovanju orožja; ubili so ju, da bi se maščevah zaradi nasilja italijanskih vojakov na račun so-malskih deklet; nenazadnje pa - ubili so ju brez pravega razloga, ker sta se po pomoti znašla sredi divje državljanske vojne. Karkoli je že botrovalo umoru, dejstvo je, da sta nedolžni osebi umrli zaradi umazane igre, pa naj bodo finančni interesi, razpečevanje orožja ali medetnično vojno nasilje. In da Mirana in Ilarie ni več. KLASIČNA GIMNAZIJA / 50 LETNICA Proslava bol. aprila v Kulturnem domu V minulem tednu se je odbor za pripravo 50. obletnice Klasične gimnazije v Trstu ponovno sestal. Slavnostna proslava, s katero se bo zaključil niz pobud, ki so jih dijaki in profesorji sprožili že lansko šolsko leto, zato da bi na primeren način obeležili pomembno obletnico, terja namreč veliko organizacijskega napora. Datum in kraj proslave sta sedaj že dokončno določena: v soboto, 1. aprila, ob 20.30, bo v tržaškem Kulturnem domu lepa priložnost, da se ponovno srečajo nekdanji "klasiki", profesorji in ravnatelji. Ob skrbi za dober potek proslave imajo torej člani pripravljalnega odbora predvsem to nalogo, da skušajo tudi osebno povabiti čim več bivših sošolcev in prijateljev, s katerimi so prehodili dijaška leta. Naloga ni enostavna, saj je od leta 1953 iz klasičnega liceja izšlo več kot 400 maturantov, zato da bi se povabilo vse ali vsaj večino, je torej potrebno organizirati dobro "obveščevalno mrežo". Poleg sedanjega ravnatelja liceja Prešeren, prof. Tomaža Simčiča, nekaterih sedanjih profesorjev in dijakov klasičnega oddelka ter njihovih staršev, je v odbor pristopilo še nekaj nekdanjih dijakov, ki zastopajo večino generacij, ki so zapustile šolo. Nekateri člani odbora skrbijo za izpeljavo proslave: Matejka Maver in Nikla Panizon režirata igro "S Klasično v tretje tisočletje", pri tem ji pomagata še Evelina Umek in Lučka Peterlin, Matjaž Rustja in Mitja Košuta skrbita za tehnično izpeljavo igre, sceno je izdelal Stefan Pahor, logo 50-letnice, ki je natisnjen na vabilih, značkah ter nalepkah, si je zamislil Matej Susič, slavnostni govornik na proslavi ho publicist Milan Gregorič, ki je bil v razredu, ki je prvi opravil maturo na tržaškem liceju, za glasbene točke pa bosta, poleg sedanjih dijakinj Verene Rojc in Martine Stepančič, poskrbela še lanska maturanta Matej San-ti in Lara Komar. Drugi člani odbora (Janko Ban, Renato Stokelj, Sonja Štolfa, Agata Kuhar, Breda Susič in Jasna Simčič) pa skrbijo za organizacijske probleme, obveščanje in zbiranje finančnih prispevkov. Dela je torej še veliko, zato bo vsaka dodatna pomoč zelo dobrodošla. Vsi, ki bi radi pomagali pri pripravi velikega praznika klasičnega liceja, se lahko obrnejo na zgoraj omenjene člane odbora. Kdor pa bi rad finančno podprl pobudo s prispevkom, ga lahko nakaže na naslednja tekoča računa: št. 10079 pri Novi TKB (navedite namen prispevka) ali na št. 17788 pri Zadružni kraški banki (Sklad 50-letnice klasične gimnazije) - za prispevke iz tujine ABI 08928 CAB 02200 SVVIFT CCTS IT2T. Breda Susič OPENSKA GLASBENA SREČANJA / POMLADNA SEZONA Za začetek klavirski koncert V sredo bo na Opčinah nastopila pianistka Elisa Tomellini V sredo 22.t.m. se bo ob 20.30 začela na Opčinah pomladna sezona Openskih glasbenih srečanj. Kot že vrsto let je tudi letos pomladana sezona posvečena mladim talentom, ki so sicer zelo uspešni, a si šele utirajo pot na koncertnih odrih. Prva na vrsti bo pianistka Elisa To-mellini, ki je zmagovalka 3. državnega tekmovanja "Luciano Gante". Elisa Tomellini se je rodila v Genovi leta 1976, kjer je pri petih letih začela študirati klavir. Izpopolnjevala se je z Ilonko Deckers, z Lauro Pahnieri in nato še na imolski klavirski akademiji "Srečanja z mojstrom" z Alexandrom Lonqui-chem, Francom Scalo in Riccardom Risalitijem. Diplomirala je z odliko in pohvalo na milanskem konservatoriju "G.Verdi". Zdaj študira pri Vincenzu Balzaniju Prejela je prvo nagrado na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih (Stresa, Al-benga, Piša, Pavia idr.). Koncertirala je po Italiji in inozemstvu ( Milano, Fi-renze, Genova, Pavia, Verona, Sanremo, Pordenon, Imperia, Miskolc, Budimpešta itd.). Ruski repertoar ji je še posebno pri srcu. Na openskem koncertu se bo predstavila z zahtevnimi skladbami iz ustaljenega klavirskega repertoarja, saj bo igrala skladbe Chopina, Skrjabina in Rahmaninova. Za njo bo nastopil v nedeljo 2. aprila Klavirski trio, ki ga sestavljajo violinistka Barbara Zalaznik, violončelistka Uršula Ivanuš in pianistka Sonja Bajc. Mlade glasbenice bodo predstavile znane in manj znane skladbe, in sicer Mozarta, Griega in Tu-rino. Posebno zanimiv pa bo Trio za violino, vio- H KOPER / REVIJA PEVSKIH ZBOROV MePZ Upa iz Bazovice med najboljšimi zbori Dne 18. februarja 2000 je bila v koprskem gledališču Medobmočna revija pevskih zborov, katere se je udeležil tudi MePZ Lipa iz Bazovice. Kljub številnim odsotnostim je pokazal zbor dobro in ubrano petje. Izvajal je sledeči program: Tebe poem Dimitrija Bortnjanskega, Zimsld večer Staneta Maliča, Pesem s Krasa Ivana Grbca in Mati v priredbi Aleksandra Vodopivca. Reviji je prisostvoval glasbeni kritik Mitja Gobec, ki je ocenil izvajanje nastopajočih zborov. Nastop MePZ Lipa je ocenil kot »enega od treh najboljših na reviji«. Pohvalil je »se-riozen in tehten program«, ki ga je izbrala pevo-vodkinja Tamara Ražem ter »lepo izreko knjižne slovenščine«. Poleg tega je opozoril, da so »glasovi lepo uravnoteženi, da je bila dinamika polno izkoriščena ter intonančno je bil nastop zbora zgleden«. Ta uspešni nastop MePZ Lipa je v zadoščenje vsem pevcem, ki vlagajo veliko truda v svojo pevsko dejavnost, in v čast pevovodkinji, da je v tako kratkem času obstoja tega zbora dobila že marsikatero priznanje za dosežene uspehe. In ne nazadnje: naj bo ta lep nastop MePZ Lipa v spodbudo za nadaljevanje dela po začrtani poti. (vik) lončelo in klavir slovenskega živečega skladatelja Daneta Škerla. Ta koncert je nastal iz sodelovanja s slovenskim oddelkom Glasbene mladine. Slednja se ukvarja z nepri- dobitniško dejavnostjo, vzgaja mlado občinstvo in omogoča mladim izvajalcem dostop na koncertm oder. Med njene programske aktivnosti sodi tudi koncertni niz "GM oder • Vsako leto posebna komisija izbira mlade slovenske glasbenike in komorne skupine do 25. leta' Med izbranimi skupinami je letos bil tudi Klavirski trio. V nedeljo 16. aprila bo koncert, na katerem se bo predstavila Srednja glasbena in baletna šola j2. Ljubljane. Nastopile bodo komorne skupine, in sicer Kvartet harmonik (Franc Malavašič, Saša Tabako-vič, Aleš Ogrin, Zan Legat), katerega mentor je Ern S^bastian; Kvarte saksofonov (Luka Golob, sopran saks., Uroš BrgleZ’ alt saks., Matjaž Skoberne, tenor saks. in Tadej Bregar, bariton saks.), ki deluje pod mentorstvom Dejana Prešička; Trobilm kvintet (Aleš Klančar m Uroš Pavlovič, trobenti, Damjan Medvešek, rog, Gregor Bralič, pozavna, Ja nez Žnidaršič, tuba) Pofl mentorstvom Milana Sva gana. , Zadnji koncert pomla nih openskih glasbeni srečanj bo v nedeljo _ maja, nastopili pa bodo Ars Baroca Ensemble, U ga sestavljajo Elisabetta Boiti, Tamara Giorgi, ria Mauri in Manuel Sta^ ropoli s kljunastimi flavta mi ter čembalist Mann® Tomadin. V drugem delu koncerta bo zbor I Picc?^ cantori della cittt di Trie ste, ki jih vodi Maria Su-sovsky zapel najbolj PoZ nane filmske glasbe. . Luisa Antom ŽgNA KRONIKA / SKORAJ 40 VPLETENIH, PET V HIŠNEM PRIPORU ZSKD / V SODELOVANJU S SDZPI Na devinskem trgu mladi in lahka mamila Zasegli 720 gr mamil, 34 prijavljenih sodstvu in prefekturi Tečaj za odbornike kulturnih društev Jutri sestanek na Goriškem, v torek začetek v Briščikih za Tržaško - Skupno okrog 50 vpisanih Preiskovalci so onesposobili tolpo, ki je na območju devinsko-na-brežinske in tržiske obci-ne razpečevala mamila: aretirali so pet mlajših °seb, sodstvu so jih prijavili še 14, nadaljnih 19 pa 80 prijavili prefekturi za Upravni postopek. Skupaj S16 za skoraj 40 ljudi, torej precej širok krog v glavnem uživalcev lažjih -Uamil, kot so potrdili na včerajšnji tiskovni konferenci v nabrežinski izpostavi karabinjer)ejv, kjer so poleg seznama aretirancev predstavili tudi skoraj tri četrt kilograma Zaseženega mamila: bašiša, marihuane in ruanjšo količino kokaina. Preiskavo so vodili že ueset mesecev in so jo zaceli skoraj istočasno tako nabrežinski karabinjerji kot policisti devinskega komisarjata. Začelo se je na trgu pred devinskim gradom, kjer so se zveCer zbirali mladi: Preiskovalcem se je zazdelo, da se tam dogaja uekaj sumljivega, vendar j[h niso zasačili pri predaji mamil, zato so razpredli svojo mrežo, sledili osumljencem, prisluškovali njihovim telefonskim razgovorom, ugotovili so, da so neka-|eri dobavljali iz Mester ur Padove mamilo in prodajali manjše količine na lokalnem tržišču. S potrpežljivostjo so zanko ok-r°g razpečevalcev in uživalcev mamil stisnili, dokler niso zbrali zadost-Uih dokazov. S koordini-jurio akcijo so opravili 35 erneljitih stanovanjskih Pregledov, med katerimi so odkrili marsikaj: poleg uurenjenega mamila tudi Vec pripomočkov, kot so vodne pipe za kanjenje mamila in brizgalke, pa tudi prirejeno strašilno pištolo, ki bi lahko izstrelila manjše metke, nekaj kosov municije in prepovedana noža. Na koncu preiskave so aretirali 28-letnega Roberta Chiattija in 22-letnega Mikeja Pellizzarija iz Devina, 2 3-letnega Manuela Ceso in 24-letnega Anto-nina Occhina iz TržiCa in 24-letnega Diega Ardita iz Ronk, ki pa so že doma v hišnem priporu. Medtem ko so ti obtoženi posesti in razpečevanja, so nadaljnih 19 oseb prijavili sodstvu, 14 pa prefekturi za upravni postopek. Obsežno in dolgo preiskavo so poimenovali »Grad« po trgu, kjer se je pravzaprav začela. Na včerajšnji predstavitvi tisku so poveljnik karabinjerjev kap. Ivan Pe-tracca, načelnik devinskega komisarjata Carlo Baffi in namestnik državnega pravdnika Giorgio Milillo (na sliki) ocenili, da je šlo za »preiskavo prve stopnje«, kar pomeni samo lokalno tržišče brez odnosov s pomembnejšimi kriminalnimi strukturami. Tudi glede na dejstvo, da v glavnem niso prekupčevali in uživali težkih mamil, bi lahko rekli, da je šlo bolj za neodgovorne fante kot za prave zločince, kot se odraža tudi iz sorazmerno zmernega zadržanja organov pregona. To pa seveda ne pomeni, da ni upravičena velika zaskrbljenost, ker se je okrog 40 mladih z območja de-vinsko-nabrežinske in tržiske občine zbiralo na devinskem trgu in se predajalo mamilom. ČRNA KRONIKA Z avtomobilom v drevo: pridržana prognoza Prejšnjo noč se je pripetila huda prometna ne-sreča, zaradi katere se 46 letni moški v bolnišni-ci bori s smrtjo, tri osebe pa so lažje ranjene. Bilo je okrog 2. ure ponoči, ko je po Drevoredu Sv. Andreja v smeri proti mestu pripeljal avtomobil, ki ga je upravljal 46-letni M.A. Razalogi uiso znani, morda je vozil prehitro, vsekakor je Ua zadnjem ovinku pred križiščem z ulico Cam-P° Marzio voznik izgubil nadzor nad vozilom. Napeljalo ga je na levo stran cestišča, kjer je silo-vito trčil v deblo drevesa. Najbolj jo je izkupil prav voznik: ko so na kraj Prihiteli reševalci, so ga nemudoma odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v oddelek Za oživljanje s pridržano prognozo zaradi hudih poškodb. V avtomobilu so bile še tri osebe, sopotnici in sopotnik pa so se samo potolkli in bodo ozdraveli v največ dveh tednih. Tatovi odnesli za 50 milijonov lir mobilnih telefonov Prejšnjo noč so si običajni neznanci zagotovi-1 dobro zalogo mobilnih telefonov: vdrli so v specializirano trgovino Fase 2 na začetku ulice oroneo in jih odnesli približno 70 v skupni VrN CD "O C ra 55 co o > ra ■z: LU CO C ra ul ra o XZ) ra c > o c * POTT-ll 4 P »K ODPRI-OD V križanki se skriva Prešernov verz. Poišči ga: Pripravili učenci OŠ Vrh srv. Mihaela P O Z F E V K O P l T A R T E D T R V R O J N O N v S L R B L A A O D U N A J V E A E S N N c E E Č K F K Z V O V K J č C M O R E I A L N E R E š E R P O B N G J U L I J A M A K S R D K I N P U R V B E G T U O N C E S M O L E C I I A V V A V A S I J R E F H R Poišči naslednje besede: AKROSTIH FIG KOPITAR SMOLE ANA FRANCK KRANJ VODNIK ČOP GAZELE PREŠEREN VOVK DECEMBER GLOSA RUPNIK VRBA DUNAJ JULIJA SAVA ZDRAVLJICA FEBRUAR KAM Križanki OŠ Vrti Sv. Mihaela n 7) 31 «1 Sl •Ji tl dl 9t i& Ul 121 m t*<*t*ie rne^ . " rn n Žl 31 41 Sl 91 71 81 «1 1$) Let« 1S4* j« tiMrrtSti Zdrav ^<0 13) Kejso re-sie n&J* JuM - . #toZa esKa Vti. v meeremjRi 6e$*ri8i**6m “ Oe*d«aiyn ’ ANMlčrtttiv priif****& po$v«*So » 2| A) Tj I 1 IM I 1 1 M I «1 10| M M M M 1 d (MUFI 13) UŠEduac 1> D »I M 6) tl BI »I MSI S11 Zwst Ir peafutoe MeraSur*. 12) ? H Somtri vw*e. ij> K) »P6Miii«xefc» mee Veoee z Poveet v venhk Osnovna šola Vrh sv. Mihaela NEDELJSKE TEME Nedelja, 19. marca 2000 Tudi Ricmanje imajo svoj etnografski muzej V Ricmanjih so pravzaprav navajeni na izredne dogodke: pomislimo le na zgodovino zadnjih tristo let, v katerih se je marsikaj neobičajnega zgodilo prav v tej vasi! Raziskovalci naše preteklosti, med katerimi se posebej domačin Boris Kuret, so prvo omembo Ricmanj zasledili že v davnem letu 1271, od tedaj se ime te “perve vasi od Tersta” pojavlja v ponovno zaživela tudi Bratovščina sv. Jožefa, ki ji je v Času vladanja Marije Terezije izkazal veliko Čast tudi tedaj še avstrijski nadvojvoda, pozneje cesar Jožef H, bodisi s poklonom izredno dragocenih mašnih oblačil, kot tudi s posebno knjigo, v kateri se je kot pokrovitelj najprej sam podpisal, nato pa še njegovo spremstvo štiridesetih baronov. Knjiga je leta srednjeveških listinah raznih takratnih ustanov, največkrat v zvezi z dajatvami, ki so jih domačini bili primorani izroCevati gosposki, bodisi posvetni kot tudi cerkveni. Ricmanje so bile namreč vse do francoske zasedbe leta 1797 last grofovskih družin, tržaških patricijev in škofov. Posebne pozornosti je vredna ricmanjska cerkev, najprej le skromna kapelica, sezidana baje po nasvetu tu bivajočih nun, nato od leta 1645 že manjša cerkev, posvečena sv. Juriju. Ustanovitev Bratovščine sv. Jožefa, ki mu je bil posvečen tedaj le stranski oltar, pomeni začetek poti v samo središče tedanjega dogajanja: bratovščino je z odlokom potrdil papež Inocenc XII., k svetniku so se priporočali v Času razsajanja hudih kužnih bolezni, elani bratovščine pa so med drugim imeli nalogo, da so Čuvali plamen veCne oljenke pred podobo sv. Jožefa in svete družine. Skrb za to opravilo se je v letih verjetno zmanjšala ob Čedalje manjši nevarnosti obolenja. Leta 1749 pa se je dogodil Čudež: sveti plamenček je naenkrat sam od sebe zagorel. Čudežni dogodek so seveda večkrat preverili, ob prisotnosti dolinskega kaplana Janeza Ernesta od Raunah, ključarja, nekaterih “pametnih vaških mož” in tudi drugih duhovnikov iz okolice. Predvsem pa so spoštovanje do vsega tega izkazali verniki, ki so že istega leta in odtiej vsako leto množično zaceli zahajati na romarsko pot v Ricmanje. S Čudežem je 1773 štela skoro pet tisoč imen iz vseh krajev cesarstva. Ricmanje so danes priznana romarska pot: cerkev hrani med drugim izredne freske, umetniške sledove iz preteklosti, ki jih je dolgoletni župnik Angel Kosmač večkrat dal restavrirati in pričajo o bogati, Ce že ne izredni zgodovini tega svetišča. Ne nazadnje je ricmanjska cerkev, od “Čudežnega” leta z glavnim oltarjem posvečena sv. Jožefu, deležna tudi mož- po raznih cerkvah, ki imajo posebno škofovo pooblastilo. Na Tržaškem je veC podobnih svetišč, poleg Ricmanj je slovenska cerkev še na Repenta-bru, sicer pa sta poleg stolnice sv. Justa na seznamu še cerkvi v starih Miljah in na Vejni. Škofov odlok je stopil v veljavo prejšnjo nedeljo, zapadel bo Cez teden dni, ko sta v Ricmanjih napovedami dve romanji, slovenskih in italijanskih vernikov s Tržaškega. Vse to daje breški vasi z značilno strmo lego poseben Car: poleg cerkvenega jo označuje tudi bogato posvetno življenje, ki so ga v stoletjih ustvarili navadni ljudje, domačini, nekdaj tlačani socerbske in mestne gosposke, kmetovalci in obrtniki, danes zavedni ohranjevalci slovenskega kulturnega izročila. Kot v vseh naših krajih je tudi v Ricmanjih splošni družbeni napredek uvedel ali bolje vsilil velike spremembe v življenje ljudi. Danes je krajevno prebivalstvo mešane narodnosti, Čeprav se vedno prevladuje slovenska prisotnost, obdelovanje trt in oljk je dejavnost, ki jo domačini opravljajo v svojem prostem času, ob službeni obveznosti, ki je v glavnem nekje drugje, izven vaškega jedra. Za živinorejo ni več sledov, kot tudi ne po marsikateri stari obrti, niti žene niso veC perice, krušarice ali mlekarice. Oblačimo se bistveno drugače, v vsakdanjem hišnem opravilu uporabljamo predmete in stroje, ki morajo biti prej koristni kot lepi, prav gotovo pa niso zgovorni, ker nimajo v sebi pripovedi o svoji preteklosti: ne podajamo si jih veC iz roda v rod, tako skrbno in skoro obredno, kot je bilo nekoč, ko je vsaka noni- tej stavbi.bo od danes na ogled delček naše preteklosti, stalna muzejska zbirka posvetnih in cerkvenih predmetov, ki se na pobudo ricmanjskega župnika Angela KosmaCa rešujejo iz nevarne pozabe. Ob 18.30 bosta na vrsti svečana otvoritev in blagoslov se novega etnografskega muzeja, ki se dodaja sorodnim pobudam med Slovenci na Tržaškem. Poleg Etnografskega muzeja v Skednju, Kraške hiše, nastajajočega ribiškega muzeja v Križu in hiše Marije Ban bo ricmanjska zbirka ena izmed dragocenih izložb, ki pripovedujejo o naši prisotnosti, o delu in navadah naših prednikov. Resnici na ljubo so v Ricmanjih nasploh pozorni do ohranjanja in vred- notenja kulturnega izročila: tudi novosti imajo svoje korenine v izkušnji preteklosti, kar se odraža bodisi v delovanju obeh društev in v skrbi za oživljanje srenjskih pravil kot tudi v delovanju domače župnije. Slednji gre še posebna zasluga za korak k nastanku tega novega muzeja. Po dogovoru z župnikom so predmete uredili Martina Repinc, Kristina KovaCiC in Bruno Volpi-Lisjak, strokovni ra- fllpi . nosti dajanja popolnih odpustkov, kar dandanašnji predstavlja dokajšnjo posebnost. Da se je ta možnost v celoti ohranjala, jo je bilo potrebno redno obnavljati vsakih sedem let, menda pa se je ta postopek v tem stoletju kdaj zataknil. Danes imajo verniki možnost, da ob jubileju ne gredo po odpustke le v Rim ah Sveto deželo, pac pa lahko to doživijo na stvar bila dragocen dar za mlado vnukinjo. Hiša, ki danes Čedno obnovljena stoji nasproti ricmanjske cerkve, je bila v Časih pred Napoleonom t.i. mensa episcopalis, nekakšna shramba vseh dobrin, ki jih je obrodila zemlja in jih predelala človeška roka, namenjenih tržaški škofovski oblasti. V ziskovalci in elani etnografske skupine NSK, ter likovnik in restavrator Boris Zuljan, ki v zadnjih letih skrbi tudi za ohranitev fresk in oltarjev v ricmanj-ski cerkvi. Se pred tem je bilo opravljeno veliko delo s sodelavci Goriškega muzeja Kromberk, ki so obnovili del razstavljenega pohištva. Zahtevno delo, ki se je začelo s popolno obnovit- vijo same stavbe, je terjalo velik napor, tudi finančne narave. Delno so prispevki iz deželnega sklada in iz sklada Ministrstva za kul- turo republike Slovenije, predvsem pa se je za to potrudila ricmanjska župnija s najetjem posojil. Upravičeno zaskrbljeno župnik Kosmač upa, da bo s postavitvijo ricmanjski muzej pridobil še dodatne podpore, saj se s tem delo se ni zaključilo ah je morda le na pol poti: razstavljeno bogastvo bo potrebno se popisati, natančneje označiti in predstaviti, da bo lahko res današnjemu obiskovalcu v zgovorno doživetje, za naslednike pa prava kulturna in poučna dediščina. Zato bodo verjetno že v poletnih mesecih na obisku v Ricmanjih študentje iz ljubljanske fakultete za etnografske vede, da bi kot študijsko nalogo dopolnili dosedaj opravljeno delo. Obiskovalcem pa bo muzej zaenkrat na ogled po dogovora z župnikom oz. -kot sam pravi - “vsakič, ko jim bom lahko jaz ali kdo drugi odpl vrata v hišo”. Stavba je dvonadstropna, kar je postavljalcem omogočilo razdehtev zbranega gradiva v dve večji zbirki, in sicer v pritličju predmeti iz vsakdanjega vaškega življenja, v prvem nadstropju pa predmeti, ki prikazujejo zgodovino vaške cerkve. Pritlični del se deh še v razdelek o ženskih in moških opravilih. Le-ta so prikazana predvsem v številnem in raznovrstnem orodju. S svojim razvojem je Trst