Ccne in selmska poroHla. Maiiborski trg. Na mariborski trg v soboto 24. avgusta to prlpeljali špeharjl na 19 vozeh 86 zaklanlh svinj in 8 teleta. Kmetje ao priipeljali 10 vozov sadja, 12 voz krompirja, 18 ,vozov čebule in kumarc, 14 vozov sena ln « yoze slame. Svinjsko meso so prodajali po 15 do 30 Din, teleCJe 16—28 Din. Kromplr Je bll po 1.25, čebula 2.50—3. Seno 70—90, slama 40 tio 50. Pšenica 2.50, ječmen 2, oves 1.50, koruza 2.50, ajda 2, proso 2.50—3, novi fižof 2.50, lušeni grah 4—5. 1 kokoS 30—35, par plSčancev 30—60, raca 25—27, gos 60—70, domači iajec 10—30. Gobe 2.50, maline 5—6, Jabolka 8 do 7, hruške 3—6, sllve 3—8, breskve 14—16, groz'dje 10—16. Mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 14, eurovo maslo 36—40, Jajca 1.50, med 20—25. Mariborskl svlnjskl sejem. Na svinjskl se'jem dne 23. avgusta je bilo pripeljanih 258 Bvinj; cene so blle sledeče: Mladl prašiči 5—6 tednov starl komad 125—150, 7—9 tednov 180 'do 250, 3—4 mesece 350 do 400, 5—7 mesecev !450—650, 8—10 mesecev 700—850, 1 leto stari 1000—1400. J kg žive teže 10—12.50- 1 kg mrtve teže 17—18.50. — Prodanih Je bilo 197 svinj. * Gospoflarslia oMesfiSa. Zadružnl kongres ln razstava. Za- ifružni kongres se bo po sklepu Glavne zadružne zveze v Belgradu vršil v nedeljo 1. septembra (ne pa,- kot je bilo prvotno javljeno 81. avgusta). Kongres se prične ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Na dnevnem redu bodo razna predavanja lz važnih vprašanj, ki zadevajo naše zadružništvo. Po kongresu si bodo udeleženci ogledali zadružno razBtavo na ljubljanskem velesejmu. Naj bi smatrale vse zadruge za svojo dolžnost, da pošljejo na kongrea svoje delegate ln naj bl ne bilo zadrugarja, ki ne bi obiskal zadružne razstave. Višek lahkomiselnosti. Pri razgrebanju o nevarnosti, ki grozi slovenskemu vinogradništvu radl preplave z dalmatincem, smo doznall celo to: Znana so nam imena slovenskih gostilničarjev in obenem posestnikov vinogradov. Dali so svoje krčme v najem Dalmatincem; avoiega lastncga lanskega pridelk* pa sploh ne morejo prodatl. Ako bo ta lahkomiselnost tako rasla ln se vkoreninjala, potem slovenskemu vinogradništvu sploh ni odpomoči! Žlvahnl občnl ubor podružnice kmetljske družbe. V vlnarski In sadjarski šoli v Krčevini se Je v nedeljo, dne 25. avgusta vršil občni ebor podružnice Kmetljske družbe za SloveniJo. Udeležilo se ga je okoli 90 članov. Zborovanje Je vodil načelnik g. profesor Majcen. Za podružnična delegate na občnem zboru centrala ao blll lzvoljeni s 47 oziroma 48 glasovi: Majcen, Velker Ivan, Gselman Joslp ln Zebot Franjo. Opozicija je ostala v manjšini z 36 glasovl. Nato se Je vršilo predavanje lnž. Mohorčiča. Udeležba bl bila 6e večja, a Je večina Clanov blla zadržana po okollških obžinah pri volltvi okrajnega cestnega odbora. • Premovanje goveje živine v marlborskl oblasti. Komlsar oblastne samouprave mariborske oblasti je odredil, da se v letošnjem letu vršijo ogledi ln premovanja goveje živine v sledečih krajih: V Rogatcu dne 6. septembra 1929 ob 10. uri za pomursko pasmo; v Slovenjgradcu dne 1. oktobra 1929 ob 9. uri, v Marenbergu dne 30. aeptembra 1929 ob 9. uri, v Slov. Bistrici dne 5. septembra 1929 ob 9. uri za marijadvorsko pasmo; v LJutomeru dne 14. avgusta 1929 ob 8. uri za simodolsko, pincgavsko in marijadvorsko pasmo; v Dolnji Lendavi dne 11. septembra 1929 ob 9. uri, v Prelogu dne 10. septembra 1929 ob 9. uri za simodolsko pasmo. Ker je namen teh priredltev poučnega značaja ln dokazilo o morebitnem napredku govedoreje, je želeti, da se jih udeleži vsak zaveden živinorejec s svojo dobro Živino. Laško. Ker so »Lovska udruženja« poslala ministrstvu za gozde In Sume osnuteli lovskega zakonika, v katerem ]e več zahtev, kl ao v nasprotju s kmetskimi Intere3i, Je aklenlla »Kmetijska podružnlca v Laškem« broječa 450 članov, na svoji redni odborovi aejl od 16. avgusta 1929, da pošlje posrednim potom sledeče spremembne predloge k že obstoječemu osnutku lovskega zakona: 1. Da mora vsak kmet na svoji zemljl lovltl in pokončavati kmetljstvu škodljive divje zlvali. 