neposredno vplival tudi na podeželje, kjer so si ljudje ob živinoreji, kmetijstvu in vinogradništvu zaceli postopoma prisvajati tudi novih obrti. Moški so po- stali mizarji, Čevljarji, orodjarji, zidarji, krojači: zbrani predmeti prikazujejo vso to raznolikost in še posebej velja omeniti, da so nekateri med njimi prava redkost, kot so ckarje za cepljenje trt (na mah sliki levo). Izumil jih je Simon Zuljan-KrCiC, kovač, orožar, puškar, ki je živel na hišni številki 61. Za svoj izum je 13.6.1898 na Dunaju prejel tudi bre-vet (na mali sliki desno), posebne škarje pa so omogočale hitri, točni in simetrični rez cepike in osnove, kar je jamčilo, da se je cep res dobro prijel. V sosednjih dveh pri-tlicnih sobah je prikazano vsakdanje življenje ric-manjskih žena: vzdolž ene izmed kuhinjskih sten je veliki zidan štedilnik z začetka stoletja, verjetno še edini ohranjen v naših Prvo nadstropje je v celoti posvečeno zgodovini ricmanjske cerkve in župnije: iz razstavljenega je Čutiti veličino tega življenja, globino obrednosti, ki spremljala vsako versko dogajanje. Poleg stilnega pohištva so pozornosti vredna mašna oblačila, ki jih je ricmanjski cerkvi podaril cesar Jožef II.: ob oblekah za duhovnika in somaševalca je tudi plašC, ki ga je duhovnik nosil ob slovesnostih. V posebni izložbi so stare kadilnice, svečniki, raznovrstni križi, relikvije, table z molitvami, nekakšni predhodniki današnjih mašnih knjig in vrsta predmetov, ki sodijo Se v dobo stare cerkve. Med temi je za župnika še posebej dragocen spomin skoro sto let star novomašniški kelih, ki je bil last župnika-mentorja Franca Malalana krajih, ob njem pa vrsta predmetov, posod in pripomočkov, ki so jih žene uporabljale bodisi za gospodinjsko delo, kot za opravljanje značilno ženskih poklicev, saj so bile še naše babice krušarice, mlekarice in perice. Vstajale so zgodaj, da so vmesile testo, da so pomolzle krave in se nato podale na pot v mesto. Perice so hodile k mestni gospodi “le” dvakrat tedensko: ko so šle ob začetku tedna po umazano perilo in ko so ga Čistega po nekaj dneh vračale. Med vso razstavljeno opremo izstopata necki, posodi, v katerih so krušarice mesile testo: ena od dveh je naj-vecja doslej se ohranjena v naših krajih. Poleg predmetov, vezanih na žensko delo in obrt, so tudi tisti, ki so sluzih v okrasne namene, vezeno perilo, prti, rjuhe, deh brške noše. in ga je le-ta ob novi ma5' podaril gospodu Kosmaču-Ob tem si lahko ogledamo staro “škrbetuljo” z zvonika, ostanek zvonov vlitm v Času Napoleona, p0™' stavke za mašne knjig®’ klešče za hostije, ki so si ju1 svoj C as duhovniki sam1 pripravljati, temeljno listino Bratovščine sv. Jožeta, bogato vezana pokrivala za kelihe, zbirka stan ključev in še vrsto dmgm predmetov, ki so v stari Časih sluzih cerkvenemu obredju. O Čudežni mod ricmanjskega zavetnik® pričajo tudi nekateri ex vo^ to, darila ob doživetem °z dravljenju. Skratka - res lep® zbirka, ki jo je s pomoč] vaščanov izrazito obogati^ predvsem sam župnik Ko smac, v kateri je Čutiti, so za predmeti ljudje k® dobri čuvaji našega izro Damiana Ot® Tudi manjšine tema razprav EP o človekovih pravicah STRASBOURG - Evropski Parlament je ta teden postavil na dnevni red vprasanje manjšinskih pravic ter razpravljal o zašCiti slednjih tako v državah Članicah Evropske Unije kot v državah kandidatkah za vstop v Unijo. Evropski parlamentarci 80 izjavili, da želijo izrec-no imenovati in s tem tudi osramotiti države elani-Ce EU, ki še niso sprejele aiednarodnih dogovorov 0 manjšinskih pravicah. Trije liberalni poslanci v Parlamentu so predstavili Poročila, o katerih je potem Parlament v Strasbourgu razpravljal v Četrtkovem plenarnem zasedanju. Britanska poslanka v Evropskem Parlamentu Sarah Ludford (Liberalnodemokratska stranka) je Predstavila poročilo o metodah, ki naj bi preprečevale razvoj rasizma in ksenofobije v Evropski Uniji. Poročilo poziva vlade Vseh držav Članic, naj Upoštevajo potrebe Uianjšin, obenem pa poziva institucije Evropske Unije kot posamične državne vlade, naj posredujejo informacije o jav-uih storitvah tudi v Manjšinskih jezikih. Britanska poslanka v evropskem Parlamentu je v poročilo vključila POMEMBEN SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA Uslina osnovnih pravic EU naj zaščiti tudi manjšinske jezike STRASBOURG - Evropski parlament je v Četrtek z glasovanjem zahteval, da mora Listina osnovnih pravic državljanov Evropske Unije, ki jo sedaj pripravlja posebno delovno relo, vsebovati tudi omembo zaščite manjšinskih jezikov.Valižanska poslanka Evropskega Parlamenta Eluned Morgan, predsednica parlamentarne intergrupe za manjšinske jezike, je v okviru plenarnega zasedanja predstavila popravek k osnutku besedila Listine, ki izrecno omenja manjšinske jezike. V prid popravku je glasovalo 244 poslancev, proti pa se jih je izreklo 107. Poslanka valižanske narodnosti je pozvala Evropsko Unijo in posamične države Članice, naj si prizadevajo za zaščito različnosti jezikov in kultur v Evropi, predvsem regionalnih in manjšinskih. Države članice je obenem pozvala, naj s primemo podporo zagotovijo državljanom Unije preživetje in razvoj lastnih jezikov tako v javni uporabi kot v privatni sferi. Pozitivni rezultat glasovanja v Evropskem Parlamentu je Morganova označila za pomembno zmago za 50 milijonov državljanov Evropske Unije, ki govori regionalne in manjšinske jezike: »Listina osnovnih pravic bo predstavljala ključno osnovo za vso bodočo evropsko zakonodajo in, ker bo postavila skrb in promocijo kulturne in jezikovne različnosti med svoje osnovne cilje, bo postavila tudi trdne temelje za bodoči razvoj in promocijo va-ližanskega ter drugih manj razširjenih jezikov. Današnje glasovanje vsebuje pomembno sporočilo: pravice državljanov, ki govorijo regionalni ali manjšinski jezik, ne smejo biti ignorirane«. Sam popravek je vključen v daljše poročilo o besedilu Listine osnovnih pravic, ki sta ga sestavila britanski liberalni poslanec v Evropskem Parlamentu Andrew Duff ter avstrijski poslanec Zelenih v Evropskem Parlamentu Johannes Voggenhuber. Poročilo bo zdaj v obravnavi zasedanja posebnega Odbora, katerega je Unija zadolžila za sestavo besedila Listine. John Walsh Sarah Ludford tudi potrebo, da države Članice EU ratificirajo zakonodajne "inštrumente" Sveta Evrope, ki obravnavajo pravice manjšin: okvimi dokument o zašCiti narodnih manjšin ter Evropsko listino za regionalne in manjšinske jezike. T.i. "Ludfordino poročilo" pa se dotika tudi dragih področij: evropska poslanka predlaga, da bi vsi šolski programi vključevali tudi zgodovino in kulturo manjšinskih skupnosti, tako kot tudi zgodovino suženjstva in kolonializma. Ludfordova - ki med drugim nosi tudi naslov Baronice - je zelo poudarila, da je jezikovna in kulturna različnost Evrope dejansko njena družbena vitalnost, katero morajo objeti, jo valorizirati in se je veseliti vsi državljani Evrope. Sarah Ludford je zelo optimistična: "Taka različnost je bistvena za bodoči gospodarski razcvet Evrope in lahko le poveča mednarodni vpliv Evropske Unije". Poročilo britanske poslanke v Evropskem Parlamentu Sarah Ludford govori o potrebi po posebnem komisarju, ki bi se ukvarjal s primeri diskriminacije v državah EU. "Rasizem smo tradicionalno smatrali za vprašanje socialnega skrbstva, v današnjem času pa je vedno bolj vprašanje pravic,- s Ci- Baastian Belder mer se povsem strinjam. Evropa je prestopila pomembno točko svojega razvoja, ko je opozorila avstrijsko vlado, da so rasizem in osnovne evropske vrednote nezdružljivi. Menim, da smo priCa epohalnim spremembam. Evropska identiteta ni enotna in toga ter mora vključiti izkušnje in kulturo etničnih manjšin". Evropski Parlament je ta teden glasoval tudi o poročilu nizozemskega poslanca v Evropskem Parlamentu Baastiana Bel-derja (konservativna stranka) o rasizmu in ksenofobiji v državah, ki so zaprosile za vstop v Unijo. Belderjevo poročilo vključuje tudi kritično oceno izjave, ki jo je Evropska Komisija dala decembra lani na Dunaju. Komisija naj ne bi predložila nobene specifične akcije za preprečevanje diskriminacije zoper manjšinske skupnosti pri- sotne v državah kandidatkah za Evropsko Unijo. Poročilo pa še nadaljuje in govori o pomanjkljivi pozornosti, ki jo Evropska Komisija posveča razvoju zakonodajne strategije za boj proti rasizmu, ksenofobiji in anti-semitiz-mu, predvsem s promocijo primerne zakonodaje v bodočih Članicah EU. Besede, ki jih uporablja evropski poslanec Belder so zelo jasne: "v številnih državah, ki so zaprosile za Bertel Haarder IRSKA / JEZIK IN ZAPOSLOVANJE Premalo delavcev za podjetja v gaelsko-govorečih predelih V prihodnje bodo vsekakor zaposlitvene možnosti manjše UUBLIN - Ustvarjanje novih delovnih mest na področju Gaeltacht (gaelsko-go-voreče območje) na Irskem je Vse prej kot lahko. O vprašanju zaposlovanja na porečju Gaeltacht je bilo pred ratkim govora v komisiji irskega parlamenta, t.i. Daila. uan O Bric, menedžer organizacije Udaras na Gaeltachta, 1 skrbi za ekonomski ravoj Področja, je komisiji posredo-3i primer težkih vprašanj, ki v i11101^ njegova organizacija sakodnevno reševati: Urad Za delo je neki firmi iz po-rocja Gaeltacht direktno sve-°yal, naj si poišče usposo-^Jene delavce v večjih sre-1 Cih, zaradi pomanjkanja na ^neriCnih področjih, kot je Ruan O Bric je bil zelo jasen: "Udaras na Gaeltachta mora odgovoriti na težki iživ, saj pomanjkanje delavcev s posebno tehnično Specializacijo predstavlja veliko oviro za modernizacijo področja". Številni gospodarski obrati s sedežem na področju Gaeltacht ob zahodni irski obali, so se morali sprijazniti s težavami pri zaposlovanju primerno usposobljenega osebja. Resda dobivajo obrati dodatna sredstva zaradi nerazvitosti področja, kljub temu pa vec podjetnikov vrže puško v koruzo zaradi težav pri zaposlovanju. Med temi je n.pr. firma Rapire Ltd, ki ima svoj osrednji sedež na področju mesta Galway, v Gaeltachtu, načrtovala pa je odprtje po- družnice na bližnjem otoku Achill. Firma je izvedla veC intervjujev, na koncu pa ugotovila, da ne more najti primerno usposobljenega osebja za svoje potrebe. In rapire Ltd ni edina. Firma Insilco Ltd, ki ima ravno tako sedež na področju mesta Galway, v Gaeltachtu, je z veliko težavo sploh našla primerne osebe za 120 razpoložljivih delovnih mest, katere je ponujala. Razlog za to je zelo preprost: take firme iščejo predvsem visoko-kvalificirane delavce z univerzitetno diplomo. Ruan O Bric pa je zelo realističen: "Visoko-kvalificirana delovna sila potrebuje veliko veC kot le službo. Ti ljudje hočejo socialno življenje, bazene ipd." Ravno zaradi tega raz- loga več zaposlenih v računalniški industriji ter v medijih, ki imajo sedež na področju Gaeltacht v okolišu mesta Galway, izbere ravno Galway za svoje bivališče. Udaras na Gaeltacht, organizacija za ekonomski razvoj gaelsko-govorečega področja Irske, ima pred sabo veliko kompleksnejšo sliko kot zgolj spodbujanje - že itak težavnega - ekonomskega razvoja področja. Z besedami Ruana O Brica: "Udaras na Gaeltacht naj bi se osredotočil bolj na širšo infrastrukturo področja Gaeltacht, ne pa zgolj na njegov industrijski razvoj. Vsekakor pa je v bodoče pričakovati manjše zaposlitvene možnosti kot v preteklih letih". Alex Hijmans vstop v Unijo, lahko stvari hibo uidejo iz rok, predvsem kar se tiCe nasilja do Romov v Romuniji, na Češkem in Slovaškem. Pa ne samo to: tako v Estoniji kot v Latviji obstajajo nepravična jezikovna določila, ki ne upoštevajo visokega števila prebivalcev ruske narodnosti". Danski poslanec v Evropskem Parlamentu Bertel Haarder, poročevalec letnega poročila o spoštovanju človekovih pravic, je izrazil kritično oceno glede nekaterih držav Članic Unije, ki niso še podpisale oz.ratificirale dveh pomembnih dokumentov Sveta Evrope, ki obravnavata manjšinske pravice: Okvirni dokument za zaščito narodnih manjšin ter Listino za regionalne in manjšinske jezike. "Naravnost ironično je, da sta Belgija in Francija napadli Avstrijo, ko pa same noCejo podpisati oz.ratificirati teh dveh osnovnih dokumentov". Haarderjevo poročilo je prvi tovrstni dokument Evropskega Parlamenta od. podpisa Amsterdamskega dogovora. Omenjeni dogovor prvič dodeljuje Uniji zakonodajno pristojnost na področju boja zoper rasizem. Samo poročilo predlaga, da bi Evropska Komisija ustanovila samostojno agencijo, ki bi monito-rirala spoštovanje Človekovih pravic v Evropski Uniji, predvsem v obliki spoštovanja pobeb narodnostnih manjšin. Kot se je izrazil poslanec Haarder: "Sporočilo tega poročila je zelo jasno: Evropska Unija mora imeti na področju Človekovih pravic najprej pospravljeno lastno hišo, šele nato lahko kaže s prstom na druge države. Ce Unija ne bi bila sposobna spoštovati naCel, ki govorijo o človekovih pravicah, potem je za države kandidatke zelo lahko enostavno odklanjati kritične ocene, ki jih Evropska unija izreka na ta račun. Problemi Kosova ter Bosne in Hercegovine nas opozarjajo, da nereše-vanje vprašanja narodnostnih manjših vsebuje velike nevarnosti". Ob vprašanju kakšen vpliv naj bi njegovo poročilo imelo na države, ki nasprotujejo podpisu dokumentov, ki obravnavajo zaščito manjšin, je poslanec Haarder takole izjavil: "Preprosto ni alternativ. Zdaj morajo belgijski in francoski poslanci v Evropskem Parlamentu prepričati lastni državi, da sprejmejo dokumente. Francoski predsednik in belgijski zunanji minister sta v prvi vrsti kritizirala Avstrijo. Pa vendar, kar so kritizirali, niso bila dejanja, paC pa mnenja. Najprej morajo rešiti svoje težave v zvezi s človekovimi pravicami". Haarder se je v svojem poročilu osredotočil na nespoštovanje manjšinskih pravic v državah EU, na podlagi podatkov človekoljubne organizacije Amnesty International o grobemu nespoštovanju manjšinskih pravic v kar enajstih od petnajstih držav. Njegovo poročilo vključuje obenem kritično oceno držav, ki niso podpisale mednarodnih dokumentov o zašCiti manjšin, - predvsem Grčije. Za evropskega poslanca Haarderja bi morala predložena Listina osnovnih pravic postati zakonsko obvezujoča ter bi morala predvideti praktične postopke, preko katerih bi bila res spoštovana. V sredo je Evropski Parlament glasoval o poročilu glede Listine, katerega je pripravila Komisija za ustavna vprašanja pri Evropskem Parlamentu. Poročilo, ki sta ga sestavila britanski poslanec v Evropskem Parlamentu Andrew Duff ter njegov kolega avstrijske narodnosti Johannes Voggenhuber, bo analiziral posebni Odbor, katerega je Unija določila izrecno za sestavo besedila Listine osnovnih pravic. Evropski Parlament pa je vzel v pretres tudi poročilo švedske poslanke v Evropskem Parlamentu Cecilie Maistrom o stanju zaščite človekovih pravic v svetu. Švedska poslanka v svojem poročilu govori o sedanji politiki, ki jo Evropska Unija vodi na področju zaščite manjšinskih pravic, kot o razdrobljeni in nekoordinirani politiki. Unija mora spregovoriti z enim glasom o spoštovanju pravic manjšin, morala bi obstajati skupna strategija za vse institucije Unije". John VValsh E U R O L A N G Prevod: Vida Valenčič 18 Nedelja, 19. marca 2000 NEDELJSKE TEME __________TRST / DO 24. MARCA ISKANJE ZAVEZNIŠTEV_ Možnost za SDGZ, da stopi v svet Trgovinske zbornice Ravnatelj V. Kocjančič o novem sistemu za imenovanje vrha ustanove Vodstvo ene od ključnih tržaških ustanov, ki je prav gotovo zelo pomembna z gospodarskega, pa tudi s socialnega in celo političnega vidika, je tik pred obnovitvijo. Gre za Trgovinsko zbornico, katere uradno ime je Zbornica za trgovino, industrijo, obrtništvo in kmetijstvo. Ustanovo s sedežem v ugledni palači na Borznem trgu bo vodil 22-clanski svet, ki bo izvolil novi odbor in novega predsednika, naslednika Adalberta Donaggia, saj ni zelo verjetno, da bi ta lahko nasledil samega sebe. Prav pri določanju novega vrha Trgovinske zbornice se pripravlja velika novost. Doslej je vodstvo in tudi samega predsednika Trgovinske zbornice imenovala deželna uprava, ki ni izbirala samo po kljuCu najbolj reprezentativnih strokovnih organizacij, pac pa tudi ali celo predvsem po političnem kljuCu. Novi sistem na podlagi zakona 580 iz leta 1993 pa uveljavlja povsem drugačno logiko. V novem svetu bo namreč sedelo 22 zastopnikov proizvodnih sektorjev, točneje 20 zastopnikov proizvodnih sektorjev ter dva predstavnika sindikalnih organizacij in združenj potrošnikov. Imenoval pa jih ne bo noben politicno-upravni organ, pac pa jih bodo določili na podlagi realne moči in teže vsakega sektorja, v okviru posameznega sektorja pa na podlagi predstavniške moči strokovnih organizacij in združenj. Novi sistem za določanje vodstva Trgovinske zbornice nam je orisal dober poznavalec razmer, ravnatelj SDGZ Vojko KocjanCiC (na sliki). Doslej ni noben zastopnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja še sedel za mizo, kjer sprejemajo tako pomembne odločitve za Trst: Trgovinska zbornica je med drugim pristojna tudi za imenovanja v Fundacijo CRTrieste, Pristaniško oblast, Industrijsko cono, neposredno pa vodi ustanovo, ki se ukvarja z bencinom po znižani ceni. Se veC: te slovenske organizacije niso nikoli niti vprašali za mnenje pred imenovanjem novega vodstva Trgovinske zbornice, tokrat pa je SDGZ »v igri«. Po svoji številčnosti je sicer nekaj tržaških stanovskih organizacij krepko močnejših od Združenja, vendar je slovenska organizacija po članstvu vedno pomembnejša in se uveljavlja tudi izven ozkega kroga domačih slovenskih podjetij. Tako bo Združenje »tekmovalo« za skorajšnja imenovanja, in to z utemeljenim upanjem, da izvoli vsaj enega svojega predstavnika v novo vodstvo Trgovinske zbornice, ugotavlja KocjanCiC. Sistem imenovanja je sicer nekoliko zapleten, v bistvu pa res odraža stanje gospodarskih dejavnosti na teritoriju. Tekmujejo lahko stanovske organizacije, ki delujejo vsaj 3 leta ali so krajevne izpostave vsedržavnih organizacij: do prihodnjega 24. marca morajo javiti svojo predstavniško moc, t.j. število včlanjenih podjetij in število zaposlenih v teh podjetjih. Za vsak sektor bodo predstavniki v svetu pripadali tistim organizacijam, pa tudi zavezništvom organizacij, ki so najbolj reprezentativna. Po podobnem ključu bodo določili tudi, koliko predstavnikov bo imel vsak sektor. Na podlagi uradnih statističnih podatkov so izdelali razpredelnico, ki jo objavljamo na tej strani, iz katere je razvidna splošna slika tržaškega gospodarstva: koliko podjetij deluje v posameznem sektorju, koliko uslužbencev ima in koliko dodane vrednosti proizvaja; te podatke predelajo v odstotke; odstotke podjetij, uslužbencev in dodane vrednosti spremenijo v ponderirano povprečje, ki daje kompleksivno socio-eko-nomsko težo sektorja; končni rezultat je število predstavnikov za vsak sektor, sicer po izračunu po t.im. volilnem sistemu D’Hondt, ki ob spoštovanju proporcnega predstavništva nekoliko nagrajuje večje skupine. Podatke, ki jih bodo do prihodnjega 24. marca predložile strokovne organizacije, bo deželna uprava preverila in na podlagi omenjenega ključa razglasila nove .svetovalce, ki bodo na prvi seji izvolili odbor in predsednika. SDGZ ima sicer veliko elanov, vendar so porazdeljeni po skoraj vseh proizvajalnih sektorjih: sorazmerno je Združenje močnejše na področju obrtništva, trgovine, turizma, špediterstva in storitev za podjetja, Čeprav ima tudi elane v ostalih sektorjih, z izjemo kmetijstva, ki se včlanjuje v druge organizacije, v prvi vrsti v Kmečko zvezo. Ravnatelj SDGZ Vojko KocjanCiC je mnenja, da mora Združenje prav zato nujno iskati sodelovanje z drugimi organizacijami, obenem pa tudi sama slovenska organizacija nudi drugim možnost, da pri- dobijo močnega zaveznika, ki med drugim uživa ugled resne organizacije in ki je še zlasti zanimiva v času, ko se pripravlja postopna ukinitev meja in sprostitev odnosov s Slovenijo. Iskanje zavezništev še zdaleč ni končano in vodstvo Združenja se te dni sooča s sorodnimi organizacijami. »Igra je tokrat zelo pomembna, saj se nam prvič nudi stvarna možnost, da izvolimo svojega človeka,« meni KocjanCiC, ki pa obenem pravi, da o morebitnih imenih še ne razmišljajo v sedežu v ulici Cicerone. »Dogovarjanje je nadaljni znak, da je padla vrsta predsodkov na račun slovenskega gospodarstva in slovenskih podjetnikov nasploh. V novem vzdušju se pac uveljavljamo v okviru normalnega procesa odpiranja, soočanja in, zakaj ne, zdrave konkurence.« Bo Slovenskemu deželnemu gospodarskemu združenju tokrat uspelo, da izvoli svojega zastopnika v vodstvo tržaške Trgovinske zbornice? Glede na svojo predstavniško moc in tudi na odnose, ki jih je znalo ustvariti v tržaškem podjetniškem svetu, bi moralo brez na-daljnega doseči ta zgodovinski rezultat. Sicer ne bi bilo prvič, da slovenski predstavnik sedi v vodstvu Zbornice: v dosedanjem je bil zastopnik Kmečke zveze Edi Bukavec, pred njim pa se drugi Slovenci, sicer kot predstavniki neslovenskih stanovskih organizacij. Za SDGZ, za njen ugled in za uveljavitev slovenskega gospodarstva in človeka pa bo tokratni zadetek v Črno res zgodovinskega pomena. Statistični ključ za določitev števila svetovalcev po sektorjih Sektorji Absolutna vrednost Odstotna vrednest Teža1" Svetovalci121 Podjetja Zaposleni Dod. vred.91 Podjetja Zaposleni Dod. vred. Kmetijstvo 542 420 7,7 2,73 0,6 0,14 1,16 i Industrija 1.634 16.004 1.096,2 8,24 21,8 20,36 16,79 3 Obrtništvo 3.780 7.074 382,2 19,05 9,6 7,10 11,91 2 Trgovina 7.792 14.968 823,1 39,28 20,4 15,28 24,98 5 Zadružništvo 228 1.693 132,7 1,15 2,3 2,46 1,97 1 Turizem 1.842 4.416 . 225,2 9,28 6,0 • 4,18 6,49 1 Prevozi - špedit. 1.187 11.566 945,2 5,98 15,8 17,55 13,10 3 Bančništvo 307 2.627 370,8 1,55 3,6’ 6,89 4,01 1 Zavarovalništvo 189 2.699 330,3 0,95 3,7 3,13 3,59 2 Storitve 1.934 8.559 685,6 9,57 11,7 12,73 11,39 1 Drugi 405 3.3.73 386,4 2,04 4,6 7,18 4,61 - SKUPNO 19.840 73.399 5.385,4 100 100 100 100 20 Dodana vrednost je v milijardah lir. CONGAFI / LETNI OBČNI ZBOR S D GZ / SEKCIJA ZA MEDNAROD NO TRGOVINO, Skupna vsota posojil lani nekaj nižja Pozitivna ocena rasti srednjeročnih posojil - Pomembna vloga Zadružne kraške banke Zanimiv pogovor z Giuseppejem Razzo o sodelovanju pri obnovi na Balkanu Pred dnevi je bil na tržaški Pomorski postaji redni občni zbor Konzorcija tržaških trgovskih podjetij za jamstvo bančnih posojil samim trgovcem, ki je poznan s kratico CONGAFI. Predsednik konzorcija Beniamino Nobile je podal obračun poslovanja v prejšnjem letu. ZamajCenih posojil na krati rok je bilo 1097 v skupnem znesku 75 milijard in 39 milijonov lir, operacij na srednji rok pa 157 za 11 milijard in 664 milijonov. Glede na poslovanje 1998 se je obseg zamajCenih kreditov znižal za 3, 5%, kar je povsem razumljivo glede na krizo in prestrukturroranje v krajevni trgovini. Obravnavana kratkoročna posojila so se znižala za celih 5%, srednjeročna posojila pa so se zvišala za 8, 9% glede na lansko poslovanje, kar je predsednik Nobile interpretiral kot znak ponovne rasti investicij v trgovskem sektorju. Se prej sta predsednik trgovinske zbornice Adalberto Donaggio in deželni odbornik za trgovino Seigio Dressi poudarila potrebo po investicijah v strukture in kvaliteto storitev, Ce se hočejo lokalni gostinski in ostah storitveni operaterji posataviti po robu krizi oz. prodom velike distribucije in tujih grupacij. Tako zbornica, s finansiranjem Trieste City Guba, kot Dežela z vrsto finančnih inštrumetov stojita ob strani krajevnim operaterjem. V tem letu je začel delovati deželni rotacijski sklad za trgovske in turistične investicije in prve prošnje so baje že zapolnile razpoložljiva sredstva. Prav tako so na razpolago refinansirani skladi zakona 25 in v kratkem bo operativen zakon 266 za investicije v trgovini, gostinstvu in turizmu. Odbornik Dressi je obljubil, da se bo zavzel, da bi se z raznimi zakonskimi popravki povišalo omenjeni deželni rotacijski sklad na 50 milijard, kar bi zadoščalo fiziološkim razvojnim potrebam trgovskega sektorja v deželi. V upravnem odbora deželnega rotacijskega sklada za turizem in trgovino je tudi zastopnik SDGZ, hotelir Edi Daneu, ki je na voljo elanom za vse informacije. Nobile je v poročilu posredoval tudi podatke o konvencioniranih bančnih zavodih. V nekaj letih se je njihovo število povečalo z manj kot 10 na 17 bank, kar tri, med temi Kmečka banka Gorica, pa so pristopile v zadnjem letu. Za nas zelo pomemben podatek je, da je tretji zavod po delokrogu, za Tržaško hranilnico (45%) in Banco Am-brosiano Veneto (10, 2%), Zadružna kraška banka, ki je sodelovala pri jamstvih CONGAFI v višini kar 9, 5%. To pomeni 88 operacij v skupnem znesku 7 milijard in 582 milijonov lir kratkor-Cnih posojil ter 5 operacij za 595 mili- jonov lir srednjeročnih posojil. Skupni znesek torej znaša 8 milijard in 177 milijonov lir. Ta trend je v naraščanju, saj je lani ZKB zbrala 8, 2% jamstev CONGAFI. Lep dokaz delavnosti in za-sidranoti slovenskega kreditnega zavoda v krajevnem gospodarstvu. S CON-GAFI-jem imata konvencijo tudi NTK -Banca Antoveneta in Kmečka banka. Konzorcij CONGAFI je imel lani 2318 včlanjenih trgovskih, gostinskih in storitvenih podjetij (28 elanov veC kot leta 1998); pri vračanju jamstev je utrpel lani samo 397 milijonov lir izgub, kar predstavlja 0,45% celotnega obsega! Zadnjih 8 let je bil v izvršnem odboru tudi zastopnik SDGZ, trgovec Egon Meden, ki je lani prehenal z dejavnostjo. Nadomestil ga je prodajalec jestvin in odbornik sekcije trgovcev SDGZ VValter Pontari. V samem konzorciju je precej elanov iz vrst Združenja, vsekakor pa bi lahko še mnogi dragi pristopili v CONGAFI. Za informacije o konzorciju CONGAFI, o ugodnostih za njegove elane in tudi o vseh sredstvih, ki so na razpolago za investicije in poslovanje podjetij, se elani in dragi zainteresirani lahko obrnejo na operativno tajništvo SDGZ v Trstu (040-6724812) oz. na poverjene službe pri navedenih bankah. Davorin Devetak Prejšnji teden je sekcija za mednarodno trgovino in storitve pri SDGZ priredila zanimivo srečanje z izvedencem Giuseppejem Razzo (na sliki), odgovornim za državno in deželno »TASK FORCE« za obnovo območij na Balkanu, ki jih je zadela vojna vihra. Izvedenec je pred polnoštevilnim občinstvom orisal sedanje stanje na Kosovu in v Bosni in Hercegovini ter pobude v zvezi z obnovo prizadetih območij, ki jih finansirata državna in deželna vlada. S tem v zvezi je v glavnih obrisih predstavil zakon namenjen italijanskim posegom v zvezi z obnovo, ki predvideva začetno dotacijo sredstev v višini 400 milijard lir. Najvecjo pozornost mednarodnih operaterjev SDGZ pa je pritegnilo dejstvo, da je država vključila v to vsoto tudi sredstva za kritje poslovnih izgub podjetij, ki so bila oškodovana zaradi prekinitve gospodarskih stikov ob izbruhu vojne. Predvidena sredstva za oškodovana podjetja so zaenkrat ra- zmeroma skromna, vendar je to le začetek, kot je podčrtal ugledni gost. Spomniti je treba, da je prav SDGZ dokumentiralo dobršen del škode in tako bistveno pripomoglo k vključitvi te postavke v skupno zakonsko besedilo. Inž. Razza je poudaril zavzemanje deželne uprave za pridobitev finančnih inštrumentov, ki bi bili zares v pomoC podjetnikom pri prodora na tržišča in pri ponovni vzpostavitvi trgovskih vezi. Prav možnost sodelovanja naših podjetij pri obnovi območij je bila p1^ dmet živahne diskusije meCl operaterji. Med srečanjem je prišlo tudi do podrobne p^" jasnitve obstoječih dotacij, ki jih nudi Evropska unija-Predavatelj je prisotnim orisal tudi bodoče programsk6 smernice EU za mednarodno sodelovanje, o katerin je trenutno govor v pristojnih uradih v Bruslju. Ob m organizaciji Phare projektov in projekta »Obnova« bodo na razpolago še dodatni sredstva v višini 20.000 milijard lir iz Pakta stabilnosti. vendar žal ne bodo na ra zpolago pred koncem leta-Temu strokovnemu sre Čanju bodo sledila še drugj prav tako zanimiva (stiki m misije v državah jugovzbo^ dne Evrope); prav tako je za interesiranim operaterjem na razpolago informativn gradivo za vključitev pod)^ tij v razne programe obnove na Balkanu. Informacije dobijo pri tajniku sekcije za mednarodno trgovino i storitve Denisu Salviju (te1 040/6724823, E-mail: sdgZ' ures@servis.it). (D- ^ NEDELJSKE TEME Nedelja, 19. marca 2000 ________LETNA SKUPŠČINA DEŽELNE CONFCOLTIVATORI_ Poglobljen pogled na ključna vprašanja kmetijstva Letna skupščina dežel-kmečke organizacije k'LA (Confcoltivatori), v katero je vključena tudi knrecka zveza, je bila do-Lra priložnost, da se glede ključnih vprašanj kmetij-stva javno izpostavijo nekateri poudarki. Težo nedavnemu zbo-r°vanju v Rivoltu, kjer je Uvodoma poročal deželni Predsednik CIA Dante Sa-v°rgnan, je dala tudi pri-s°tnost vsdržavnega predsednika Giuseppeja Avo-*a (na spodnji sliki), z ^jemu značilnim temperamentnim nastopom. Ob tem gre podčrtati prisot-n°st deželnega odbornika 2a kmetijstvo Venier Romana in močnega zasto-Pstva Kmečke zveze, s Predsednikoma Debeli-Som in Humarjem, taj- mkom Bukavcem ter ve< mri vodstva organizacije . Na zborovanju so, bodi ^ v poročilih voditeljev °t tudi v razpravi prišit 0 Izraza vsa osrednji Prašanja, s katerimi st anes srečuje kmetijsk ektor. Deželni odbornil H .^er Romano je mec rugim izpostavil velike ovost, ki jo predstavlji aCrt za razvoj podeželja, m ravno pri tem načrti 6 J® ,z utemeljenimi kritic ,'rni stališči zaustavi , — oiuusci zaustavi Qezelni predsednik CD ante Savorgnan. Podcrti ,’tcer nujnost ukrepa i: P11, tem dejstvo, da so bil I ’ sestavi načrta v da Ceni meri upoštevan m stališča stanovske oi oanizacije. Važna je pi postavka, da bodo ir ti; i j® usmerjene v km« v ska podjetja, ki bodo sl snier višanja kakovos oizvodnje. Upoštevan H 80 bila tudi prizade ,mrja CIA, da se premos inkriminacijo žensk fmetijsker c -j-^em sektorju, p; ^ er gre po Savorgnam hL0cem predvsem za ku no bitko proti zaosta £a}an°Sti- ki se vedn «pj?iVor8nan obenem i a* s kritikami na raCu ^ a za razvoj podeželj Ua^ec H ?em, Ukrep01 SD e.c dejansko povsei ponija svojo kmetijsk mTft Pri čemer ni j, De»oi akšen b° rezulta ma 6 a. med drugim spreji btez ti z^i,a^a- z neposredr nji: eresiranimi predsta niku za kmetijstvo postopoma jemlje iz rok kompetence. Predvsem pa ni jasno, kdo bodo koristniki tega velikega posega (načrta za razvoj podeželja), ki predvideva nic manj kot za 440 milijard lir javnih posegov do leta 2006. Savorgnan se je v poročilu dotaknil tudi evropske kmetijske politike, saj je dejstvo, da se temeljne odločitve za ta sektor sprejemajo na ravni Evropske skupnosti. Pri tem na kmeta Čedalje bolj pritiska neznosna birokratska mreža. Globalizacija trgov ima torej tudi in morda še zlasti v kmetijstvu svoje senene plati, ki jih ne gre spregledati. Deželni predsednik je poudaril potrebo, da italijanska vlada nadaljuje z odločnimi posegi (sedanja vlada je bila glede tega še kar uspešna), da se evropska kmetijska politika uravnovesi v korist mediteranskih držav, ki so bile doslej penalizirane na račun severnih. Savorgnan se je dotaknil tudi vpra- šanja biotehnologije in poseganja genetske inženje-rije v kmetijsko proizvodnjo. To Vprašanje je zaradi svoje aktualnosti odjeknilo tudi v razpravi in posegu vsedržavnega predsednika Avolia. Giuseppe Avolio je glede transgenih kmetijskih proizvodov dejal, da ima CIA povsem jasno in uravnoteženo stališče. Jasno je, da mora biti v ospredju kmetijske proizvodnje skrb za pristnost pridelkov in ohranjanje zdravja ljudi, vendar se kmetje, kot je podčrtal Avolio, ne morejo udeleževati lova na Čarovnice in apriori izključevati vrednost znanstvenega raziskovanja. Znanost mora biti kmetijstvu v oporo, obenem pa mora biti zagotovljen tudi ustrezen nadzor nad genetsko manipuliranimi proizvodi in znani morajo biti njihovi učinki. Dante Savorgnan (na spodnji sliki) je v svojem poročilu izrecno omenil Kmečko zvezo in njeno pomembno vlogo pri razvoju kmetijstva. Pozdravil je dejstvo, da je zveza pred nedavnim dobila deželni značaj in se odločno zavzel za to, da se v tej mandatni dobi parlamenta sprejme zaščitni zakon za slovensko narodno skupnost, ki je zgodovinsko in kulturno sestavni del naše dežele. Kmečka stanovska organizacija si bo na vseh ravneh prizadevala, da se ta ustavna obveza italijanske republike izpolni. V tem smislu je tudi predsednik Avolio napo- vedal ustrezne posege pri državnem vrhu. V imenu delegacije Kmečke zveze je posegel tajnik Edi Bukavec, ki je podčrtal pomen prisotnosti slovenskih kmetov v stanovski organizaciji, ki je razumela in vselej podpirala potrebe manjšine. V tem smislu se je Bukavec zahvalil deželnemu in državnemu vodstvu za dosledno držo in pomoč pri posegih za zaščitni zakon. V svojem posegu se je Bukavec zaustavil tudi pri vprašanju teritorialnega načrtovanja, ki še zlasti na deželni ravni predstavlja hud problem, zaradi Cesar so na udaru območja z neugodnejšimi naravnimi danostmi. Posledice pestijo predvsem gorata območja in obmejni pas, koder je naseljena slovenska manjšina. Gre omeniti tudi oceno, ki jo je izrekel predsednik deželne ustanove za razvoj kmetijstva Bruno Au-gusto Pinat. Želel je puda-riti svojo simpatijo do stanovske organizacije CIA tudi zato, ker ima tak odnos do slovenske manjšine. Obenem pa je dejal, da je Dežela na kmetijskem področju v preteklosti storila mnogo napak, ki se ne bi smele vec ponavljati. Zborovanje stanovske organizacije je nazadnje odločno podprlo pobudo za ljudsko peticijo, po kateri nej bi se znesek minimalnih pokojnin v Italiji povišal na 1 milijon lir. Dejstvo je namreč, da mora v državi veliko število upokojencev s težavo preživeti z mesečno vsoto 720 tisoC lir, kar je za državo prava sramota, kot je bilo podčrtano na zborovanju. (D.U.) NOVICE Predstavitev knjig V torek, 21. marca bo ob 19.30 v gostilni ”Pri vodnjaku na Jezeru predstavitev knjig Mirana Vodopivca "Kraški teran" in Staneta Renclja "Kraška kuhinja". Predstavitev prireja Zadružna kraška banka, v sodelovanju s Kmečko zvezo in Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem. Toplo vabljeni! Peticija solidarnosti Kot poročamo v članku z letne skupščine Confcoltivatori, je vsedržavno združenje upokojencev stanovske kmečke organizacije dalo pobudo za ljudsko peticijo za zvišanje minimalnih pokojnin. Gre za "peticijo solidarnosti", s katero se vladi postavlja zahtevo, naj v okviru prihodnjega finančnega zakona poskrbi za občutno zvišanje minimalne pokojnine, ki sedaj znaša 720 tisoC lir mesečno. Peticija se sklicuje na stališči Evropskega parlamenta in Evropske zveze, ki sta včlanjenim državam priporočali uvedbo zajamčene minimalne pokojnine, da se zavrejo oblike socialne emarginacije. KZ vabi vse elane in prijatelje, naj se množično udeležijo akcije za zvišanje pokojnin. Kdor želi podpisati peticijo, lahko to stori v uradih KZ v Trstu in Gorici. V četrtek občni zbor KZ V Četrtek, 23. marca, ob 20. uri bo v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah občni zbor deželne KZ. Na dnevnem redu sta predvideni dve točki in sicer poročilo predsednika ter razprava. Zaskrbljenost zaradi ptic Na območju Humina so kmetje ob tik pred pomladansko setvijo zelo zaskrbljeni zaradi velikega števila srak, pa tudi šoj, grlic in podobnih vrst ptičev. Po oceni huminskih kmetovalcev je izvajanje novega zakona o lovu omogočilo ogromnim jatam omenjenih ptic, da se ob setvi nemoteno spuščajo na polja in požrejo dobesedno vsa semena ali kalčke. Pred novim zakonom o lovu je bilo v normalni praksi redčenje prevelikega števila srak in krokarjev, ki so ponekod postali prava nadloga, ker zaradi porušenega ekosistema nimajo naravnih sovražnikov in se torej množijo preko vsake meje. Navadili so se kopati s kljunom globoko v mehko zemljo, tako da po njihovem pohodu na polju ostane kaj malo pridelka. Sicer pa strokovne službe ugotavljajo, da so vrane problem tudi za druge vrste ptičev, katerim sistematično uničujejo pomladanski zarod. ___________________KORISTNI NASVETI_____________ Gojenje trobentic prijetno opravilo Po okrasnih vrtovih, na okenskih policah in na balkonih v tem času še ni veliko cvetja. Izjema so trobentice, ki že od konca zime cvetijo in prav sedaj izžarevajo vso svojo lepoto. Domovina trobentic je Evrazija. Poznanih je kar 500 vrst. Nekatere spontane vrste cvetijo že zelo zgodaj, včasih celo v decembru, po navadi pa v januarju in februarju, ko se dnevi postopoma daljšajo. Nekatere spontane vrste, ki rastejo v bolj goratih predelih, cvetijo poleti. Trobentica spada v družino Primulaceae. Latinsko in tudi italijansko ime primula izvira iz dejstva, da je ta cvetica prva, ki cveti. Pri nas je najbolj razširjena vrsta Primula acaulis, ki ji pravimo enostavno trobentica ali tudi brezstebelni jeglič. Beseda »acaulis« pomeni »brez stebla«. V resnici pa imajo trebentice te spontane vrste pod vsakim cetom krajše steblo, ki se združijo na dnu, pri listih. Listi so pri-tlični in sestavljajo pritlično rozeto. Trobentice, vrste Primula veris pa se razvijajo na vrhu do 20 cm visokega cvetnega stebla in so združeni v kobulasto socvetje. Tej vrsti pravimo tudi pomladanski jeglič. Pri nas je ta vrsta redkejša od brezstebelnega jegliča. Obstajajo še nekatere druge manj razširjene vrste, kot so visoki jeglič (Primula elatior), celolistni jeglič (Primula inegrifolia), kranjski jeglič (Primula camiolicaj in druge. V naravi je trobentica trajnica. Iz šopka listov vsako leto poženejo novi cvetovi. Najpogostejša spontana vrsta pri nas je brezstebelni jeglič, ki raste bolj na suhih in sončnih pobočjih, ob grmovju in na svetlejših mestih gozdov. Slednjo, kot tudi vrsto pomladanski jeglič uporabljamo tudi kot zeliščno rastlino. Sveži Usti so bogati na vitaminu C in tudi pro- vitaminu A. ZelišCarji svetujejo, da iz njih kuhamo zeliščne Čaje ah juhe. Caj iz svežih cvetov pa naj bi učinkoval proti kašlju. Liste ne smemo prekomerno uživati zaradi prisotnosti saponinov. Najbolj razžarjene gojene trobentice so križanci med brezstebelnim, pomladnim in visokim jegliCem. Gojene sorte, ki jih je veliko, nekako delimo v dve skupini: tiste, ki so bolj podobne brezstebelnemu in dru- ge, ki so bolj podobne pomladnemu jegliču. Sorte prve skupine so na tržišču zelo razširjene. Sorte, ki cvetijo v tem Času (marec), so na primer: Akkord, Springtiine, Dobra, Eblo in številne druge. Za vsako sorto imamo na razpolago veC barv. V prodaji dobimo rastlino malone povsod, ne samo v specializiranih kmetijskih trgovinah, temveč tudi v supermarketih. Tudi gojene sorte so trajnice, pa Čeprav se v praksi splaCa kupiti vsako leto nove. Ko odcvetijo, jih lahko postavimo v bolj hladen in senCen prostor, da zopet cvetijo naslednje leto. Trobentice sejemo ali pa še najbolje enostavno kupimo rastline, saj sejanje zahteva toplejše prostore, kar je bolj zamudno. Ko trobentice kupujemo, se moramo držati nekaterih navodil. Trobentice naj bodo v prodajalni v dobro osvetljenem prostoru in ne postavljene preblizu ene od druge. Bolje je, da jih kupimo nekoliko pred polnim cvetenjem, da je tako okrasni učinek boljši. Bolje je torej, da je še veliko neodprtih cvetov. Da to ugotovimo, pred nakupom nekoliko pomaknemo listje in pogledamo. Potem ko smo jih kupih, jih postavimo na dobro osvetljen prostor, da se ce-tovi boljše razvijejo. Tako bodo tudi barve cvetov bolj izrazite. V primeru še hladnega vremena jih postavi- mo med šipama na okensko polico. V teh dneh pa jih lahko že postavimo ven, a le, Ce nočne temperature ne padejo pod ničlo. V takem primem bi morah ponoči trobentice postaviti v notranje prostore. V notranjih prostorih naj bodo trobentice vsekakor Cim manj Časa, po možnosti vedno na zelo osvetljenem proštom. Trobentice gojimo v manjših ali večjih nižjih vazah (vec rastlin skupaj) ali na prostem v gredicah. Zahvamo stalno a zmerno. Najbolje je, da jih zalijemo spodaj v krožnik, da ne močimo listov. Vsakih 8 do 10 dni gnojimo z gnojilom, ki ne vsebuje veliko dušika (na primer 8-12-24). Slednjega razstopimo v vodi v koheini gram na liter vode. Iz rastlin moramo stalno odstranjevati suhe hste in odcvetele cvetove. Cvetenje trobentic je zelo kratko, a vendar z velikim učinkom. dr. Magda Sturman PRISELJENCI / PRENOČEVALI SO V ZAPUŠČENI TOVARNI V LEGNANU DEŽELE Z NAVADNIM STATUTOM / VOLITVE 16. APRILA V požam zgorelo pet makedonskih pribežnikov Od skupine se je rešil le bivši nogometaš Z. Jovanovič Včeraj predložili kandidatne liste Za predsedniška mesta se poteguje 73 kandidatov, med temi 9 žensk MILAN - Pet makedonskih pribežnikov je v noči med petkom in soboto umrlo strahovite smrti v prostorih zapuščene tovarne v Legnanu pri Milanu. Gre za dva otroka, dve mlajši