2. V zakup naj se oddajajo samo večja gozdna lovišČa, med tem ko naj se ne oddaja v zakup lova na obdelanem svetu in to so: vrtovl, njiva, vnograd, travniki-pašniki, kjer naj kmet pokončuje divje živali. Grmičje in male^skupine drevja, ki se navadno nahajajo med njivami in travnik, naj se ne smatra za gozdove. 3. Zakupna doba lova naj traja največ tri leta. 4. Pri sestavl bodočega lovskega zakona naj se v prvi vrsti zasliSi naš mall In srednji kmet, ker so veleposestntki navadno zakup- niki loviSč. Storite tako tudi druge kraetijsk« podružnice. II mellartem! Z ozirom na to, da smo sredi hmeljske kupčije, ki že par let ima že bolj slabe cene, bo gotovo dobro, da lahko vsak spozna, kako slabo stran ima lahko komisijska prodaja, oziroma njena pošiljatev v Niirnberg in na di-uga inozemska tržišča. Da si ne bo kdo mislil, da je to samo natolcevanje v prid inozemskim kupcem, je vsakomur na razpolago račun, kl ga spodaj navajam kot tudi obračun drugih, od katerih so dobili nekateri plačan hmelj po Din 0.5 do Din 2.—. Dosti je tudi takih, ki so morali doplačati še več nego jaz, čeravno se je oddalo iz tukajšnjega okoliša v komisijsko prodajo nad 3000 kg hmelja. 2« 1. oktobra 1928 sem prodal, oziro« ma izročil v komisijsko prodajo gosp. Josipu Petrič v Rečici na Paki, v istinl njegovemu agentu Šuteju 229 kg hmelja. Obljubljal je tedaj njegov agent, da bo hmelj prodan v teku enega meseca in dobimo izplačanih najmanj Čistih Din 30 do 86 za kg. Letos 17. julija sem dobil od g. J. Petriča račun, ki 8« glasi na Din 225.40, katere moram takoj po prejemu istega plačatj njemu. Podrobnl račun se glasi: Za prodanih 225 kg hmelja se je v Niirnbergu izkupilo Mk 191.70 je Din 256.94, od katerih se odbije za prevoz in stroške v Ntirnbergu Din 1282.47. Račun hmeljarue Din 809.15, 8 vreče po Din 50.—' je Din 168.—, vožnja za iste nazaj Din 30.72, Provizija Din 1000.—. Tako znaSa primanjkljaj Din 225.40, katcrega sem dolžan plačati. Ker se mi je zdel znesek provizije za komisijonarja g. J. Petriča le dostl prevelik, sem Sel osebno k njemu, kjer sva ugotovila, da Jo pomotoma računll provlzijo za 100.— Din preveč, in Je znaSal celotni primanjkljaj le Din 125.40, za kar Je vzel y račun vreče, katere mi Je rafiunal i vožnjo vred Dia 198.—. Kdor sl gornji raCun dobro pregleda, mu nl treba nobenega pojasnila, vsaj bo uvidel, da komisijonar od svoja provizije ne lzgubl niti pare, ker v sluCaju, da se za hmelj premalo izkupi, mora to doplačati hmeljar, najbrž zeito, da ee Je hmelja sploh mogel znebitl. NaJ Ko tp dober nauk za vse, ki bl imeli 8e kako veselje do take ncgotove prodaje. Iz računa se povsom jasno vidi, da se ves Izkupiček razdeli med razne posredovalce, hmeljar pa naj doplača, da ti ne utrpijo izgube od svojega ža naprej proračunjenega deleža. 8t nj, Velenje. Valentin Dolinšek. Kahšna selev, takšna 2efcv. Bliža se Cas jesenske setve. Skrbeti bo treba za Cisto, najlepše razvito, težko semensko blago. Skrbnf gospodarji Bte že ob žetvi odbrali snope najlepše, plevela proste pšenice. Znano pa je in se lahko vsak prepriCa, da ne dajo niti najlepši klasi samega prvovrstnega zrnja. Nekaj je vedno drobnejšega semena vmes. Kakšne važDosti pa je teža zrna? Čim težje je zrno, tem več ima moke v sebi. To pa vsi vemo, da se ob kaljenju začne pretvarJati vsebina semena v mleku podoben %pM,, ki je prva hrana mladi rastfhii, dokler še ne more srkati ži^eža iz zemlje. Debelo, težko zrno daje torej nežni rastlinici obilo hrane, da praste krepko in se močno ukorenini. Btebelcu iž drobnega zrna pa zmanjka liveža še predno se je popolnoma okrebilo tako daleč, da mu postane zemlja krušna mati. Napoči doba gladovanja, ptebelce ostane slabotno in to je usodno za ves poznejši razvoj. Ali ne ostane tudi tele drobno, »kumerno«, če mu vzameš mleko prezgodaj? Semensko žito torej čistiti, pa ne samo od plevela, ampak tudi od manjvrednega zrnja. To se pa zgodi le s prvovrstnim čistilnikom. Gospodarji! Kmetijska podružnica Teharje ima tak čistilnik. Kupila ga je letos za 4400 Din z velikodušno 50 odstotno podporo oblastnega odbora. V namenu oblastnega odbora je, da se posluži trijerja čim več gospodarjev. Koristiti hočemo kmetski stvari, zato vas vabimo od blizu in daleč: pridite in prepričajte se. V eni uri se izčisti z lahkoto 8 škafov. Odškodnina je malenkostna. Podružnica da rada vsa pojasrrila.