ženski in za mlajšega moškega, ki so izgubili življenje v požaru. Vsi so bili med seboj sorodstveno povezani. Od skupine je ostal živ edinole 30-letni Zlatko Jovanovič, nekdanji jugoslovanski nogometaš, ki je na začetku devedesetih let igral v ekipi Freiburga v prvi nemški nogometni ligi. V plamenih so umrli 28-letna Jovanovičeva žena Lutvia, ki je bila med drugim noseCa, njena 26-letna sestra Anita z 32-letnim možem Abdušejem ter otrokoma Dragano in Aleksandro, starima 6 oziroma 2 leti. Razen Jovanoviča, ki je po rodu Srb, so bili vsi ostali makedonski državljani. Tragedija se je odigrala sredi noči v zapuščeni tekstilni tovarni Opificio tessitura Cantoni. Jovanovič in ostali so spali v prvem nadstropju poslopja, kjer so si uredili zasilno bivališče. Kaže, da je požar zanetila plinska peč, ki so jo nesrečniki uporabljali bodisi za kuhanje kot za ogrevanje. Ko so se plameni razširili, so skušali zbežati, a kaže, da niso mogli najti ključa, s katerim so zaprli vhodna vrata. Rešil se je edinole Jovanovič, ki je skočil skozi okno in se pri tem lažje ranil. Ostalih pet je zadušil dim ali pa je dobesedno živo zgorelo. Omenimo naj, da so v pritličnih prostorih živeli še trije drugi makedonski državljani, in sicer neki Orfan, njegova žena Ferikan in njun dvomesečni otrok. K sreči pa je vsem trem uspelo zapustiti stavbo, preden jo je opu-stošil požar. Na kraj nesreče so prišli gasilci in brez hujših težav pogasili ogenj. Zal pa je bil njihov poseg prepozen, da bi lahko rešili življenja petih makedonskih nesrečnikov. Kolikor je dano vedeti, je Jovanovič s svojo ženo živel v zapuščeni tovarni že šest mesecev. Omenimo naj, da je moral zapustiti svet nogometa pred nekaj leti, ko si je poškodoval koleno. Odtlej je životaril in med drugim z ženo zašel med jehovce. Ostali štiri osebe, ki so izgubile življenje v požaru, so se naselile v zapuščeni tovarni pozneje. Kraj tragedije je včeraj obiskal predsednik Dežele Lombardija Roberto Formigoni. Dejal je, da kruti dogodek opozarja na potrebo po boljši ureditvi sprejemanja tujih pribežnikov. Predsednik vlade Massimo D’Alema pa je prek milanskega kvestorja izrazil sožalje Jovanoviču in poudaril, da tragedija pomeni poziv celotni italijanski skupnosti, naj širokogrudno sprejema priseljence. Dva Poljaka zgorela v vagonu v Neaplju NEAPELJ - Na neapeljski železniški postaji je včeraj dopoldne prišlo do požara, v katerem sta izgubila življenje dva poljska državljana, Dudca Zdzislatv in Rajka Bogdan, oba stara 40 let. Nesrečnika sta se nahajala v vagonu na mrtvem tiru. Vanjga sta stopila baje okrog 8. ure zjutraj, da bi našla začasno zatočišče, in sta zaspala. Cigaretni ogorek pa je zanetil požar. Eden izmed Poljakov se je pravočasno ove-del nevarnosti in je skušal zbežati. Ko je že bil pri izstopu vagona, se je vrnil v notranjost reševat svojega sopotnika. Zal pa slednjemu ni mogel pomagati in je še sebe pogubil. Oba sta nemreč umrla, zadušena od gostega strupenega dima. Omenimo naj, da bi vagon, v katerem se je dogodila tragedija, moral sestavljati kompozicijo, ki bi ob 12.20 odpotovala iz Neaplja proti Cosenzi. RIM - Včeraj opoldne je v 15 deželah z navadnim statutom zapadel rok za predstavitev kandidatnih list za deželne volitve, ki bodo v nedeljo, 16. aprila. Volitve bodo potekale po novih pravilih, ki predvidevajo neposredno izvolitev predsednikov deželneih vlad in nagrado za kandidatne liste, ki bodo dosegle relativno večino glasov. Za predsedniška mesta se skupno poteguje 73 kandidatov. Osem izmed teh je v iztekajoči se zakonodajni že načelovalo deželnim upravam, devet pa je žensk. To je sorazmerno malo, vendar predstavlja korak naprej v primerjavi z deželnimi volitvami iz leta 1995, ko je bila med 78 predsedniškimi kandidati ena sama ženska. Največ predsedniških kandidatov, in sicer po sedem, se je predstavilo v Laciju, Lombardiji in Venetu, najmanj, in sicer po štiri, pa v Ligiuriji, Emiliji-Romagni, Umbriji, Abrucih, Moliseju, Kampaniji, Bazilikati in v Kalabriji. V vseh petnajstih deželah, v katerih so volitve, se predstavljajo leva sredina, desna sredina in radikalci Emme Bonino. V severnih deželah je povsod prisotna tudi Severna liga, v ostalem pa so liste ali krajevnega značaja ali pa so izraz vsedržavne stranke, ki se na deželni ravni ni uspela ali ni hotela povezati s svojimi tradicionalnimi zaveznicami. Omeniti velja, da se je Pol svoboščin v štirih deželah povezal s skrajno desničarskim Socialnim gibanjem Pina Rautija. Volitve bodo tudi v šestih občinah v FJK TRST - Poleg deželnih volitev v deželah z navadnim statutom bodo 16. aprila tudi upravne volitve. Tako bodo v Furlaniji-Julijski krajini imeli občinske volitve v šestih občinah. Pobtično najpomembnejša volilna preizkušnja bo v Čedadu, kjer bodo volitve predčasne, predstavilo pa se je 9 list s 5 županskimi kandidati. Vse ostale občine, v katerih bodo volili, se nahajajo v pokrajini Pordenon. Gre za občine Gane vo, kjer se je predstavilo 7 list s 4 županskimi kandidati, Montereale Valcelila, kjer so se prestavile 3 liste s prav tolikimi županskimi kandidati, ter Barcis, Claut in Travesio, kjer sta se predstavili po dve listi z 2 županskima kandidatoma. Občini Čedad in Ganeva imata več kot 5 tisoč prebivalcev, zato bodo tu 30. aprila balo-tažne volitve, razen če ne bo že 16. aprila izvoljen župan z absolutno večino glasov. KOSOVO / MANEVRI NATO Zaskrbljenost zaradi novega zaostrovanja PRIŠTINA - Le nekaj dni pred prvo obletnico začetka vojaškega posredovanja zveze NATO v ZRJ zaradi kosovske krize se bodo danes na Kosovu začele obsežne vojaške vaje mednarodnih mirovnih sil KFOR pod poveljstvom Severnoatlantskega zavezništva. Na vajah z naslovom Dinamičen odziv 2000 bo sodelovalo 1200 vojakov iz rezervnih strateških sil zveze NATO, trajale pa bodo tri tedne, do 10. aprila. NATO pripravlja vojaške vaje v trenutku, ko se razmere na Kosovu vnovič zaostrujejo. Zelo napeto je v razdeljeni Kosovski Mitroviči, kjer je bilo v zadnjem spopadu s KFOR ranjenih 15 Srbov, zaskrbljenost pa se povečuje tudi zaradi položaja na jugu Srbije ob administrativni meji s Kosovom. Ameriški vojaški vrh je pred kratkim opozoril, da grozi nevarnost spopadov med KFOR in albanskimi ži, ki pogosto izzi-:rede in napadajo mo območje. Po-zavezniških enot ipo Clark paje za-ivečanja napetosti dvu članice pozval tnvitvi dodatnih NOVICE Putin napovedal umik odvečnih sil iz Čečenije MOSKVA - Začasni ruski predsednik Vladimir Putin je napovedal umik odvečnih ruskih enot iz Čečenije. Popoln umik pa Putin zavrača, saj bi to omogočilo upornikom, da znova utrdijo svoje vrste. Umaknile naj bi se predvsem enote iz severnega dela Čečenije, je dejal Putin za moskovski radio Majak. Velike skupine upornikov so uničene in resen upor ni več možen, je prepričan Putin. Točnega števila in datuma, do katerega naj bi se ruske enote umaknile iz Čečenije Putin ni navedel. Skupno naj bi bilo tam 100.000 vojakov. Putin je še dodal, da je prednostna naloga ruske vojske, da obkoli hribovito pokrajino na jugu Čečenije. Zaslišanje Kohla 29. junija BERLIN - Preiskovalni odbor nemškega bundesta-ga bo nekdanjega nemškega kanclerja Helmuta Kohla zaslišal 29. junija, je za nemško tiskovno agencijo dpa povedal predsedujoči odboru Volker Neumann. Kohl bo moral odgovarjati na vprašanja o celotnem financiranju krščanskih demokratov (CDU). Neumann je izrazil dvom, da ves denar, ki ga je Kohl od leta 1993 do 1998 nezakonito prejel, izhaja iz enega vira. Kohl je doslej potrdil, da so denar prispevati nemški državljani, ni pa hotel izdati njihovih imen. Havla odpustili iz bolnišnice PRAGA - Češkega predsednika Vaclava Havla, ki so ga v torek sprejeti v bolnišnico zaradi bronhitisa, so odpustiti iz bolnišnice. Zdravnik Boris Sta-stny je povedal, da je 63-letni predsednik izredno hitro okreval. To je bilo že osmič od decembra leta 1996, da je češki predsednik moral v bolnišnico. SEKTE / ZGORELI SO V CERKVI Skrivnostni skupinski samomor z verskim ozadjem v Ugandi Življenje si je vzelo ICO do 230 ljudi KAMPALA - Minuli petek si je od 100 do 230 ljudi vzelo življenje v skupinskem samomoru z verskim ozadjem v kraju Kanungu v Ugandi, kakih 320 kilometrov jugozahodno od prestolnice Kampale. Vest je sporočila ugandska policija. Samomorilci so bili pripadniki verske sekte, poimenovane »Deset božjih zapovedi«, ki ji je načeloval verski voditelj Joseph Kabitere. Zaprli so se v neko cerkev ter po večurnem obrednem petju zgoreti v plameih, ki so zajeli cerkev. Omeniti velja, da je Kabitere svoje vernike že pred dnevi nagovarjal, naj se rešijo vseh posvetnih dobrin. Ni pa jasno, ko- mu v prid so to storili, kakor tudi ni znano, ali je med tistimi, ki so si vzeti življenje, tudi Kabitere. Zanimivo je, da se je pred nekaj leti v Ugandi pojavil podoben verski voditelj, VVilson Busha-ro po imenu, ki je svoje vernike najprej nagovo-ril, naj mu izročijo svoje dobrine, potem pa so skupno začeli pričakovati konec sveta. Baje da so za kratek čas med drugim zganjali skupinski seks in podobno. Zgodba se je končala tako, da je posegla policija in večino pozaprla pod obtožbo posiljevanja in spolnega nasilja nad mladiletnica-mi. Tokrat je je bil konec veliko hujši. TAJVAN / PREDSEDNIŠKE VOLITVE _ Novi predsednik Chen zagovornik neodvisnosti Uradni Peking včeraj še poudaril, da ne bo nikoli dopustil neodvisnosti Tajvana - Pozivi k dialogu TAIPEI - Kljub grožnjam Pekinga so včeraj volilci na Tajvanu na drugih demokratičnih predsedniških volitvah za novega predsednika izvolili 49-letnega Chena Shui-biana, kandidata opozicijske Demokratske napredne stranke in zagovornika neodvisnosti Tajvana. Chen je tekmeca - neodvisnega kandidata Jamesa Soonga (36, 8 odstotka glasov) in tajvanskega podpredsednika in kandidata vladajoče stranke Kuomin-tang Liena Chana (23, 1 odstotka) - prepričljivo premagal z 39, 3 odstotka glasov. Od 15, 6 milijona volilnih upravičencev se je volitev udeležilo 83 odstotkov, njegovo zmago pa je na ulicah prestolnice Taipei proslavila 200.000-glava množica z zastavami njegove opozicijske stranke in ob pokih petard. Novi tajvanski predsednik, ki bo dolžnosti prevzel 20. maja, je v govoru po izvolitvi povedal, da se bo zavzemal za vzpostavitev dialoga s Pekingom in izboljšanje neposrednih prometnih in trgovinskih odnosov, ki zdaj potekajo prek Hongkonga. Kitajskega premiera Zhuja Rongjija in glavnega pogajalca VVanga Daohana je povabil na obisk Tajvan in izrazil upanje, da bo tudi saflj obiskal Kitajsko. Ob tem je poudaril. ^ upa, da mu bo uspelo izboljšati o dno s Pekingom, čeprav zavrača kitaj s* predlog o združitvi Kitajske in Tajvan^ po načelu "ena Kitajska, dva sistema 1 se zavzema za neodvisnost Tajvana. Uradni Peking je v prvem odziv^ znova zatrdil, da ne bo nikoli dopns neodvisnosti Tajvana. Kitajska je zadnj^ tedne pred volitvami okrepila gr0?®L proti Tajvanu. Tako je Peking v b® knjigi, ki jo je objavil 21. februarja, vanu prvič uradno zagrozil z upora sile, če bo "v nedogled" zavračal p gajanja o vnovični priključitvi h K1 > ski. Kitajski premier Zhu Rongji Vajg dva dni pred volitvami opozoril, da ^ gre podcenjevati odločnosti Kitajske,, bo ohranila enotnost države z vojaški sredstvi. Ameriški obrambni sekretar VVill^T Cohen je včeraj že pozval Peking in j van, naj po predsedniških volitvah z neta pogajanja razhajanj. za mirno n GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA Stalno gledališče F-JK »II Rossetti « Dvorana Tripcovich Do 26. marca bo v priredbi ITC 2000 srl, na sporedu delo »Giii al Nord«. Režija Giampie-r° Solari. Spored: danes, 19. marca ob 16.00, 21. marca ob 20.30, 22. marca ob 16.00, 23., 24. in 25. marca ob 20.30 in v nedeljo, 26. niarca ob 16.00. vse naslednje prireditve, »Gin al Nord«, Ni malato immaginario«, »Ma che c’entra tmter Pan?« in »Annata Ricca«, so vstopnice v predprodaji pri blagajni dvorane Tripcovi-ph od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in od 15.00 do 19.00 ter ob sobotah od 8,30 no 12.30, pri UT AT Pasaža Protti od pone-neljka do sobote od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.00 ter ob nedeljah od 9.00 do 12.00. Informacije in nakup s kreditno kartico na zeleno št. 800-554040. Stalno gledališče La contrada Gledališče Cristallo Do 19. marca bo skupina Plexus T. podala Pirandellovo delo »Pensaci, Giacomino!«. Režija Gnglielmo Ferro. Urnik: danes, 19. marca ob 16.30. GORICA Kulturni dom V Četrtek, 23. marca ob 10.30 bo predstava »Napačna leta ali zakaj pa ne«. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 22. in v Četrtek, 23. marca ob 20.45 bo Stalno gledališče iz Catanie podalo Piran- dellovo delo »Pensaci Giacomino!«. Režija Gnglielmo Ferro. VIDEM Teatro delle mostre Od 24. do 26. marca bo nastopilo gledališče Plexus T. - Stalno gledališče iz Catanie s Pi-randellovim delom »Pensaci Giacomino«. Režija Gnglielmo Ferro. SLOVENIJA LJUBLJANA Lutkovno gledališče Danes, 19. marca ob 11.00 in 17.00 gostuje SSG iz Trsta s pravljico »Ti in jaz mali me-do« v režiji Katje Pegan. Avtor pravljice Martin VVadell. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče V sredo, 22., 23., 24. in 25. marca ob 20.00 gostuje Drama SNG Ljubljana z Linhartovim delom »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. V torek, 21. marca v mali dvorani Kulturnega doma bo ob 19.00 predpremiera in ob 21.00 premiera predstave »Napačna leta ali zakaj pa ne«. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V soboto, 25. marca ob 20.00 bo na sporedu komedija Marina DržiCa »Lazar spod klanca«. Predstava v kraškem narečju, režija Sergej Vere. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA PRIMORSKA POJE 2000 Danes 19.03. ob 17.00 19.03. ob 17.00 19.03. ob 17.00 19.03. ob 14.30 Petek 24.03. ob 20.00 Sobota 25.03. ob 20.00 Nedelja 26.03. ob 20.00 26.03. ob 20.30 Petek 31.03. ob 20.00 Sobota 01.04. ob 20.00 Nedelja, 02.04. ob 19.00 02.04. ob 17.00 Petek, 07.04. ob 20.00 Nedelja 09.04. ob 17.00 09.04. ob 15.30 Petek 14.04. ob 20.00 Sobota 15.04. ob 20.00 15.04. ob 20.30 Nedelja 16.04. ob 17.00 16.04. ob 17.00 CEPOVAN, Kulturni dom GORICA, KC Lojze Bratuž SVETI PETER, Kulturni dom TRBI2, Občinski kult. center IZOLA, Kulturni dom TRNOVO, Kulturni dom ŠMARJE, Kulturni dom STANDREZ, Župnijski dom DEKANI, Kulturni dom DREZNICA, cerkev Srca Jezusovega BAZOVICA, cerkev Sv. Marije Magdalene PODNANOS, Kulturni dom KANAL, Športna dvorana CERKNO, Osnovna šola ZAVARH, Terska dolina cerkev Sv. Florjana SEŽANA, Kulturni center Srečko Kosovel IDRIJA, Osnovna šola KRIZ pri TRSTU, Dom Alberta Sirka STEVERJAN, Dom na Bukovju TRENTA, Info center TNP FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Do 19. marca bo na sporedu Verdijeva »La Traviata«. Predstave: danes, 19. marca ob 16.00. Do 9. aprila bo na sporedu Mozartova opereta »Le Nozze di Figaro«. Predstave: v petek, 31. marca ob 20.30, v soboto, 1. aprila ob 17.00, v nedeljo 2. aprila ob 16.00, v torek, 4. aprila ob 20.30, v sredo 5. apila ob 20.30, v petek, 7. aprila ob 20.30, v soboto 8. aprila ob 20.30, in v nedeljo, 9. aprila ob 16.00. Za razpoložljive sedeže možnost nakupa vstopnic pri blagajni gledališča Verdi od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. Gledališče Mlela Danes, 18. marca ob 21.00 ob priliki praznika sv. Patricija, bo koncert irske glasbe. Priredba: Robin Hood Folk Country Club. Kulturni dom V okviru abonmajskega koncerta Glasbene matice bo v petek, 31. marca ob 20.30 nastop Pihalnega kvinteta »Millennium« iz Firenc. Alessia Sordini - flavta, Fabio Bagnoli -oboa, Paolo Pistolesi - klarinet, Stefano M angini - rog in Francesco Furlanich - fagot. V petek, 14. aprila bo koncert akademskega pevskega zbora »T. Tomšič« iz Ljubljane. OPČINE Slovensko kulturno društvo Tabor Openska glasbena srečanja V sredo, 22. marca, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah: igra Elisa Tomellini (klavir), zmagovalka 3. državnega tekmovanja Luciano Gante. V nedeljo, 2. aprila, ob 17.00 v Prosvetnem domu na Opčinah bo nastop klavirskega tria, Barbara Zalaznik (violina), Uršula Ivanuš (violončelo) in Sonja Bajc (klavir). V nedeljo, 16. aprila, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah bo nastop »Srednje glasbene in baletne šole« iz Ljubljane. V nedeljo, '7. maja, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah bo nastop Ars Baroca En-semble »I Piccoli cantori della citta di Trie-ste«. DEVIN Združenje Musiči Artis Prireja niz »Navdih harmonike«, v Četrtek, 23. marca o 20.30 bomo lahko prisluhnili harmoniki in klavirju z duom Zorza-Leonar-di. Koncert bo v Hiši soli v Devinu. V soboto, 8. aprila bo nastop dua A. Ipavec (harmonika) in D. Casali (klarinet). Koncert bo v Hiši soli v Devinu. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine V sredo, 22. in v Četrtek, 23. marcg, ob 20.45 ter 26. marca ob 16.00 bo gledališče Giusep- pe Verdi iz Trsta podalo Verdijevo opero »La Traviata«. ______________SLOVENIJA__________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V priredbi Glasbene matice iz Trsta in Zveze glasbenih šol Primorske bo na sporedu 3. mednarodni festival kitare. V petek, 31. marca bo nastopil Žarko Ignjatovič. NOVA GORICA Kulturni dom Jutri, 20. marca ob 20.15 klavirski recital Borisa Bekhtereva. LJUBLJANA Opera balet V Četrtek, 30. marca ob 20.00 Mihail Ivanovič Glinka »Ivan Susanin«. Cankarjev dom Dvorana Slovenske filharmonije V torek, 21. marca ob 19.30 bosta umetnika Dimitry Sitkovetsky (violina) in Boris Petru-shansky (klavir) pokazala mojstrovanje baročne glasbe in obvladano tonsko niansi-ranje. Gallusova dvorana V ponedeljek, 3. aprila ob 20.00 bodo nastopili »Dunajski simfoniki« dirigent: VVolfgang Savvallisch, solistka: Marjana Lipovšek, mezzosopran. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE ^FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA ^tiramarski park in muzej sta odprta od Ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00. kostna palača na Trgu Vittorio Veneto: od- Prt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je ®Q2en vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9.. do jj; ure (zaprto ob praznikih). Za vodene °biske lahko pokličete na tel. (040) 364080 od 9- do 14. ure. Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto 1 (I. bad.); zgodovinska fotografska razstava »I 90 click sulla scienza a Trieste«. ^Uzej judovske skupnosti: do 30. ''Prila na ogled »Viddishland - poštne kar-? srednjevzhodnih evropskih judovskih skupnosti«. Urnik: ob nedeljah od 10.00 do 00 in od 17.00 do 20.00, ob ponedeljkih n četrtkih od 10.00 do 13.00, ob torkih in “Jedah pa od 16.00 do 19.00. "blturni dom (Ul. Petronio 4): do 31. marca 0 na ogled razstava Dekleta in šola. ^egorciceva dvorana (Ul. sv. Frančiška > D): na ogled so fotografije Miroslava Ja-eka in ilustracije Luise Tomasetig. Urnik: Ponedeljek - petek od 9.00 do 15.00. Studio d’Arte Nadia Bassanese m r8 Giotti 8) bodo do 31. marca na ogled ustracije Tullia Pericolija. Urnik: od torka n od 17- do 20. ure. fnt a^SCe Miela: do 2. aprila je na ogled nii°®ra^ska razstava dvajsetih mladih umet-Kov akademije »Belle Arti di Venezia«. alerija Tribbio 2: do 24. marca bo -i j * iuluu td. nu “ . ni a i u a uu ii a rp rvrazstava »Mešana tehnika in skulptu-bnt ^resta Dequela. Urnik: od torka do so-°te od lo.oo do 12.30 in od 17.00 do 19-m i uu 111 uu -uu uu ob nedeljah od 11.00 do 13.00 in od n do 19.00 ob ponedeljkih zaprto. Pn ^tucIi0 Tommaseo: »Sodobni Trst -udgots« do 6. aprila razstavlja prva sku-Qd a tnladih ustvarjalcev, btlad h ° 27‘ a.PrDa razstavlja druga skupina slo "T*' aPrila do 18. maja razstavlja tretja Ptna mladih ustvarjalcev. IVANJE slikaj,113 galerija Babna hiša: razstavlja Ca nH* ^ avdij Palčic. Urnik: danes, 19. mar- 10.00 do 18.00, v sredo, 22. marca od 20.00 do 22.00, in v nedeljo, 26. marca od 17.00 do 20.00. GORICA Na gradu je odprta razstava o goriškem baroku. Odprta bo do 30. aprila vse dni razen ob ponedeljkih med 9.30 in 18.00. GRADIŠČE Deželna enoteka La Serenissima: do 29. marca je na ogled razstava Deziderija Švare. PORDENON Galerija Sagittaria (Ul. Concordia 7): do 2. aprila.razstavlja Fausta Squatriti. Urnik: v tednu od 16.00 do 19.30 ob praznikih od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.30. ________________LACIJ_________________ RIM Papeške konjušnice Kvirinala (Ul. XXIV maja 16): do 16. junija na ogled »Sto umetnin iz Ermitaza«. Urnik: 10.00-19.00, v Četrtek, petek in soboto 9.30-2300. Informacije in rezervacije: 06-4747373-385. _____________SLOVENIJA________________ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 16. ure, za najavljene skupine je obisk možen tudi izven urnika. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. TUPELČE V galeriji posestva Jazbec je na ogled razstava likovnih del z naslovom Odisejada 2001 akad. slikarja Darka Slavca iz Ljubljane. Štiri njegove razstave v letošnjem letu bodo odprte od petka do nedelje med 12. in 22. uro. SENOŽEČE Gostišče Stari grad: ob dnevih slovenskih domačih jedi je na ogled razstava fotografij s kmečkimi motivi Jane PeCeCnik in Vojka Franetiča. Odprto vsak dan, razen ponedeljka in torka, med 10. in 22. uro. KROMBERK Grad Kromberk: do 7. maja je odprta pregledna razstava televizijskih scenografij in grafik Jožeta Spacala. Na ogled so še lapidarij in kulturno zgodovinski oddelek. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13.00 do 17.00 ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. AJDOVŠČINA Galerija Ajdika (Lokarjev drevored 8b,): do 14. aprila je na ogled razstava avtorja Janka Kastelica! Urnik: vsak dan od 8.00 do 15.00. NOVA GORICA Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5): do 26. marca na ogled razstava »Poljski gledališki plakat«. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: .od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. DOBROVO Grad Dobrovo: v drugem nadstropju je odprta prenovljena stalna zbirka grafik Zorana Mušica. V prenovljenem prvem nadstropju pa so na ogled viteška dvorana, kulturnozgodovinska zbirka 19. stoletja in stalna razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Narodna galerija: v novem krilu na Puharjevi 9 je na ogled pregledna razstava »Zakladi slovenskih cerkva«. Slovenski etnografski muzej: do junija je na ogled razstava Ljubezen je v zraku - Ljubezenska darila v slovenski tradicijski kulturi. Cankarjev dom - Mala galerija: na ogled fotografska razstava Aleša Gregoriča. Odprta bo do 5. aprila. Galerija Commerce (Einspielerjeva 6): do 31. marca bo na ogled razstava italijanske slikarke Raffaelle Busdon. Ogled možen od ponedeljka do petka od 9.00 do 17.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure. VRSNO Rojstna hiša Simona Gregorčiča: obisk je možen kadarkoli. _____________HRVAŠKA_________________ PULA Hotel Histria: na ogled razstava, ki so jo organizirale Obalne galerije Piran, z naslovom Devetdeseta v primorski likovni umetnosti. Razstavljene bodo slike in kipi dveh slikark, šestnajstih slikarjev in štirih kiparjev, rojenih na Primorskem ali jim je ta postala stalno domovanje. NOGOMET / PO NEODLOČENEM IZIDU DOMA PROTI BOLOGNI KOLESARSTVO / OD MILANA DO SANREMA Tudi Interjeve sanje so se dokončno razblinile Florentinci zasluženo premagala Cagliari - Danes Juventus in Torino v mestnem derbiju - Udinese doma proti Lecceju V Sprintu še tretja zmaga Nemca Erika Zabela Mer - Bologna 1:1 (1:1) STRELCA: Recoba v 3. in Paramatti v 39. min. d.p. INTER (3-4-1-2): Ferron 6, Simič 6, Blanc 6.5, Coloime-se 5.5 (36' dp Serena), Mo-riero 5 (18' dp Jugovič 6), Za-netti 5, Di Biagio 6, Georga-tos 6 (40' dp Mutu), Seedorf 5.5, Zamorano 5.5, Recoba 6.5. BOLOGNA (4-4-2): Pa-gliuca 5.5, Falcone 5.5, Paramatti 6.5, Paganin 6, Dal Canto 5.5, Nervo 6, Ingesson 6, Marocchi 6 (15' dp Binot-to 6) Goretti 6 (27' dp Pia-centini 5), Ventola 5.5 (13' dp Andersson 6) Signori 6. SODNIK: Cesari iz Genove 7.5. RUMENI KARTONI: Goretti, Di Biagio, Piacentini in Mutu. GLEDALCEV: 61.224. MILAN - Po sinočnjem neodločenem izidu doma proti Bologni so se tudi In- terjeve sanje o osvojitvi državnega naslova dokončno razblinile. Lippijevi varovanci, resnici na ljubo, niso igrali najbolje in so zasluženo povedli le s prostim strelom, ki ga je v 3. minuti drugega polčasa kot običajno odlično izvedel Recoba. Po začasni zmedi so si nato Bo-lonjčani opomogli in začeli napadati. Svoje napore so kronali Sest minut pred koncem tekme, ko je Signori izvedel kot, Paramatti pa je v visokem skoku z glavo poti-stnil žogo v mrežo. Gostiteljem je preostalo premalo časa, da bi lahko spet povedli. Nasprotno, prav gostje so imeli Se nekaj priložnosti za gol, a na koncu so se vseeno veselili osvojene točke. V In-terjevem taboru pa je bilo razočaranje veliko. Fiorentina - Cagliari 2:0 (1:0) NOVICE Gibemau pred Capirossijem VVELKOM - Danes bo v Južni Afriki prva tekma svetovnega motociklističnega prvenstva. V elitnem pollitrskem razredu je na včerajšnjem uradnem treningu najboljši čas dosegel Spanec Sete Gibemau (honda), takoj za njim pa se je uvrstil Italijan Loris Capirossi (z neuradno hondo), tretji pa je Američan Kenny Roberts jr (suzuki). Debitant v tem razredu Valentino Rossi se je dobro odrezal in bo Startal s petim časom. Poškodovani Max Biaggi je bil deseti. V četrthtrškem razredu je bil na treningu najhitrejši Japonec Nakano (yamaha), v razredu do 125 ccm pa Italijan Locatelli (aprilia). Kenijec drugič svetovni prvak VILAMOURA - Kenijski tekač John Kibovven je drugič v karieri osvojil naslov svetovnega prvaka v krosu. Na svetovnem prvenstvu v portugalski Vila-mouri je tako po zmagi leta 1998 v Marakešu nasledil lanskega zmagovalca in rojaka Richarda Lima. Srebro in bron sta osvojila njegova rojaka Sammy Kipketer in Paul Kosgei. V ženski konkurenci je zmagala Etiopijka Tulu pred rojakinjo Wami. Alenka Kejžar bronasta ATENE - Enaindvajsetletna slovenska plavalka Alenka Kejžar je na svetovnem prvenstvu v kratkih bazenih v Atenah osvojila bronasto medaljo na 100 m mešano (1:02, 24). Prepričljivo je zmagala Slovakinja Moravcova (59, 71), srebro pa je pripadlo Kanadčanki Limpert (1:02, 00). V finalu je popoldan nastopil tudi Peter Mankoč in bil na enaki razdalji kot Kejžarjeva 4. (54, 45). Z novim svetovnim rekordom je zmagal Američan VValker (52, 79) pred Fincem Sievinenom (54, 08) in Britancem Hickma-nom (54, 38). Martinsenova ubranila zmago SANTA GATERINA - Norvežanih Bente Martinsen je na zadnjih dveh tekmah letošnjega svetovnega pokala v italijanski Santa Caterini uspelo to, o čemer je verjetno razmišljala vso sezono. S petkovo zmago na 5 kilometrov klasično je v skupnem seštevku prehitela dolgo vodilno Estonko Kristino Smigun, na zadnji dvakrat daljši pragi pa je kljub osmemu mestu ohranila prednost in še drugič zapored osvojila naslov najboljše smučarske tekačice na svetu. Drugo mesto je tokrat osvojila vselej solidna Italijanka Stefania Belmondo, ki je za zmagovalko zaostala vsega pol sekunde. Skoda je le, da se zaradi zdravstvenih težav v boj za najvišja mesta ni mogla vmešati še letos najboljša Rusinja Larisa La-zutina, ki se je tako morala zadovoljiti z bronom v skupnem seštevku. Danes bo v Santa Caterini še zadnja moška preizkušnja. Tržačan Nider osvojil italijanski pokal v carvingu AOSTA - Tržačan Aaron Nider je osvojil italijanski pokal v carvingu. Član Sci club 70 je po devetih tekmah zbral skupno 502 točki in za 62 točk prehitel Verončana Federica Ceolarija. Včerajšnjo zadnjo preizkušnjo je osvojil Piemontčan Stefeno Mante-gazza. STRELCA: Batistuta v 18. min.; Mijatovič v 15. min. d.p. FIORENTINA (3-4-3): Toldo 6.5, Adani 6, Firicano 6, Pierini 6, Torricelli 6, Rui Costa 6.5, Di Livio 7.5 (29’ dp Cois), Heinrich 5.5 (1' dp Repka 5.5), Chiesa 6.5 (14' dp Rossitto 6), Batistuta 7.5, Mijatovič 6. CAGLIARI (4-4-2): Scarpi 5, Lopez 5 (25' Diliso 5.5), Villa 5, Bianconi 6, Zebina 5.5, Mayele 6, Berretta 6, Modesto 5 (13' dp Carrus 5.5) , Macellari 6, Mboma 5.5, Melis 5 (1' dp Oliveira 5.5) . SODNIK: De Sanctis iz Tivolija 5.5. RUMENI KARTONI: Repka, Diliso in Mboma. GLEDALCEV: 32.000. FIRENCE - Fiorentina, ki je skoraj izločena iz lige prvakov, je morala včeraj v popoldanskem anticipiranem srečanju zmagati, da bi še ostala v boju za uvrstitev v pokal UEFA. Trapattonijevo moštvo je v svoji nameri tudi uspela, saj je osvojila »programirane« točke proti Cagliariju, ki se na vse kri-plje bori proti izpadu iz lige. Gostitelji so dosegli po en gol v vsakem polčasu, z Bati-stuto in Mijatovičem. Cagliari se je sicer trudil, da bi odnselče celo kožo iz Firenc, toda domačini so igrali dokaj zbrano in niso dopustih presenečenja. VRSTNI RED: Juventus 56, Lazio 50, Mer (47), Milan 46, Roma 45, Parma 40, Udinese 37, Fiorentina 33, Bologna (30), Perugia 30, Lecce 29, Bari 28, Torino 27, Reggina 26, Verona 24, Cagliari in Venezia 20, Piacenza 16. DANES (15.00): Bari - Perugia, Juventus - Torino, Parma - Piacenza, Roma - Reggina, Udiense - Lecce, Venezia - Milan, Verona - Lazio. C2 liga: Trieshna v gosteh TRST - Po neverjetnem domačem porazu v prejšnjem kolu proti Vis Pešam bo Triestina danes igrala v gosteh proti Gior-gioneju, ki je na predzadnjem mestu na lestvici in se zato na vse kriplje bori za obstanek v ligi. Tržačani že nekaj dni »kazensko« trenirajo v kraju Pieve di Soligno. V Castelfrancu Venetu bodo skušali Costantinijevi igralci doseči zmago, saj edino tako se lahko oddolžijo jeznim navijačem, ki zahtevajo Cl ligo. Zmagovalec Erik Zabel _________KOŠARKA / V Al LIGI_______ Telit za četrti zaporedni uspeh Drevi ob 20.30 bodo v Trstu igrali proti Roostersu iz Vareseja TRST - Po tesni zmagi v četrtkovi domači tekmi proti Violi bo tržaški Telit v Al ligi drevi (ob 20.30) spet igral doma. Tokrat se bo pomeril z državnimi prvaki Roostersa iz Vareseja, pri katerih igra tudi Tržačan Gianmarco Pozzecco. Telit juriša na četrto zaporedno zmago in tudi na uvrstitev med prvo deseterico, ki bi mu omogočila uvrstitev v končnico prvenstva. Po četrtkovi zmagi proti Violi je vzdušje v tržaškem taboru vedro in za drevišnjo tekmo vlada veliko pričakovanje. SINOČNJI IZID: Zucchetti - Vioola Reggio Calabria 90:88. DANAŠNJI SPORED (18.00): Canturi-na Cantu - Benetton Treviso, Lineltex Imola - paf Bologna, Kinder Bologna -Pepsi Rimini, ADR Roma - Bipop Reggio Emilia, Scavolini Pesaro - Ducato Siena, Adecco Milan - Muller Verona. 1. SKL: Laško tvegal poraz LJUBLJANA - V končnici 1. slovenske košarkarske lige ni dosti manjkalo, da bi Krka premagala Pivovarno Laško, ki z Unionom Olimpijo deli prvo mesto na lestvici. Za domačine je Nakič dve sekundi pred konce,m zgrešil prosti met. Sinočnji izidi: Union Olimpija - Savinjski Hop si 100:61, Krka - Piv. Laško 73:74, Triglav - Slovan 74:77. Vrstni red: Union Olimpija in Pivovarna Laško 48, Krka telekom 36, Slovan 28, Triglav 26, Savinjski Hopsi 22. V skupini za obstanek je sežanski Kraški Zidar doživel nov zastoj. Tokrat je izgubil v Zagorju. Jan Budin je dosegel 6 točk. Izidi: Rogla - Maribor 94:76, Domžale - Loka 100:95, Zagorje - Kraški Zidar 78:66. Vrstni red: Zagorje 30, Rogla, Loka Kava in Helios Domžale 16, Maribor 14, Kraški Zidar 12. SANREMO- Nemec Erik Zabel je zmagovalec uvodne tekme letošnjega svetovnega kolesarskega pokala - 91. tradicionalne dirke Milano Sanremo. Za Zabla je bil to že tretji uspeh na tej 294 kilometrov dolgi preizkušnji, kjer je tokrat v Sprintu ugnal Italijana Fabia Baldata in svetovnega prvaka Spanca Oscarja Freiro. Zabel je tokrat uspel predvsem po zaslugi moštva Telekom. Njegovi sotekmovalci so namreč do 25 kilometrov pred ciljem polovili vse ubežnike, nazadnje Italijana Micheleja Bartolija in Spanca Carlosa Domin-gueza, v ciljni ravnini pa so 29-letnemu Nemcu pripravili odlično izhodišče za končni Sprint, kar je ta znal izkoristiti. »Rad bi se zahvalil ceh ekipi, posebej Gian-Matteu Fagniniju, ki je v končnici pred Sprintom opravil izredno delo,« je povedal zmagovalec. Na včerajšnji tekmi se je izkazal tudi Italijan Miche-le Gobi, ki se je po dobrih 60 kilometrih odločil za beg, a ga je glavnina po 180 kilometrih vendarle ujela. Po težki poškodbi pa se je vrnil tudi Michele Bartoli, zmagovalec svetovnega pokala v letih 1997 in 1998, ki je lani po padcu na dirki po Nemčiji razmišljal celo o koncu kariere. Naslednja tekma svetovnega pokala bo dirka Po Flandriji (Belgija), ki bo na sporedu čez 14 dni. Danes se bo od aktivnega kolesarstva poslovil Italijan Claudio Chiappucci (37 let), ki je v Sanremo zmagale pred devetimi l®" ti. V karieri je dosegel 57 zmag. H ROKOMET h ROKOMET / POLFINALE LIGE PRVAKOV H ODBOJKA h Tržačani uspešni Genertel - Con-versano 25:22 (14:11) TRST - V 7. povratnem kolu italijanske rokometne Al lige je tržaški Genertel po pričakovanju, toda ne brez težav premagal trdoživi Con-versano. Tržačani so začeli poletno in takoj povedli z 8:4 in 11:7. Tudi v drugem polčasu so imeli v glavnem pobudo v svojih rokh, saj so vedno vodili tudi s 5 goli prednosti. Gostje pa se niso dali in na koncu izgubili »le« s tremi zadetki razlike. V zmagoviti ekipi je bil najboljši strelec Fusina, ki je dosegel kar 10 zadetkov, pri gostih pa sta bila najuspešnejša Filip z 9 in Tankos s 6 goli Polom Celjanov Barcelona - Celje Pivovarna Laško ni Spanci so v pravem trenutku - kar 39:25 (14:14) polfinale lige prvakov zanesljivo je - BARCELONA: Svensson, 0‘Calla- prikazah svojo najboljšo letošnjo pred-ghan, Sepkin 2, Masip 7 (2), Urdanga- stavo, razlika v njihovo korist pa je iz rin 5, Schvvarzer 5, Lozano 2, Cavar 4, minute v minuto strahovito naraščala, Bustos, Guijosa 6, Ortega 8, Barrufet. najvišja je znašala kar petnajst zadetkov CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Perič, (38:23). O premoči Barcelone najbolje Vugrinec 1, Šerbec 2, Pajovič 7 (1), Ste- priča podatek, da so v drugem polčasu fanovič 2, Pungartnik 3, Tomšič, Ban- dosegli neverjetnih 25 zadetkov, Celjani fro, Manaskov 6 (4), Skrbič 1, Kokšarov pa le 11. Uroš Šerbec, kapetan Celja Pi-3, Valenčič. vovame Laško: »V prvem polčasu smo Sedemmetrovke: Barcelona 3 (2), odlično igrah in do potankosti izpolnje-Celje 8 (5)..Izključitve: Barcelona 2, vah navodila pred tekmo. Z disciplini-Celje 6 minut. rano igro smo narekovah ritem tekme, Celjska evropska zgodba se bo, kot čeprav smo imeli tudi nekaj manjših kaže, že četrto leto zapored zaustavila v napak, ki pa niso bile usodne. V dru-polfinalu. Po odličnem prvem polčasu gem polčasu smo nerazumljivo padli so Celjani v drugi polovici srečanja v na vseh področjih, kanček pa sta doda-Barceloni povsem odpovedah, špansko la tudi norveška sodnika, ki nista doso-sanjsko moštvo - sicer štirikratni evro- dila nekaj očitnih prekškov v našo kori-pski klubski prvaki v zadnjih štirih le- st. Norveška sodnika pa nikakor nista tih - pa si je pred povratno tekmo v celj- vzrok za našo katastrofalno igra.« ski dvorani Golovec, ki bo na sporedu v Danes bo na sporedu drugi polfinal- soboto, 25. marcapriigralo neulovljivo ni par Kiel (Nem) - Badel Zagreb (Hrv), prednost 14 zadetkov. V drugem polčasu je domača ekipas poletno igro pov- 1. SOL: vodita Salonit in Kamnik sem dotolkla slovenskega prvaka in de- LJUBLJANA - Izida 3. tekem končiče monstrirala moderen rokomet. Z odlič- 1. slovenske moške odbojkarske lige: no obrambo 5-1 so povsem onemogoči- Salonit Anhovo - Bled 3:1 (23, -18, 22, li celjske rokometaše, švedski vratar 22),; Salonit Anhovo vodi z 2:1 v zma-Svensson je branil vse mogoče in ne- g ah. Zurbi Team Kamnik - Olimpija mogoče, večino zadetkov pa so dosegh 3:2 (22, 21, -17, -22, 14). Zurbi Team iz številnih (pol) protinapadov. Razigra- Kamnik vodi z 2:1 v zmagah. Ssleyvfinalus ...Slovencema TREVISO - Domači Si-sley in nemški VfB Frie-drichschafna sta finalista letošnjega odbojkarskega Pokala prvakov. Italijani so v dobri uri z gladkim 3:0 (17, 13, 26) premagali dunajski Bayernwerk, ki je bil resen tekmec le v tretjem setu, ko je imel tudi zaključno žogo (24:23). Treviso je iz zagate z močnimi udarci spravil Rus Fomin, zelo dobro pa je igral tudi Papi (13 točk). Nemško moštvo, v katerem igrata tudi slovenska reprezentanta Jasmin Čuturič in Gregor Jerončič, oba sta začela v prvi šesterki, (Jerončič je že ob prvem začetnem udarcu dosegel as), je presenetljivo premagalo belgijski Noliko Maaseik s 3:1 (21, 18, -31, 16)-Čuturič se je v drugem nizu nekoliko poškodoval, a je v zadnjem spet stopil v igro in bo pripravljen tudi za nastop v današnjem finalu. Smučanje Matjažev in Špelin dan v Bormiu V slalomu za kolajne BORMIO - Oti vseh slovenskih ljubiteljev športa bodo danes uprte v oba slaloma, s katerima se bo končala sezona v svetovnem smučarskem pokalu. Spela Pretnar se bo namreč borila za osvojitev malega kristalnega globusa v slalomski razvrstitvi, ta uspeh pa lahko doseže tudi Matjaž Vrhovnik, Čeprav je njegov glavni cilj osvojitev srebra. Spela Pretnar bo zmagovalka svetovne-8a pokala v vsakem primeru, Ce bo uvršCer-na pred Christelom Saionijem ali Ce bo obdržala vsaj del sedanje prednosti 35 točk. To Pmeni, da mora biti druga, če bo Francozinja prva oziroma najmanj peta, Ce bo Francozinja druga, 10. Ce bo Francozinja tretja oziroma petnajsta, Ce bo Francozinja Četrta. Prva vožnja bo ob 10. uri, druga pa ob 12.30. Vrhovnik za vodilnim Aamodtom zaostaja 80 točk. Le če bi zmagal, Aamodt pa bi ostal praznih rok, bi Slovenec lahko se osvojil kristalni globus. Freti pa mu tudi nevarnost od zadaj. Furuseth za njim zaostaja le 34 točk, nevaren pa je tudi Jvlario Mart. Vrhovnik lahko celo ostane brez kolajne, zanesljivo pa 0° drugi, Ce bo na tekmi vsaj tretji. Ce bo Fu-mseth 2. mora biti Vrhovnik 4. oziroma t0., Ce bo Furuseth 3. ln 14., ce bo bo Furu-seth 4. oziroma 15., Ce tx) Furuseth 5. SMUČANJE / MOŠKI VELESLALOM V BORMIU Hermann Maier zmaguje tudi, ko ne pride do cilja! BORMIO - Avstrijski smučarji so tudi v zadnjem veleslalomu sezone v Bormiu dokazali, da nimajo prave konkurence. DosegU so trojno zmago, tretjič letos je bil najhitrejši Benjamin Raich, ki je za 17 stotink sekunde premagal Christiana Mayerja, tretjeu-vršCni Heinz Schilchegger pa je zaostal 24 stotink. Velik uspeh je dosegel tudi edini slovenski predstavnik Mitja Kunc, ki je s Četrtim mestom izenačil svojo najboljšo letošnjo veleslalomsko uvrstitev, za zmagovalcem pa je zaostal za vsega 35 stotink sekunde. Mah kristalni globus za zmago v veleslalomski razvrstitvi svetovnega pokala je osvojil Hermann Maier, ki je v Bormiu po vodstvu v prvi vožnji v drugi izpadel. "Herminator" je imel na koncu le tri točke veC od Christiana Mayerja, bronasto odličje pa je osvojil Švicar Michael Von Gmenigen. 2e prva vožnja je najavila, da bo tokrat boj za najvišja mesta izredno izenačen. Maier je imel dve stotinki prednosti pred Marcom Buechlom, izredno majhne zaostanke pa so imeli tudi Mayer, Schilchegger, Raich in Kunc na šestem mestu, ki je zaostajal 25 stotink sekunde. V drugi vožnji je od vseh šestih najboljše smučal Raich. Ko je prehitel Mayerja, je bilo jasno, da bo kristalni globus za veleslalomsko zmago pripadel Maierju, saj bi ga lahko soimenjak po izgovorjavi priimka lahko prehitel le, Ce bi zmagal. "Herminator" je tako lahko tvegal, kar pa se mu ni obrestovalo, saj je zdrsnil s proge in ostal brez uvrstitve. "Nisem imel kaj izgubiti, zato sem napadel na vso moc. Selel sem si zmagati, a glavno je, da sem osvojil tudi veleslalomski globus, " je dejal Maier, ki je postal tretji smučar z velikim kristalnim globusom in še tremi malimi. Pred njem sta se lahko s tem pohvalila Francoz Jean Claude Killy (leta 1967, ko še ni bilo superveleslaloma) in Švicar Moški VSL 1. Maier (Avt) 520 2.Mayer (Avt) 517 3. Von Gmenigen (Svi) 466 4. Raich (Avt) 420 5.Chenal(Fra) 349 6.Buechei(Lie) 290 7.Nyberg (Sve) 279 8.Kunc (Slo) 275 9. Aamodt (Nor) 259 10. Schilchegger (Avt) 233 Pirmin Zurbriggen (1987). »Za mano je briljantna sezona, ki mi bo dala novih moCi. Zahvalil bi si vsem, ki so mi kakorkoli pomagah, najbolj pa mojemu fizoterapevtu, ki mi je skozi vso sezono vzdrževal poškodovano koleno. Zdaj bom odšel na operacijo meniskusa in upam, da bom normalno zaCel pripravljalno obdobje,« pa je dejal Kunc. Vrstni red veleslaloma: 1. Raich (Avt) 2:25, 64; 2 Mayer (Avt) +0, 17; 3 Schilchegger (Avt) +0, 24; 4. Kunc (Slo) +0, 35; 5 Knauss (Avt) +0, 60 22.Ghedina (Ita) +3, 32 Svetovni pokal, skupno (39); 1. Maier (Avt) 2.000; 2. Aamodt (Nor) 1.400; 3. J. Strobl (Avt) 994; 4. Ghedi-na (Ita) 958; 5. Schifferer (Avt) 905. Goldberger svoj preporod sklenil z rekordnim skokom PLANICA - Avstrijec Andreas Goldberger je na ekipni tekmi za svetovni pokal v poletih v Planici poletel kar 225 metrov in s tem za pol metra popravil doslej najdaljši polet v zgodovini. Takoj po njegovem velikem uspehu so tekmovanje prekinili in zaradi močnega vetra tudi odpovedali. Za končni vrstni red so tako veljah izidi prve serije. Zmagah so Nemci (772, 8 točke) pred Finci (745, 6) in Japonci (691, 6). Slovenija je s 430, 7 točke bila Sele sedma med devetimi reprezentancami. Štirje slovenski predstavniki niso najbolje opravih svoje naloge. Damjan Fras je poletel 172, Robert Kranjec 173, 5, Gregor Lang 102, Primož Peterka pa 93 metrov. Med svojim poletom je huje padel Japonec Takanobu Okabe, M so ga takoj prepeljali v jeseniško bolnišnico. Osemindvajsetletni Goldberger je dvakrat zapored osvojil svetovni pokal, kolajne pa je osvajal tudi na OI in SP. Le zlato se mu je vedno izmuznilo. Po sezoni 1995/96 pa je zabredel v težave. Njegova nepremišljena izjava na televiziji, ko je dejal, da je poskusil že tudi kokain, ga je iz Čudežnega dedca napravila za padlega angela. Rezultati so bili vse slabši in po Šestem mestu v sezoni 1996/97 je zimo 1997/98 zaključil na 17. mestu in bil zaradi slabe forme brez nastopa na OI v Naganu. Nov preporod je doživel v tej sezoni. Danes bo v Planici se posamično tekmovanje. SMUČANJE / ZENSKI VELESLALOM V BORMIU Sonji Nef ni uspel podvig Mali kristalni globus osvojila Michaela Dorfmeister - Putzer 6. BORMIO - Zadnji ženski veleslalom sezone je bil v znamenju boja za mali kristalni globus. Pred tekmo je imela Avstrijka Michaela Dorfmeister 38 točk prednosti pred Švicarko Sonjo Nef. »Ta prednost mi ne zagotavlja mirnosti. Zadnje tekme so pokazale, da je Sonja odlično pripravljena, saj je dvakrat zapored zmagala. Sama nisem v formi, ki sem jo kazala na začetku sezone, a bomo videli,« pred začetkom veleslaloma ni bila najvecja optimistka Dorffneistrova. A njena bojazen je bila odveč. Ze v prvi vožnji je bi- .. RUGBI / POKAL ŠESTIH NARODOV Visok a časten poraz Italije Favorizirani Angleži povsem prevladali le v drugem polčasu p RIM - V četrti tekmi okala Šestih narodov v v Sbiju sg Italija^ proti fa_ ji^jriranim Angležem, ki 2 končna zmaga bržkone more uiti, visoko iz-subili 2 59:12, vendar so bi-s Prvih trideset minut pov-ja enakovredni nasprot-,Uk°m- Med 8. in 28. minu-' prvega polčasa so Do- IjPpgUez in tovariši celo vodili Slezi! V,oditi zadetek Zistija), An- šel Pa 80 vnovie povedli y ® Po tehničnem zadetku. ^J^ugem polčasu so »az-]j « Popolnoma popusti-^dmgi strani pa sta zla- bii j a.^ey in Cohen pre-^ a ajihovo obrambo kot lih ■ ' Pozna se' da se Ita-t iSe*e Privajajo igranju tako visoki ravni, do-taiCe Prvenstvo pa Se ni lahv .alitetno, da bi se do m ^-alm v njem kabli klii k 6 lnere- da bi lahko Psk'0Va^ rrajdoljSim evro-?tn 111 moštvom. Uvodna sl a8,a na turnirju proti glil ki je nekoliko zame- liiaB5?mnh'Sta?e it3: M!ga rugbija, ki pa si vsekakor zasluži nastopanja na tem prestižnem turnriju. Igralci trenerja Johnstona so tudi tokrat pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti i, odločnosti v obrambi in so igrali precej boljše kot v Dublinu. Strelec argentinskega porekla Dominguez ni mogel dati svojega običajnega doprinosa, ker je že v prvem polčasu dobil udarec v rebra. Bilo je tudi precej grobosti in prerekanj, Italija pa je dvakrat igrala z možem manj, skupno dvajset minut. V prepolnem rimskem stadionu Flaminio je bila tretjina angleških navijačev, to je kakih 8.000. Ostali izid: Wales - Škotska 26:18 (13:3), Francija -Irska bo danes. Vrstni red: Anglija 8, Francija, Irska in Wales 4, Italija 2, Škotska 0. Prihodnje kolo (1.4.): Francija - Italija, Irska - Wa-les, Škotska - Anglija. la hitrejša od Švicarke, dosegla je tretji, Nefova pa Četrti Cas. V drugem nastopu je Švicarka vozila na vse ah nic, pri tem pa naredila veliko napak, s katerimi je izgubila še nekaj mest. Dorfmeistrova (na sliM) je bila mirnejša in se je na koncu dokopala do drugega mesta. »Tekma v Bormiu se je razpletla sanjsko. Moj cilj je bil obraniti vodstvo, kar mi je uspelo. Vesela sem tudi zmage Obermoserje-ve, to si je zaslužila,« je na cilju dejala štirikratna zmagovalka letošnjih veleslalomov. Obermoserjeva, ki je zmagala prvič v karieri, je Michine pohvale hitro vrnila: »Michi je najboljša veleslalomistka sezone. O tem ni dvoma in to je tu tudi dokazala. Premagati tako tekmico je res enkratno. Na to zmago sem dolgo Časa Čakala, na sreCo pa sem jo tudi dočakala. Kar nekoliko žal mi je, da se sezona končuje, saj sem prav zdaj v najboljši formi,« je bila zadovoljna 23-letna Obermoserjeva. Za slovenske smučarke v letošnji sezoni veleslalom ni bila disciplina, v kateri se bi lahko pohvah-le z dobrimi uvrstitvami. Prav nobena izmed njih se v finale ni uvrstila na podlagi veleslalomskih izidov, Spela Pretnar in Mojca Suhadolc sta si nastop zagotovili zaradi tega, ker sta presegli mejo 400 toCk v skupni razvrstitvi svetovnega pokala. Obe pa sta bili z mislimi nekje drugje, Pretnarjeva na odločilnem slalomu, Suhadolčeva pa po medalji V superveleslalomu na zasluzenih počitnicah. Mojca Suhadolc na prvi progi ni prišla do cilja, Spela Pretnar pa se je po 25. Času v prvi vožnji nastopu v drugi odpovedala. Dobro pa se je odrezala 21-letna Južnotirolka Karen Putzer s 6. mestom. Ona in še nekaj njenih rojakinj (Karbon, Bachmann) so pod vodstvom trenerja Franza Gamperja v kratkem Času zelo napredovale in od njih italijansko vodstvo veliko pričakuje v naslednji sezoni, Čeprav se po fizični plati ne morejo meriti z najboljšimi specialistkami, a tehnično so zelo dobro podkovane. Vrstni red veleslaloma: 1. Obermoser (Avt) 2:42, 79; 2. Dorfmeister (Avt) +0, 24; 3. Heeb (Lie) +0, 76; 4. Ertl (Nem) +0, 81; 5. VVachter (Avt) +0, 88; 6. Putzer (Ita) +1, 13; 7. Nef (Svi) +1, 16; 8. Rienda (Spa) +1, 17; 17. Karbon (Ita) +2, 5; 24. Kostner (Ita) +4, 19. Svetovni pokal, skupno (39); 1. Goetschl (Avt) 1.591; 2. Dorfineister (Avt) 1.306; 3. Cavagnoud (Fra) 1.036; 4. Kostner (Ita) 878; 5. Obermoser (Avt) 806; 6. Nef (Svi) 757; 7. Ertl (Nem) 701; 8. Sch-neider (Avt) 695; 9. Rey-Bellet (Svi) 691; 10. Pretnar (Slo) 685. Ženski VSL T. Dorfineister (Avt) 684 2. Nef (Svi) 602 3.Wachter(Avt) 470 4. Ottosson (Sve) 402 5. Forsyth (Kan) 373 6. Putzer (Ita) 371 7. Heeb (Lie) 340 8.0bermoser(Avt) 313 9. Mittervvallner (Avt) 271 lO.Goetschl (Avt) 266 NAMIZNI TENIS / ZENSKA A LIGA Coccaglio tudi v Zdoniku Kras Generali - Coccaglio 2:5 Abaimova - Merenda 1:2 (22:20, 17:21, 13:21), Vanja Milic - Gong 0:2 (7:21, 17:21), Wang - Moretti 2:0 (21:12, 21:12), Abaimova - Gong 0:2 (13:21,10:21), Wang - Merenda 2:0 (21:11, 21:9), Vanja Milic - Moretti 0:2 (15:21, 10:21), Wang -Gong 1:2 (21:18, 10:21, 15:21). SinoCnja tekma prve ženske lige med paradno Krasovo postavo in Cocca-gliom je v drugi fazi prvenstva odločala o tretjem mestu Coccaglia in četrtem mestu Krasa Generali v skupini E. Z izidom 2:5 v korist gostij iz Brescie pa si Coccaglio ne more popraviti svoje pozicije, da bi namreč spodrinil v skupini drugouvrščeno ekipo iz Doline Aoste Pink Cer-vino, enako kot Kras Generali z eventuelno zmago ne bi mogel poseči v boje prve četverice za državni naslov. V primem Coccaglia veljata direktna spopada s Pink Cervinom (»prvenstvo smo si zapravili v jeseni na prvi tekmi«, je komentirala izpad iz play-offa tretja igralka Coccagiia Morettijeva), Kras Generali pa s celo vrsto spodrsljajev in v drugi fazi prevnstva s tesnim porazom (obakrat z izidom 4:5) proti Pink Cervi-nu in na gostovanju proti sinočnjemu tekmecu. Sabrino Moretti) in se ji skuSala revanširati za poraz na gostovanju. Gongo-va je bila članica kitajske reprezentance, tako da sta obe odlični igralki nudili krasno predstavo vrhunskega namiznega tenisa. Gongova je bila nepopustljiva a VVangova je Idoni-la Sele po tretjem, dodatnem nizu. Trener GeKe je po tekmi povedal, da je pričakoval več od Jelene Abahnove, ki se je v pivi tekmi srečala s hitro sni-nerko Merendo, Številka 7. na državnih jakostnih lestvicah. Abaimova je na gostovanju prispevala točko proti njej v kritičnem trenutku, tokrat pa ji je uspelo iztržiti le prvi set. Za drugo točko je Krasov trener upal v dvoboju med Vanjo Milic (številko 8) in Sabrino Morettijevo (številka 10). Vanja, ki ima se vedno poškodovano roko, pa je igrala pod njegovimi pričakovanji. S sinočnjo tekmo je Kras Generali formuli. Verjetno je bila to zadnja prventvena tekma, kajti ostaja še vprašanje razvrstitve ekip od 5. do 8. mesta za nastop na evropskem pokalu Nancy Evans, na katerem smejo igrati ekipe na nacionalni lestvici od 2. do 6. mesta. O tem v pravilniku ne piše ničesar. Istočasno je sinoči v Xuelan, ki ze Šesto leto zapored zvesto brani Kraso- nesla 26 točk in izgubila le 7 dvobojev s tremi rojakinjami (Shen Van Fei, Tan Ven Ung in Gong Yu Chun) ter Negrisolije-vo in Arisijevo. Sinoči se je ponovo srečala z moCno Coccagliovo rojakinjo Gongovo (toda je dosegla nad Micheio Merendo in iz oddaljenega Palerma. Krasovke so ponovno nadigrale Šibke nasprotnice Nuovo Palermo z gladkim 5-n fi-11 Ostali izidi, moška B-2 liga: Azzurra Gorica - Kras 5:0; ženska B liga: Regaldi Novara - Kras Activa 3:2; ženska C-l liga; CUS Udi-ne - Kras B 0:5. ___KOŠARKA / VČERAJ V C LIGI_ Jadranovcem mestni derbi Tesno so premagali Don Bosco, kljub poškodbi Deana Oberdana v 32. minuti Jadran Nuova Kredtina - Billitz Don Bosco 64:59 (30:33) JADRAN: Oberdan 16 (4:4, 6:10, 0:3), Budin 4 (-, 2:2, -), Slavec 6 (1:2, 1:5, 1:7), Hmeljak 13 (0:2, 5:7, 1:2), Franco 3 (1:2,1:2, -), Crisafulli 15 (5:6, 2:2, 2:8), Samec 7 (1:2, 3.5, -), Cocian-cich n.v,, Paoletic n.v., Semec n.v., trener Brumen. SON 17. 3T: Crisafulli 2, Hmeljak 1, Slavec 1. DON BOSCO: Gionecchetti 8 (1:2, 2:8,1:3), Ceglian 10 (0:1, 2:3, 2:6), Pregare 11 (2:2, 3:6, 1:2), M. Vlacci 4 (-, 2:5, 0:1), Giovanelli 14 (1:2, 5:10,1:2), Ferluga 6 (1:2,1:1,1:2), Riva 2 (-, 1:2, -), F. Vlacci 4 (-, 2:3, -), Paulina (-, 0:1, 0:1), Riaviz n.v., trener Marini. SON 20. 3T: Ceglian 2, Gionecchetti 1, Pregare 1, Giovanelli 1, Ferluga 1. Po izenačeni in ne preveč lepi tekmi, kot je sicer značilno za derbije, so jadranovci vCeraj s težavo, toda zaslužen premagali tržaški Don Bosco. Uspeli so, Cerpav so zadnjih osem minut igrali brez svojega kapetana in or- ganizatorja igre Deana Oberdana. 2e od vsega začetka je bila igra dokaj izenačena, saj so se gostje, ki jih je prvič vodil Marini (Don Bosco je zamenjal že tretjega trenerja), povsem enakvoredno borih z jadranovci in tudi sklenih prvi polčas s tremi točkami prednosti. Drugi polčas se je za naše košarkarje zaCel porazno, saj so gostje že povedli z 12 točkami razlike (42:30). Do preobrata je prišlo, ko sta na igrišče stopila mladi Matej Budin in Peter Franco, ki sta zagospodarila pod košem, tako da je naše moštvo lahko sprožilo veC protinapadov in v 10. minuti skoraj dohitelo nasprotnika (46:47). V 12. minuti je moral Oberdan zaradi poškodbe mišice z igrišča. Jadranovci pa so stisnili zobe, s Čvrsto obrambo so si priigrah rahlo pednost, ki so jo z zvrhano mero požrtvovalnosti ohranili do konca tekme in osvojili tako zlata vredni točki. Naj omenimo, da pri Don Boscu je solidno igral bivši jadranovec Pregare. (Kaf) ODBOJKA / MOŠKA B2 LIGA Mirna Eurospin: preveč napak v ključnih akcijah Slogaši osvojili samo 3. set Mirna Eurospin - Volley Villafranca 1:3 (16:25, 19:25, 25:19,19:25) MIMA EUROSPIN: Božic 12, Celledoni 13, Cola 7, Colautti 2, DrasiC 2, Mikolj, Peterlin 3, Princi, Rioli-no 17, Strajn 1. Tudi sinoči Mirna Eurospin žal ni šla preko osvojenega seta in ostaja tako še vedno pri eni točki na lestvici moške B2 lige. Tudi tokrat razlika med ekipama ni bila velika, razen v ključnih trenutkih, ko so slogaši naredili nekaj napak veC. Se najbolj enosmeren je bil prvi set, v katerem so si gostje kmalu nabrali 7 točk prednosti, ki je igralci Mirne Eurospina niso zmogli nadoknaditi. V drugem so slogaši vodili do 10. točke, bili nato tudi skozi ves set na mreži enakovedni gostom, ki pa so bili boljši v obrambi in učinkovitejši v bloku, kar je odločalo o zmagi. V tretjem je Mirna Eurospin zaigrala veliko bolj odločno. Agresivnejši blok je ustavljal nasprotnikove napade in set je povsem zasluženo ostal doma. Tudi začetek 4. seta je obetal ugodenjši razplet, saj so slogaši takoj povedli za nekaj točk, vendar jih je Villafranca ujela pri 9. Nekaj naivnih napak naših igralcev je gostom omogočilo, da so si priigrali prednost 17:12, vendar so slogaši spet reagirali in znižali razliko, v končnici pa so preveč grešili in tri točke so šle v Villafranco. (INKA) ODBOJKA / ZENSKA B2 L1GA_ Nuova Kreditna bi mogoče lahko osvojila vsaj točko Po zmagi v 2. setu so Paeseju dobro kljubovale tudi v četrtem Paese - Nuova Kreditna 3:1 (25:11, 22:25, 25:16’ 25:23) NUOVA KREDITNA: Mamillo 12, Prestifilippo 4, Coretti 7, Pertot 6, Vincenzi 18, Crissani 0, Piccoli 2, Furlan 1, Kalc 0. Varovanke trenerja Drašica so verjetno izgubile pri' ložnost, da bi osvojile najmanj točko. Sesterka iz bflš' ne Trevisa je na dobri poti, da slogašicam sledi v nižj0 ligo, a še ni matematično obsojena in ima interes za Cim višjo konCno uvrstitev. Začetek je bil zelo slab in prvi set je kmalu splaval po vodi. Drašic je v drugem setu precej spremenil p0' stavo. Piccolijeva je kot podajac zamenjala Crissamj6' vo, Vincenzijeva je iz centra prešla v položaj korektorja, iz igre je stopila krilo Prestifilippo, v njo je na centru posegla Furlanova, Mamillova pa se je z desnega preselila na levo krilo. »Rošade« so prispevale k zmagi v drugem niz11, tretji pa je bil izenačen do 13. točke, ko je slogašic® pokopala serija napak. Paese si je v začetku zadnjega seta nabral prednost petih točk in jo obdržal do rezultata 20:15, ko so slogašice reagirale. Pri rezultatau 20:18 si je Piccolijeva zvila prst na roki. Zamenjala j° je Crissanijeva, gostje pa so še naprej uspešno lovil® nasprotnice do rezultata 21:20. V razburljivi končnici je prišla na dan večja moC nasprotnic z izkušeno podajacico Zanettijevo na Čelu. KOŠARKA / MOŠKA D LIGA Važni zmagi za Brežane in Cicibana Dom Mark v Trstu prekinil niz zmag PLAY-OFF Cus Trst - Dom Mark ■H KOŠARKA/Č2h Borova ekipa s stotico Bor Radenska -Sangiorgina 104:74 (47:40) BOR: Grbec 7 (-, 2:5, 1:3), Simonič 15 (-, 3:5, 3.8), Ve-linsky 7 (5:6, 1:7, -), Stokelj 10 (6.7, 2:3, -), Pettirosso 8 (4:6, 2:2, -), Tomšič 13 (3:3, 2:2, 2:6), Ra-sman 4 (-, 2:5, -), Rustja 9 (4:4, 1:2, 1:3), KrCaliC 8 (8:8, -, 0:1), Stefani 23 (8:9, 6:8, 1:2), trener Martini. SON 23. PON: Rasman (35). 3T: Simonič 3, Tomšič 2, Grbec 1, Rustja 1, Stefani 1. Borovci so sinoči osvojili pomembno zmago in so se San-giorgini tudi pošteno oddolžili za poraz iz prvega dela (tedaj so izgubili s 15 točkami razlike). Trener Martini je zaCel z nekoliko neobičajno postavo (Velinsky, Grbec, Simonič, Pettirosso in Stefani), ki je z dobro skupinsko igro takoj zanesljivo povedla. Tudi v drugem polčasu so borovci nadaljevali z dobro igro in v 12. minuti povedli kar s 33 točkami razlike. Vsi so zaslužni za zmago, saj so se tudi vsi vpisali med strelce. Vseeno pa bi tokrat pohvalili Štefanija, ki je bil s 23 točkami najboljši strelec, in mladega KrCaliCa, ki je bil pri izvajanju prostih metov nepogrešljiv (8:8). 77:61 (40:23) DOM MARK: Visintin 13, Garra, Ambrosi 4, Gej 2, Franco 9, Faganel 7, Kristančič 4, Covi, Jarc 20, Bai-sero. TRENER: Leban. SON: 16. METI ZA TRI TOČKE: Kristančič 1. Po seriji prepričljivih nastopov so domovci nerodno visoko izgubih proti tržaškemu Cusu. Ze od samega začetka srečanja je bilo jasno, da so »belo-rdeči« nerazpoloženi, saj so domačini v hipu pridobili 10 toCk prednosti, predvsem po zaslugi hitrih protinapadov. Naši so zaigrali zelo statično v obrambi, v napadu pa so zgrešiti tudi najbolj enostavne mete izpod koša. Tako se je prednost nasprotnikov ob izteku polčasa še povečala na 17 točk. V drugem delu je bila slika na igrišču nekoliko drugačna, saj si je izkušeni Jarc prevzel svojo odgovornost in odločno reagiral, predvsem v napadu. Žal pa je ostal preveč osamljen in tako so »belo-rdeCi« uspeli samo zmanjšati zaostanek (v 10. min 55:46). V zadnjem delu pa je prišla ponovno do izraza boljša organiziranost domačinov, ki so ob koncu zasluženo visoko zmagati. (L. S.) PLAY-OUT Breg Graphart - Inter Muggia 63:59 (30:30) BREG: Berdon 2 0:1, 1:3, 0:1), Cotterle, Schiulaz 3 (1:2, 1:3, -), Gobbo 11 (5:8, 3:6, 0:1), Susani 15 (2:3, 5:6, 1:5), Barini 9 (0:2, 3:9, 1:2), Filipčič 6 (2:4, 2:6, -), Zeria- 11, Zupin, Klabjan 17 (7:11, 5:7, -). TRENER: Krašovec. PON: Klabjan v 39., Susani v 35., Berdon v 36. min. TRI TOČKE: Susani 1, Barini 1. Brežani so proti drugou-vršCenmu pospraviti dragoceni točki. Očitno je da, se delo trenerja Krašovca dobro obrestuje, kajti Bregova ekipa iz tekme v tekmo napreduje v vseh elementih. Obramba deluje brezhibno vseh 40 minut, napad proti postavljeni obrambi pa postaja vse bolj precizen. Najboljši pa je pristop do tekme. Po izenačenem prvem polčasu (a Breg bi lahko krekpo vodil) so nasprotniki na začetku drugega dela povedli za 10 toCk. Tedaj so brežani strnili vrste in z zagrizeno obrambo pet minut ped koncem rezultat zopet obrniti in zmagati. Tokrat sta bila najboljša na igrišču Klabjan, ki je bil za nasprotnika nerešljiva uganka in »fighter« Gobbo, ki je ob običajni obrambi »na nož« dosegel v ključnih trenutkih dragocene koše. (D.S.) Rimaco Soul Team - Cka-bona 72:90 (25:41) COBONA: Bajc 2 (2:2, -, -), Smilovich 12 (3:6, 3:7, 1:2), Vidali 10 (2:4, 4:6, -), Battilana 12 (3:4, 3:6, 1:2), Carbonara 31 (6:10, 7:12, 3:4), Coretti 4 (-, 2:3, -), Stokelj 4 (-, 2:2, -), Valente 6 (2:4, 2:3, -), Križmančič 9 (1:3, 4:8, -), Jankovič, trener Vascotto. 3T: Carbonara 3, Battilana 1, Smilovich 1. Na tekmi, ki je bila odločilna za nadaljnjo pot v boju za obstanek v ligi, so ci-cibonaši z dobro skupinsko igro zasluženo rpemagali Rimaco. Končni zmagovalec je bil znan že po prvem polčasu, saj so naši košarkarji voditi že s 16 točkami razlike. Vascottovi varovanci so igrati že od vsega začetka izredno motivirano in zbrano ter nadalejvali tudi v drugem polčasu z dobro igro. Za zmago si vsa ekipa zasluži pohvalo, še posebno pa sta bila zaslužna za ta uspeh Carbonara, ki je dal kar 31 točk, in Vidali, ki je dosegel 10 točk in je imel 9 skokov. ODBOJKA / DERBIJA V C LIGI V Sovodnjah boljši Val Siderimpes v Gorici pa 0lympia Agraria Terpin Lahka zmaga Vala Imse - Zelo hud spodrsljaj Našega praporja MOŠKA C LIGA 01ympia Agraria Terpin - Soča Uni-tecno 3:0 (25:19,26:24, 25:16) OLVMPIA: Simon Terpin 8, Janez Terpin, Sfiligoj 14, Domi 5, Pintar 3, Grauner 21, Komjanc 8, Jurij Hlede 0, Guzzon, Saša Hlede. SOČA: Brisco, Hlede, Feri, Battisti, Tomšič, Andrej, Mitja in Marko Cemic, Bratili, Mucci tibero. 01ympia se je z enakim izidom oddolžila socanom za poraz v prvem delu. Bolj odločni in zmage željini gostitelji (tekam sicer ni odločala ne o napredovanju ne o obstanku) so odločno prevladati že v prvem setu. Drugi je bil edini izenačen. SoCa je vodila s 5:2, 8:4, 11:6. 01ympia jo je ujela pri 17. točki, nato pa povedla s 23:20, vendar so do prve set žoge vseeno prišli gostje, a je KlokoCovnikovo moštvo ohranilo mirno kri in še drugič v setu poskrbelo za preobrat. Pokazalo se je, da je razburljiv razplet drugega seta odločilno vplival na nadaljni potek tekme, saj so gostitelji v nadaljevanju spravile goste v kot, ti pa so na koncu povsem popustiti. Boris Klokočovnik (trener 01ympie}: »Igra ni bila na visoki ravni, saj je prevladala živčnost, z rezultatom pa sem seveda zelo zadovoljen. Svojim fentom moram čestitati, še posebej Borisu Sfiligoju in Nikolaju Pintarju, Kristjan Grauner pa že tako nekaj kol igra res odlično.« Andrej Brisco (igralec SoCe): »Za poraz nimamo pravi izgovorov. Preprosto nam ni šlo od rok, najslabši pa je bil blok. verjetno smo bili premalo prepričani v svoje možnosti, saj zadnje Čase zaradi obveznosti in bolezni bolj slabo treniramo.« Val Imsa - Club Altura 3:0 (25:12, 25:21,25:19) VAL: Florenin 13, Radetti 17, Cemic 7, Mucci 2, Orel 11, Makuc 1, Devetak 4, Poletto tibero, Brisco 0. Valovci so proti zadnjeuvrščenim Tržačanom po pričakovanju zlahka prišli do zmage. Med ekipama sta najmanj dva razreda razlike. Ta razlika se je še bolj poglobila sredi prvega seta, ko si je tržaški veteran Cella zvil gleženj in je bil prisiljen zapustiti igrišče, na katerega se ni vec vrnil. Gostje so odtlej igrati brez menjav, saj so v Gorico prišli samo v sedmih. Njihov odpor je bil skromen. Nikoli niso voditi. Trener Jerončič je že sredi dragega seta poslal v ogenj rezervenga podajača Mateja Makuca, ki je brezhibno nadomestil Simona Cemica. V drugi liniji je občasno igral tudi Gregor Brisco. Tekma je bila do konca enosmerna, zaradi bolezni sta bila odsotna Paoletti in Figelj. ZENSKA C LIGA Val - 01ympia 3:1 (25:16, 16:25, 25:16, 25:20) VAL: Safronova 14, Monica Toma-sin 5, Zuccarino 5, Paola Uršič 9, Ambrosi 10, Zancarti 8, Barbara Uršič (tibero), Visintin, Humar, Tomšič, Miche-la Tomasin. OLVMPIA: Bulfoni, Mirjan Cemic 4, Vanja Cemic, Corsi 3, Ditta 6, Gmden 2, Lendaro 8, Lucia Princi 13, Silvia Princi 11, Secutin, Trapuzzano. S sinoCjno zmago v goriškem derbiju se nadaljuje mrtvi tek valovk v prvenstvu C lige. Rusinja Safronova in soigralke so napravile zelo pomemben korak na poti v višjo ligo, saj je predstavljala tekma z 01ympio zelo pomembno preizkušnjo, tako zaradi same kakovosti nasprotnikove šesterke, kot tudi zaradi posebnega vzdušja, ki spremlja tovrstne spopade med slovenskimi ekipami. S tega vidika so valovke povsem izdelale na izpitu, saj so pokazale veliko samozavest in prepričanost v lastne sposobnosti, še posebno, ko je kazalo, da bi lahko bil razplet na igrišču drugačen. Olvmpia je tudi včeraj potrdila nihanje vi igri in ob atraktivnih ter učinkovitih potezah, predvsem v bloku, nizala številne napake, ki so ji bile ob koncu usodne. Ce izvzamemo dragi set, ki je bil monolog gostujoče šesterke, so si biti ostati trije nizi zelo podobni. 01ympia je vedno štartala bolj odločno od domačink, bila boljši nasprotnik tja do polovice seta, nakar je prišla na dan večja odločnost valovk, ki so s suvereno igro obrnile potek tekme v lastno korist. V prvem setu se je to zgodilo z Zancartijevo na servisu, ko so valovke dosegle 7 zaporednih točk (od 11:11 na 18:11), ravno tako v tretjem, ko so s servisi Safronove in nekaterimi dobrimi bloki nadokandile zaostanek 11:13 in povedle 18:13. Ista stika se je ponovila v četrtem nizu, ko je 01ympia že vodila 6:11, nato 12:16, z zelo učinkovitimi servisi Paole Uršič pa je Valu uspelo povesti 21:16, s Čimer je bilo tekme praktično konec. (MAL) MOŠKA D LIGA Naš prapor - Volley Como 1:3 (21:25’ 10:25,25:23,19:25) NAS PRAPOR: Boškin 11, Cevdek 12’ Devetak 0, Faganel 4, Juretič 7, paulin U' bero, Prinčič 13, Sfiligoj 2. Brici so sinoči dožioveti hud poraZ’ po katerem postaja njihov položaj spri brezupen. V tekmi za biti ati ne biti pr00 povprečnemu Comu so žal v bistvu od' povedati. Gostje so igrati tako kot znaj®’ igra Našega praporja pa je bila netio®0" gena in živčna. Obramba je bila staticn®’ v napadu pa je bilo preveč napak, bria v lahko izgubili celo s 3:0, saj so pre®®] zaostajati tudi v 3. setu, v katerem pa ju® je pri rezultatu 22:17 za Como uspel preobrat, žal pa so v 4. setu spet prišle na dan predvsem hibe, tako da so drago®®' ne točke splavale po vodi. ZENSKA D LIGA , Tomana - Bor 3:0 (25:15,26:24,25.23) BOR: Vodopivec 11, Lara Masten 1 1 Faimann 3, Zadnik 9, Kosmina 5, Višin fin 0, Miličevič 1, Seppi 1, Tanja Masten tibero. , Borovke so se podale v Gradišče p°; ne upanj. Čeprav ima Tomana na lesti® ci precej točk vec kot borovke, so računa la na zmago. Sama tekma je potrdila, nasprotnice niso nepremagljive, žal pa s borovke odpovedale na vsej Črti. Po o ^ brem začetku (6:3) so začele delati na pake kot za stavo. Zlasti je odpoved sprejem. Ostala dva seta sta bila izen^ na, toda za borovke so bile spet usodn predvsem napake. , i Breg Alta Rubinetteria - ASFJR C®*8 0:3 (16:25,21:25,17:25) BREG: I. in U. Pettirosso, Cau^ Obad, F., M. in S. Sancin, Sturrnan n Brežanke so pokazale napredek v ig®’ kar pa jim ni omogočilo, da bi prišle do Častnega seta. Zelo blizu so mu bilev drugem setu, ko so že vodile z l8- ’ vendar te prednosti zaradi napak v nap du niso znale obdržati. »V bloku obrambi smo biti tokrat precej ti, v napadu smo dobro izkoristiti Oba vo, žal pa se v tej fazi igre še vem^ pojavljajo velike težave,« je povedat ner Stefenuto. Breg žal zdaj ne računati na doprinos standardne Kristine Laurice, ki si je na četrtkove treningu pred tekmo težje poškodov koleno. Želimo jim cimprejšno o vanje. PROMOCIJSKA LIGA / DANES 2. AMATERSKA LIGA / DANES NOVICE Proseško moštvo doma proti Unionu Zarja/Gaja pred zmago v gosteh? Primorje EffeErre -Union »Rdece-rumeni« Pričakujejo gostijo danes solidno enajsterico Union, je komaj lansko leto napredovala v promocijsko *igo, izkazala pa se je za pravo presenečenje prvenstva in se kot zelo homogena ekipa, letos ponovno Poteguje za prestop v višjo hgo. Primorjaši pa so letos odpovedali in niti najbolj Črnogledi napovedovalci tdso pričakovali tako povprečnega prvenstva pro-seške ekipe. Pri Primorju b° prav gotovo odsoten steber ekipe Michele Sclaunich, ki je bil pred tednom dni diskvalificira, Na igrišču pa tudi tokrat ne bo poškodovanega Bartolija. Edino pozitivno noto v tem prvenstvu pa predstavlja vrnitev Ueana Štolfe, ki je zaradi Poškodbe miroval kar leto dni in je že v nedeljo Pokazal, da se počasi vrača v pravo formo in je prav gotovo še kako koristen za zdesetkano pro-SeSko enajsterico. Pri-|Uorje starta danes v vlogi 'zrazitega »outsiderja«, prav gotovo pa lahko tudi Presenti in že točka bi da-nps predstavljala lep pod-vlg- Union pa seveda potrebuje vse tri razpoložlji-Ve točke! . SODNIK: Daniel Mini-slni iz Vidma. Marino Leghissa (Zarja/Gaja) v akciji Flumignano Zarja/Gaja »Rumeno-modri« odhajajo danes na težko gostovanje v Furlanijo, kjer jih čaka enajsterica Flumignana, ki igra zadnje čase kot prerojena in si je v zadnjih srečanjih izborila kar lepo število prepotrebnih točk, tako da je na skupni razpredelnici prehitela kar nekaj direktnih tekmecev, ki se prav tako borijo pred izpadom iz lige. V zadnjih dveh tekmah so domačini pobrali ves izkupiček. Ali jim bo tudi v tretje uspelo? V taboru Zarje/Gaje so seveda optimisti, čeprav bo trener Lenarduzzi imel kar nekaj težav s postavo, saj bosta prav gotovo manjkala branilec Peter Štrukelj in vezni igralec Davide Martinuzzi, ki sta diskvalificirana. Pod vprašajem pa je tudi nastop Sebastianuttija, ki je komaj prebolel lahko poškodbo. Vsi ostali pa bi morali biti nared za današnji boj. Za vzhod-nokraško enajsterico je značilna predvsem spremenljiva igra: doma igra je še nepremagana, v gosteh pa se »rumeno-modri« kot volkovi spremenijo v plašne ovce, kar seveda prinaša samo negativne rezultate. Upamo, da bodo tokrat končno prebili led in presenetili navijače z zmago v gosteh... SODNIK: Mauro Zam-pol iz Pordenona. Trebenci merijo odločno na vse tri točke Breg v gosteh proti Medeuzzi Azzurra - Primorec Trebenski Primorec je na današnji tekmi izrazit* favorit, čeprav je v nogmetu vsaka napoved tvegana. Trener Corona bo imel kar nekaj težav s postavo: manjkal bo poškodovani Andrej Leghissa, diskvalificirani Giraldi, ter še vedno poškodovani Sin-covich. Razveseljivo pa je dejstvo, da se zopet vrne Parovel, ki bo prav gotovo koristil ekipi. Danes pride v poštev le zmaga in tudi točka bi za Trebence predstavljala delen spodrsljaj. Naloga pa ne bo lahka, saj se lahko vsako gostovanje izkaže za zelo težko in nepredvidljivo. Medeuzza - Breg Brežani odhajajo tokrat na gostovanje v zelo okrnjeni postav. Trener Biloslavo bo moral pošteno premisliti, preden bo postavil na igrišče pravo enajsterico, saj je kar nekaj poškodovanih in edino pozitivna nota je vrnitev diskvalificiranega Sabinija, ki bo Breug predvsem na sredini igrišča v veliko pomoč. »Plavi« seveda upajo, da bo tokrat napad le prebil led in končno po 180 minutah tudi zadel v polno. Nedvomno bo današnja tekma zelo težka in v vrstah Brega bo potrebna velika mera požrtvovalnosti in borbenosti,.saj samo tako bodo lahko »plavi uspeli. 3. AMATERSKA LIGA Kras - Union V Repen prihaja danes moštvo Uniona, ki zaseda že skorajda tradicionalno zadnje mesto na lestvici. Za Kras bi morala biti današnja tekma le gola formalnost in v Repnu pričakujejo navijači pravo točo golov, saj bi tudi tesna zmaga predstavljala za domačine skoraj neuspeh. Breg B - Montebello/Don Bosco V Dolini bo danes gotovo zanimiva tekm med domačim Bregom B in Montebellom/Don Boscom, ki ' se poteguje za uvrstitev v končnico prvenstva. Brežani imajo možnost, da lahko ugodno presenetijo in zato bo današnje srečanje prav gotovo zanimivo. V primeru zmage bi Brežani še izboljšali že itak dobro uvrstitev na skupni razpredelnici, (jng) Danes Nedelja, 19. marca NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 15.00 na Proseku: Primorje - Union 91; 15.00 v Flumignanu: Flumignano - Zarja Gaja 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Cervinjanu: Pro Cervignano Muscoli -Juventina; 15.00 v Križu: Vesna - Ruda; 15.00 v Spetru ob Soči: Isonzo - Sovodnje; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Zaule Rabuiese 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Medeuzzi: Medeuzza - Breg; 15.00 v Gorici, Ul. Colonia: Azzurra - Primorec 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Repnu: Kras - Union; 15.00 v Dolini: Breg - Montebello Don Bosco -NARAŠČAJNIKI 10.30 v Nabrežini: Aurisina - Primorje; 10.30 v Starancanu: Staranzano - Sovodnje ZAČETNIKI 9.00 v Trstu, Ferrini: Ponziana A - Zarja Gaja; 10.30 v Dolini: Breg - Muggia A; 10.30 v Doberdobu: Sovodnje - Centro Sedia B KOŠARKA MOŠKA D LIGA - 18.00 v Repnu: Kontovel Nord Est - Tarcento DRŽAVNI KADETI 11.30 v Repnu: Kontovel La Nuova edile - Tec-notre Spilimbergo DEČKI 9.00 v Trstu, Ul. Locchi: Servolana - Kontovel ODBOJKA I. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, Monte San Gabriele: Azimut - Mirna Eurospin MLADINKE II. 00 v Ronkah: Ronchi - Val Zadružna kreditna banka DEČKI 11.00 na Opčinah: Sloga Multinvest - Volley club NARASCAJNICE 9.00 na Opčinah: Sloga Nuova Kreditna - Nuova Pallavolo; 11.00 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Virtus RDR NAMIZNI TENIS ZENSKA C1 LIGA 10.00 v Gorici, Drevored Colombo: Azzurra -Kras A UMETNOSTNO KOTALKANJE POKRAJINSKO PRVENSTVO 14.30 v Trstu, Ul. Felluga: nastopa tudi Polet SMUČANJE 19. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE 9.30 na Trbižu: prireja SPDT _ MLADINSKO PRVENSTVO Zarja/Gaja dala tri gole Vesna nerodno izgubila Fogliano - Zarja/Gaja 0:3 (0:2) STRELCI: Grgič, Strajn in Longo. ZARJA/GAJA: Jaš Gregori, Kapun, Zornada, Longo, Jan Gregori, Martini, Grgič, Križmancič, Manzin, Berce, Strajn. Zarja/Gaja je v Sredipolju osvojila pomembno zmago, Ceprav je bil nasprotnik, skozi Vse srečanje, slabši. Gostje so povedli že v uvodnih T^utah, potem ko je Martin Grgič lepo streljal na vrata, Qniaci branilec pa se je dotaknil žoge, ki je tako ukanila atarja. V nadaljevanju so imeli stoodstotno priložnost Prav domačini, ki so izkoristili nepazljivost gostujoče farnbe, ki je nekoliko podcenjevala nasprotnika, a zo-p j6 za las sla mimo vrat. Nato pa je vzhodnokraška uajsterica le nekoliko okrepila napade in po prekršku , Manzinom v kazenskem prostoru je sodnik dosodil najstmetrovko za naše, ki pa so jo zastreljali z Berce-®. Naj povemo, da so "rumeno-modri" v letošnji i .sezo- iitieli zastreljali kar šest enajstmetrovk na deset, ki so jih na razpolago. Končno pa je za podvojitev poskrbel y s.ti Strajn, ki je sicer v dvomljivem položaju potisnil v I1ie v mrežo. Vzhodnokraška enajsterica bi lahko v pr-nt polčasu zanesljivo sklenila tekmo, saj so »rumeno-dri« napadalci zgrešili celo vrsto lepih priložnosti, sn V P0lCasu pa se stanje na igriščuu ni bistveno ^menila Domačini šobili vedno v podrejenem po-2aju in Zarja/Gaja je še vedno napadala. V(, gostujočim napadalcem pa ni uspelo konkretizirati en Priložnosti, saj so samo e enakrat zatresli domačo mrežo, (jng) Zaule - Vesna 4:1 (2:0) VESNIN STRELEC: Stancich. ji *^NA: Zanolla, Krmac, Tennina, C. Germani, Cari-fp’ “Uchieli, Riccobon, Stancich (Lucignano), Marino aM Babich, Non. KARTON: Michieli (57). Sr ^0IJCni izid naj ne vara. Vesna bi lahko na tem Do *ztržUa točko, saj je imela veliko število prilož-pri fa. zadetek, toda njeni napadalci niso bili prisebni nam'1 ■ UCevaniu na vrata. Po drugi strani pa so gostje tg „Pav'l* nekaj naivnih napak v obrambi, od 57. mninu-bg^r^tlai v desetih na igrišču, tako da je bil poraz neiz- Jasninih posameznikov bi tokrat pohvalili vra- 1. AMATERSKA LIGA / DANES V 24. KOLU Sovodenjci proti vodilnemu Vesna in Mladost igrata doma, Juventina pa v Cervinjanu Obvestila SPDT obvešča, tekmovalce, člane in prijatelje, da je odhod avtobusa na zimske športne igre v Trbiž danes, 19. t. m. ob 6.30 izpred sedeža RAL Isonzo - Sovodnje Odslej bo za Sovodenjce vsaka tekma za biti ali ne biti! Tokrat jih čaka izredno težko gostovanje proti drugouvrščenemu Isonzu, ki skupno z Vesno naskakuje sam vrh lestvice. Sovodenjci pa se borijo pred izpadom iz lige, tako da obe enajsterici računata na točke. »Belo-modri« bodo nastopili brez Marassija, ki je v nedeljo prejel četrti opomin, tako da bo tudi danes odsoten. Vsi ostali pa bi morali biti nared za današnje srečanje, ki je izredno važnega pomena, saj si odslej Fatj in soigralci ne smejo privoščiti več spdor-sljajev. SODNIK: Enrico Fasano iz Vidma. Vesna - Ruda Kriška »četa« Miloša Tula bo danes gostila nevarno moštvo iz Rude, ki s 33 točkami zaseda šesto mesto na elstvici in je tik za petami štandreški Juventi-ni. Zmaga je za Križane tudi danes skoraj obvezna, saj jih čaka čez teden dni ključno srečanje s Pro Romansom, na katerem se bo verjetno odločilo letošnje prvenstvo. Križani ne bi smeli imeti večjih težav s postavo. Handikap pa predstavlja tokrat odsotnost Petra Sedmaka, ki je bil v nedeljskem derbiju s Sovodnjami izključen in je v napadu skorajda nenadomestljiv. Zaradi delovnih obveznosti pa bo po vsej verjetnosti odsoten Fabrizio Ribarich, pod vprašajem pa je tudi nastop Sanni-nija, ki se je lažje poškodoval na torkovem treningu. Trener Tul pa ima prav gotovo primerne nadomestitve in bo storil vse, da bo potekalo v najlepšem redu, tako da Ruda jim ne bi smela prekrižati načrtov. SODNIK: Andrea Demarchi iz Latisane. Mladost - Zaule Doberdobsko Mladost še vedno tare hud spodrsljaj, ki ga je doživela pred tednom prav na proseški »Rou-ni« proti zadnjeuvrščenemu Portua-leju, ki je tako prehitel Farro. Za Do-berdobce pa pride v poštev danes le zmaga, tako da vsaj nekoliko popravijo slab vtis, ki so ga zapustili pred tednom dni. Z zmago pa bi Doberdobci prav gotovo rešili iz zagate tudi sosede iz Sovodenj, ki imajo pred moštvom iz 2a-velj dve točki več. V primeru zmage gostov bi se lahko stvari znatnopo-slabsale za obe enajsterici. Pri domačinih se bosta na igrišče vrnila di-skvlaificirana Fontana in Marušič, vprašljiva pa sta nastopa Vitturellija, zaradi delovnih obveznosti in Samba. SODNIK:.Simone Clarotto ioz Maniaga. Pro Cervignano - Juventina Standreška Juventina odhaja danes na nelahko gostovanje v Cer-vinjan, kjer se bosta srečali moštvi, ki se potegujeta za končnico prvenstva. Ce bi se danes končalo prvenstvo, bi v »play-offu« igrali Standr-ci, saj moštvo iz Cervinjana zaostaja za »belo-rdečimi« za tri točke in trenutno zaseda šesto mesto na skupni razpredelnici. Zmaga domačinov pa bi prav gotovo olajšala pot tudi drugim enajstericam, ki so Juventini tik za petami. Trener Juventine tokrat ne bi smel imeti večjih težav s postavo, tako da bo lahko računal na najboljšo enajsterico. Navijači seveda po tihem upajo na presenečenje Stadreškega moštva, čeprav vemo, da »belo-rdeči« na gostovanjih ne igrajo tako učinkovito kot doma. (jng) SK BRDINA obvešča, da je odhod avtobusa v Trbiž, danes, 19. t.m., ob priliki Zimskih športnih iger, ob 6. uri pred barom Centrale na Opčinah. PRIMOTOR KLUB vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 21. marca, ob 20. uri v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v baru Petaros v Borštu. JK CUPA vabi člane na 28. redni občni zbor, ki bo v petek, 24. marca 2000 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu Pokrajinske turistične ustanove nad Sesljanskim zalivom. Dnevni red: 1., otvoritev in izvolitev predsedstva občnega zbora; 2., poročilo predsednika in odbornikov; 3., pozdravi gostov; 4., razprava; 5., poročilo nadzornega odbora; 6., odobritev poročil, obračuna in proračuna; 7., razno. SD POLET vabi člane na 32. redni občni zbor, ki bo v torek, 28. marca t.l. ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani Zadružne kraške banke v Ul. Ricreatorio 2 na Opčinah. Na dnevnem redu je poročilo upravnega odbora, poročilo odgovornih za sekcije, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odboram, razprava in izvolitev novega odbora. Športel: v studiu Krasove namiznoteniške igralke Tudi ta teden vas Športel vabi, da si ogledate oddajo jutri ob 22.30. V studiu bodo gostje namiznoteniške igralke Krasa, ki niso imele prevelike sreče v letošnji sezoni. Fantje pa so prijetno presenetili, saj so prestopili v Bi. Med prispevki bo med drugim tržaški košarkarski derbi med Jadranom in Don Boscom, domača tekma Bora Radenske in prispevek dveh odbojkarskih derbijev na Goriškem, ob koncu pa še najzanimivejše akcije nogometne tekme Vesna - Ruda. V športu pod Triglavom bo Rok Maver poročal s tekem v Bormiu, kjer si je ogledal zaključek svetovnega pokala v smučanju in bo o tem tudi obširn o poročal. - I , I >1 • .-I v , RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.55 Goriške razglednice: Podturn Telednevnik Športna tribuna Alpe Donava Jadran ® RAI 1 6.00 6.45 7.30 8.00 8.30 9.55 12.00 12.20 13.30 14.00 16.50 18.00 18.10 19.25 20.00 20.35 20.45 22.35 22.40 23.30 0.15 0.35 1.15 2.30 Euronevvs Nan.: Planet Zemlja -Svoboda ali smrt (i. Robert Leeshock) Variete za najmlajše: Aspetta la banda, vmes' nan. Le simpatiche cana-glie Variete: Piavo drevo La Banda dello Zecchi-no, vmes risanke Topo Gigio Nan.: Le simpatiche ca-naglie - Ruski balet Maša Jubileja za obrtnike (iz bazilike Sv. Petra) Angelus in papežev blagoslov Aktualna odd. o naravnih dobrinah in kmetijstvu: Linea verde - V živo iz narave - Comacchio (vodi Fabrizio Binacchi) Dnevnik Variete: Domenica in 2000 Domenica in 2000 Dnevnik Šport: 90. minuta Vremenska napoved Dnevnik Rai šport Nan.: Zdravnik v družini (r. Riccardo Donna, Tiziana Aristarco, i. Giulio Scar-pati. Lino Banfi, Claudio Pandolfi, 9. in 10. ep.) Dnevnik Aktualna odd.: Frontiere Aktualna odd.: Su e giu (vodi Nataša Lusenti) NoCni dnevnik, pregled tiska, zapisnik, vremenska napoved Sottovoce - Potihoma TV film: Piazza Navona Film: Goodbye amore mio (kom., ZDA ’77, i. Richard Dreyfuss) RAI 2 7.00 7.05 10.05 13.00 13.25 13.45 13.50 17.00 18.00 18.45 18.50 20.30 20.50 22.30 23.55 0.10 0.45 1.25 1.30 8.00, 9.00, 9.30, 10.00 Dnevnik Jutranji razvedrilni variete: V družini Motociklizem: VN Južne Afrike, 125 ccm, 11.30 500 ccm Dnevnik, vreme Tg2 Motorji Vremenska napoved Variete: Quelli che la domenica..., 14.55 Quelli che il calcio... Šport: Stadio sprint Tg2 - Dosje Vremenska napoved Nan.: Sentinel - Angel maščevanja, 19.40 Komisar Quandt (i. M. Armknecht) Dnevnik Tg2 TV film: II clown - Uma- . zani posli - zadnji pozdrav (thriller, Nem. ’96, i. S. Martinek, D. Frank) Športna nedelja Dnevnik Rubrika o protestantizmu Vremenska napoved Nan.: Dva policaja v Palm Beachu Italija sprašuje Glasbena oddaja m, RAI 3 6.00 7.30 9.35 11.15 12.30 14.00 14.30 17.05 18.00 18.50 20.00 20.45 22.40 23.05 0.05 0.10 1.05 Aktualno: Fuori orario Film: Uno sp aro nel buio (kom., ’64, i. P. Sellers) Živali na prizorišču Aktualno: T3 Evropa, 12.00 TeleCamere Motociklizem Deželni dnevnik, vreme, 14.15 dnevnik Dok.: Alle falde del Kili-mangiaro Kviz o književnosti: per un pugno di libri' Aktualno: Art’e, 18.25 Bell’ Italia Vreme in dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Aktualna odd. o zdravju: Elisir Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: Tak je svet Dnevnik, pregled tiska, vremenska napoved Aktualno: TeleCamere Film: II demone sotto la pelle (srh., Kan. ’74) L’ invasione degli ultra-corpi (fant., ZDA ’56) §5 RETE 4 ITALIA 1 |r Slovenija 1 (r Slovenija 2 6.00 7.55 8.30 9.30 10.00 11.30 12.30 13.30 14.00 16.40 18.55 19.30 20.35 23.10 1.40 2.05 Nan.: Zingara Pregled tiska Nedeljski koncert 10.45 La domenica del villaggio Maša Dnevnik Aktualno: Melaverde Dnevnik Tg4 Film: Ne onore ne gloria (vojni, ZDA '66, i. A. Quinn, A. Delon) Film: L’ occhio ealdo del cielo (vest., ZDA ’61, r. R. Aldrich, i. R. Hudson, K. Douglas, D. Malone) Dnevnik Nan.: Detektiv Mike Land - (i. Fred Dryer) Nan.: Gunny (vojni, ZDA ’86, r.-i. C. Eastvrood) Film: Jude (dram., VB ’96, i. C. Eccleston, Kate VVinslet) Tg4 - Pregled tiska Glasba: A. Ruggiero Live CANALE 5 6.00 8.00 9.00 9.45 10.00 11.00 12.30 13.00 13.35 18.15 18.45 20.00 20.30 23.00 0.00 0.30 1.00 3.15 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le frontiere dello spirito Zanimivosti o filmu «Le ah della vita» Nan.: Nove Flipperjeve pustolovščine (i. VVhip Hubley) Risanke: Yogi, Jetsons in Flintstones Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby) Dnevnik Nedeljski variete: Buona domenica (vodijo Mauri-zio Costanzo, Claudio Lippi, Massimo Lopez, Paola Barale) Nan.: Hiša Vianello (i. R. Vianello, S. Mondaini) Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 in vreme Variete: La sai 1’ ultima? (vodita Gigi Sabani in Natalia Estrada) Aktualna odd.: Target (vodi Tamara Dona), 23.30 Nonsolomoda (vodi Michelle Hunziker) Aktualno: Parlamento in NoCni dnevnik Film: Fiorile (dram., It.-Fr.-Nem. ’93, r. P. in V. Taviani, i. Claudio Biga-gli, Galatea Ranzi) Nan.: Družina Brock Variete za najmlajše, vmes risanke SP v smučanju: moški slalom, 1. tek, 11.40 2. tek SP v snovvboardu: veleslalom, 10.40 halfpipe SP v smučanju: ženski slalom, 1. tek, 12.25 2. tek SP v smučarskem teku: 15 km moški, zasledovanje Odprti studio Šport: Vodič nogometnega prvenstva, 13.50 Zadnje novice s športnih igrišč, 13.55 Grand Prix Nan.: Melrose Plače (i. Heather Ldcklear, Josie Bisset) Nan.: Party of Five (i. Neve Campbell) Nan.: Beverly Hills -Amnezija (i. Jason Prie-stley) Variete: Benny Hill Show Odprti studio Risanke: Looney Times Nan: X-Files - Alpha (i. D. Duchovny, G. Anderson, John Diehl) Športna odd.: Contro-campo, 0.40 Controcam-po B lige Šport studio/športna oddaja Fuori campo tele 4 Teletekst TV prodaja Živ žav: ris. nan. Čarovnik iz Oza, 8.30 Fračji dol, 8.55 Babar, 9.20 Te-lerime, 9.25 nad. Dobri duh iz Avstralije, 9.50 Ozare Mladinski phalni orkester GS Zagorje - Viva List in cvet Dok.: Svet morij Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport Pomagajmo si Pavarotti s prijatelji Čari začimb: Anglija Prvi in drugi Slovenski magazin, 16.30 Po domače Obzornik, vreme, šport Dobrodelni koncert Žrebanje lota, Risanka TV Dnevnik, vreme, šport Zoom Bolečina nedoživetega: Portret Ivana Minattija Poročila, vreme, šport Opera: Ekvinokcij (M. Kozina-F. Žižek) Slovenski magazin TV PRIMORKA Tedenski pregled Gost dr. Brane Mežnar Vremenska panorama Videospotnice Nad.: Nikoli v dvoje brez tebe Nan.: Nevarni zaliv Nan.: Popolna tujca (ZDA, 6. epizoda) Zvezde Hollywooda: Na-talie Wood Parada plesa Pripravljeni Evroglasba 1999 Šport Videospotnice Dok: Prohibicija Nan.: Raymonda imajo vsi radi Cik cak Šport v nedeljo Film: Si le soleil ne re- vennait plus (Fr. 1987) Koper 1 Božanska komedija Drugačne zvezde. Pogovor: Zvone Šeruga S Fantastica... mente Odbojka: Salonit-Bled Kotiček zdravja Risanka Film: Accadde a Brooklyn BS Videostrani Športna oddaja um Oder občutkov (TV Pika) * Genertel - Conversano Obrt in podjetništvo D3 v biljardu Obiskali smo: Sežana Telit - Roosters Modne strani Nedeljski šport Ajd’dijo (Prod. TV Pika) SP v smučanju: SL M, Z Čezmejna TV- T3 FJK w Euronevvs M Odmev, 15.30 NBA Ac-tion Film: Vse za vse (’56) Potopis Kabaretno satirična oddaja: TV Poper Minute za..., 18.50 risanke, 19.00 Dnevnik Risanke, 20.00 Vesolje je... Istra in... Vatikan in moč papežev Vsedanes - TV dnevnik Športni dnevnik Pogovorimo se o Koncert, 0.05 dnevnik MONTECARLO 19.45, 22.40 dnevnik Souvenir d’ Italie Crazy camera Papežev blagoslov Film: Cyborg terminator 2 (fant., ’95, i. S. Priče) Film, ki ste ga vi izbrali Šport: Goleada Dokumenti Stargate, nato nan. Stargate SG-1 TMC Reporter Film: Solamente nero (krim., It. ’78) OVEN 21. 3. - 20. 4,: Zdaj je vas čas. Polni energije in elana boste poleteli skozi življenje. V veselje vam bo, ko boste videli, da brez težav obvladujete dnevne napora. BIK 21. 4. - 20. 5.: Utrujeni ste že od nenehnega odločanja, razmišljanja in iskanja pravih poti. Ne bodite prestrogi do sebe. Privoščite si oddih. Ne poskušajte rešiti vseh težav hkrati. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.1 Na delovnem mestu boste z nekaj sreče zaceli dosegati lepe rezultate. Pričakujete lahko tudi pohvalo nadrejenih. V službi boste polni energije, doma pa kar utrujeni. RAK 22.6. - 22. 7.: Ste v odlični fizični kondiciji. Čeprav vas na delovnem mestu spet čaka nekoliko več dela, boste brez tažev kos vsem nalogam. Manj se sami sebi smilite in v delu boste uživali. "N Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Božja pot sredi breskovega cvetja (J. Peterlin); 10.30 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.25 Nabožna glasba: 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik: 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nedeljsko popoldne; 14.50 Krajevne stvarnosti, nato Potpuri; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev: Ljudske pesmi - Primorska poje 98, nato Jazz; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 -100,6 -104,3- 107,6 MHz) 7.15 Otvoritev in napoved; 7.30 Po domače; 7.45 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.15 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.15 Portret: Dimitrij Grlj; 10.00-1100 Primorski kraji in ljudje: kamnosek B. Zidarič; 10.30 Poročila; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 13.00 Čestitke v živo; 14.00 Du jes?!; 14.30 Nedelja na športnih igriščih, pregled vesti; 15,30 DIO; 17.30 Poročila, osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer več-nozelenih s I. Furlaničem; 22.00 Zrcalo. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.30 Horoskop; 7.40 Glasb.-literarna odd.; 8.00 Kontaktna odd.; 9.30 Kje, kako, kdaj; 10,15 Kino-Gledališče; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Razglednica; 14.00 Športna nedelja; 18.00 Lestvica albumov; 19.00 Potopisna odd.; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Drobci; 22.00 Zenski, svet; 0.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Vonj po besedi; 10.05 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15,30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Klasika; 18.05 Igra; 18.35 Amaterski zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve; 8.50 Izlet; 9.00 SL, M; 9.35 Popevki; 10.00 SL,2; 11.00 Poleti; 11.45 SL, M, 12.30 Z; 13.00 Šport, Gost izbira glasbo, Zimzelene melodije, nogomet; 13.30 Poleti, Planica; 16.05 Popevki; 18.00 Rokomet; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.00 Popularnih 40; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Piedestal. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00 Poročila; 6.05 Dobro jutro; 7.00 Kronika; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Kantate (Bach); 10.40 Izbrana proza; 11.05 Orkestri in solisti; 13.05 Zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma..; 18.25 Iz opusa...19.00 Prenos SF; 22.05 Prevodne strani; 22.30 Oratorij. Radio Koroška 6.08-7,00 Dobro jutro, Koroškai-Guten Mor-gen, Karnten- Duhovna misel; 18.00-18.30 Glasb, mavrica; -13.30 ORF 2. Radio Ago-ra: dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18,00. LEV 23. 7. - 23. 8.: Pred vami so pomembne službene odločitve, o katerih morate temeljito premisliti. Ne iščite hitrih odgovorov.Izberite tisto pot, kjer boste lahko pokazali svoje najboljše lastnosti. Al DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Na delovnem mestu vlada zatišje, toliko več pa se dogaja v vasem srcu. Končno imate čas, da se posvetite svojemu dragemu-Pred vami je nekaj zelo čustvenih dni. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Končno se boste lahko malce oddahnili od dela. najhnjše je ze za vami. Na delovnem mestu bo zavladalo bolj sproščeno vzdušje, kar bo vsem dobro delo. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Delo vas priganja kot že dolgo ne. Nikar ne nosite dela tudi domov. Vzamite si nakaj več časa zase in poskrbite, da boste tedaj pozabili na vse skrbi. STRELEC 23. 11.-21.12.: Pred vami je uspešen teden. Zadali si boste veliko dela, tako doma kot v službi. Partnerja boste presenetili z novostmi, ki jih boste poskušali uvajati doma. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Ta teden bo za vas uspešen kot že dolgo ne. Začetek pomladanskega vremena vas je navdahnil z veliko idejami, ki jih boste z lahkoto uresničevali. VODNAR 21.1. -19. 2.: Ker je na finančnem p0-dračju za vami prav razburljivo obdobje, si boste lahko nekoliko oddahnili in si spet napolnili akumulatorje. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Ne začenjajte več poslov hkrati, ker ne boste mogli nobenega končati. Postavite si stvarne cilje in se jim postopoma približujte. Denarno si boste opomogli. y a RAI 3 slovenski program Tflsr: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) ‘a Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Risanka: Koruzni koncert TELEDNEVNIK, Športna tribuna ® RAI 1 6.00 6.30 6.40 9.50 '0.05 11.30 '1.35 12.25 12.35 13.30 '4.05 '6.00 16.30 Euronevvs Pregled tiska in vreme Jutranja oddaja Unomat-tina (vodi Paola Saluzzi), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, pregled tiska 10 minut programov pristopanja TV film: La carovana dei mormoni (vestern, ZDA ’50, r. John Ford, i. Ben Johnson, Joanne Dru) Dnevnik Jutranja razvedrilna oddaja: La vecchia fattoria Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 14.00 gospodarstvo Variete: Ob dveh na RAI 1 - Giocajolly Aktualo: Dnevi Evrope Mladinska oddaja: Solle-tico, vmes risanke in nan. Miami 7 17.00 mladinski dnevnik Gt ragazzi 17.10 nan.: Zorro Dnevnik Aktualna kronika: Prima Kviz: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik Tema dneva: II Fatto Variete: Tiho! Beseda otrokom Nan.: Zdravnik v družini (i. Giulio Scarpati, Lino Banfi) Dnevnik Aktualna odd.: Porta a porta Nočni dnevnik,pregled tiska, vreme d grillo/Aforizmi Potihoma Nočni dnevnik F RAI 2 6.50 7.00 9.40 10.10 10.50 11.10 11.30 13.00 14.00 14.30 15.15 17.30 18.10 18.30 19.00 20.30 20.50 22.30 23.45 0.30 Aktualno: LavOra Jutranji Go cart Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Nan.: Hunter Tg2 - Medicina 33 Dnevnik in vreme Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve (vodi Massi-mo Giletti) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Variete: Affari di cuore -Srčne zadeve Aktualno: Namesto tebe Aktualno: Jagode in mambo, 16.05 Kronika v živo (vmes (16.00) Poročila Kratka poročila Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Dnevnik, vreme, Šport Nanizanki: Jarod, 20.00 Friends Večerni dnevnik Nan.: ER - Medici in prima linea (i. A. Edvvards, G. Clooney, J. Margulies) Aktualna odd.: Teleanch’ io (vodi A. Vianello) Nočni dnevnik, v parlamentu, vreme Rubrika o protestantizmu m. RAI 3 6.00 8.35 10.00 12.00 12.25 13.00 13.30 14.00 15.05 16.10 17.00 18.40 19.00 20.10 20.30 20.50 22.40 23.05 6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Aktualno: Media/mente, 9.00 Mi smo zgodovina Aktualno: Cominciamo bene (vodi M. Di Centa) Dnevnik, Šport TSItalie Nogomet B in C lige Kultura in prireditve, 13.45 T3 Articolo 1 Deželne vesti, dnevnik, vreme, 14.50 Znanstveni dnevnik T3 Neapolis, 15.30 Risanke Variete: Dan za dnem Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Blob Nad.: Un pošto al sole Variete: Dan za dnem (vodi Pippo Baudo) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Sfide 0.00 0.10 T3, pregled tiska, vreme Glasb, odd.: Pred premiero Fuori orario: Pred 20 leti RAI News 24-Superzap RETE 4 ITALIA 1 IT Slovenija 1 (r Slovenija 2 Nad.: Zingara, 7.00 Aroma de cafš Pregled tiska Nad.: I due volti deli’ amo-re, 9.45 Libera d’ amare, 10.45 Febbre d’ amore M Dnevnik Q Aktualno: Forum SM Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: L’ isola dei delfini blu (pust, ZDA ’64) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik in vreme Nan.: Ceste San Francisca (i. M. Douglas) Tv film Perry Mason: Ar-ringa finale (krim., ZDA ’89, i. R. Burr, B. Keith) Film: Il grande freddo (kom., ZDA ’83, r. L. Ka-sdan, i. Tom Berenger) Tg4 - Pregled tiska Film S CANALE 5 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: La časa deli’ anima (vodi Vittorio Sgarbi) Nan.: HiSa v preriji - Taborjenje (i. Michael La-nodn) Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualna odd.: A tu p er tu (vodi Antonella Cleri-ci) Dnevnik TG 5 Nad.: Beautiful, 14.10 Vivere (i. Paolo Calissa-no, Lorenzo Ciompi) Aktualna odd.: Domini e donne - Moški in ženske TV film: Un amore soffo-cante (dram., ZDA ’95, i. Tori Spelling, Ivan Ser- gei) Kronika v živo: Verissi-mo Variete: Passaparola Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la notizia TV film: Le ali della vita (dram., It. ’99, r. S. Reali, i. Sabrina Ferilli, Virna Lisi, 1. del) Variete: Maurizio Costan-zo Show Nočni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Družina Brock Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: A-Team, 9.10 McGyver, 10.25 Magnum P.I. - Ta otok ni dovolj velik (i. T. Selleck), 11.30 Renegade Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Tata Risanke Variete: Mai dire Maik Aktualna odd.: Fuego! Glasbena odd.: Express Risanke - Nan.: Hercules (i. Kevin Sorbo), 18.15 Pacific Blue (i. Jim Davidson, Paula Trickey) Aktualna odd.: Real TV Odprti studio Glasba: Sarabanda Risanke: Flintstoens Film: The Flinstones (fant., ZDA ’94, r. B. Le-vant, i. John Goodman, Rick Moranis) Variete: Mai dire gol 2000 Risanke: South Park Odprti studio/Par condi-cio, 0.45 Šport studio, 1.10 Champions League Nan.: Noro zaljubljena Aktualno: Fuego! Variete: Mai dire Maik Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Miško-lin: Poroka, 9.20 Rdeči grafit, 9.50 Resnična rsnicnost, 10.20 Dosežki, 10.40 Na vrtu, 11.05 dok. serija: Spet na poti s Simonom Dringom (ZDA, 6. del), 11.30 Osmi dan, 12.00 Utrip, 12.10 Zrcalo tedna, 12.25 Prvi in drugi Poročila, vreme, šport Tedenski izbor: Film: Mario in čarovnik (Nem. ’94, r.-i. Klaus Maria Brandauer, i. Ju-lian Sands, Anna Galie-na) 15.20 Polnočni klub Dober dan, Koroška Radovedni Taček: Sol Kotiček - Pisana delavnica: Keglji Nad.: Dobri duh iz Avstralije (7. epizoda) Obzornik, vreme, šport Recept za zdravo življenje: Žolčni kamni Risanka Žrebanje 3X3 plus 6 TV dnevnik, vreme, šport Nan.: Klinika pod palmami - Sara, 1. del (15. del) Gore in ljudje Odmevi Univerzitetni razgledi S TELE 4 Kultura, vreme, šport Gospodarska panorama: Ekonomska razpotja Recept za zdravo življenje 16.45, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi (pon.) |TS5 Solari - Montegranaro IHJi Košarka: Telit - Roosters Šport v Posočju Nan.dl mondo di Sherley RTu Športna oddaja Šport v Posočju Comingsoon TV PRIMORKA ® MONTECARLO Videospot dneva Oder občutkov (prod. Te- 19.45, 22.50 Dnevnik ve Pika) Film: 1942: I 15 anni di Obiskali smo: Sežana Erama (i. L. Remick) Ajd’dijo, oddaja o inter- Nan.: Svetnik, 13.00 netu. Prod. TV Pika Kojak Risanka Film: Slalom (kom. ’65) Videostrani Film: La maschera della Dnevnik, vreme morte (krim., VB ’84) Športni ponedeljek Variete: Crazy camera Nogomet: Primorje - Biscardijev proces CMC Publikum Aktualno: Rosa rosae Svtetovni moto šport Športna odd.: Crono Dnevnik TV Primorka Variete: Tappeto volante 2.10 Teletekst Vremenska panorama Nan.: Bramvvell (VB, 7.) Sobotna noč: Stranglers Motovvn Vol. 9 Dok. serija: Skrita področja znanosti Dokumentarna serija: Prohibicija Euronevvs TV prodaja Tedenski izbor: Cik cak 16.05 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski Glasbeno dokumentarna serija: Umetnost klavirske igre (Fr., zadnji del) Po Sloveniji, oddaja TV Maribor Nan.: Snežna reka (Av-stral., i. Andrevv Clark, Joshua Lucas, 37. ep.) TV igrica: Lingo Videospotnice Jasno in glasno, kontaktna oddaja Studio City Brane Rončel izza odra Film: V precepu (ZDA) Koper Čezmejna TV, deželne vesti, 14.20 Euronevvs Nad.: Scoop (i. M. Gre-non, Roy Dupuis) Risanke Koncert Vesolje je..., 17.30 Istra in Program , v slovenskem jeziku: Športna mreža Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Gugalnica Sredozemlje 2000 besed, 21.00 Meridiani, 22.00 Vsedanes Oddaja o zamejskem športu: Sportel Primorska kronika Športna mreža Čezmejna TV-T3 dnevnik 'N Radio Trst A J7°0,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,11.00,14.00, 7-00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, V|Tes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-nika' 8.10 Nad.: Večno si živa Gorica (r. S. Ne[č); 8.50 Soft mušic; 9.10 Odprta knjiga; eiztrohnjeno srce: Od doma (r. A. Jan); ’30 Koncert operne glasbe; 11.10 Iz studia * vami: gospodarstvo; 13.20 Orkestri; 13.30 tiietijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 4- 10 Krajevne stvarnosti: Planet Gorica; 5- 00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; '10 Mi in glasba: Simfonični orkester RTV 0venija; 18.00 Milenij: čas v človeku, nato Ues Jazz odtentki; 19.20 Napovednik. Radio Opčine ®_30, 12.30, 18.30 Poročila v ital:; 11.30, :10, 17..10 Poročila v slov.; 10.30 Mati-2®^ ^.OO Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); •30 Loža v operi - Un palco ali’ opera. Radio Koper (slovenski program) morska poje; 22,00 Zrcalo dneva; 22.30 Sotočje; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8,30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.15 Bubbling; 8.05 Horoskop; 8.15 Po telefonu; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Pogovor o; 9.33 O živalih; 10.05 Sigla single; 10.10 Prej In potem; 10.40 Glas Evrope; 11.00 Leto šole; 11.30 7 popevk; 12.55 Pesem tedna; 13.07 Čestitke; 13.00 L’una blu, čestitke; 14.33 Sigla single; 14.45 New Age; 16.00 Ob 4-ih; 18.00 Magic bus; 18,45 Poezija; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr,; 20.45 Drobci; 21.00 Folk studio; 0.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.45 Ringaraja; 9.05 Radio plus; 10.00 Varnostna kultura, pregled tiska; 11.15 Slovenščina; 12,05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih;18.15 Kultura; 18.20 Svetovna reportaža; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Melodije po pošti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 12.00 PPP; 13.45 Gost, drobtinice; 14.45 Zagon; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 17.00 Hip hop; 18.45 Črna kronika; 19.30 Betonske sence; 20.00 Šepetanja življenja; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00,Poročila; 6.30 Misel; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Cas in glasba; 13.05 Odpri termin; 13.30 Zbori; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO, šport; 16.15 Glasbene generacije; 17.15 Enciklopedija Slovenije; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 EBU koncert; 22.30 Komorni studio. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratki stik; Radio Agora dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ), ORF 2: 2,20, SLO 1: 16.30: 10-letnica trgovske akademije, Technikum, Koroška poje. j Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 120.000 LIT, finančni in legalni 180.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 25.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA SIS r 6 66 6^6 VREMENSKA SLIKA Nad vzhodno Evropo, Črnim morjem in vzhodnim Sredozemljem je območje nizkega, drugod nad Evropo pa območje visokega zračnega pritiska. S severnimi vetrovi bo dotekal nad naše kraje spet bolj vlažen zrak. 990 - 1000 1010 1020 1030 S DUBLIN o' -/■ KOBENHAVt) ■ cr/4 ° - SKVA 1030 „ A -IONDONo^MSTERoDA6?,7/10 BEBL|N -2/7 VARŠAVA -1/3 X o KUJ . oBRUSEU 6/10 8/13 1020 LIZBONA MADRID 6/20 o (jCN DUNAJ o/3 LJUBLJANA -3 D/. ° S t ŽENEVA 4/13 0 MILANO o UUBUANA -3/8 0 BEOGRAD _1/6 / Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri. >-e-- 16 S -/- »SOFIJA .1/5 KOPJE o --------- ------ -/■ x. V DANES TRBIŽ