FnMUhad nad dlrtrftnrtod mder permit (Wo. BB6y anttotlwd by Um Act of October 6,1B1T, o» flit it th* Port Otflct of H«w Tortč, S. T.—By artar of tha Pragjdwtt, t, 8.8n rtwon, Fortnuafar OmaraL GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. g The largest Slovenian daily < in the United States*. I«wed every day except Soadays sad Legal Hobdays. 50,000 Readers qj Telephone: CORTLANDT 4687. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1*79. Telephone: 2878 CORTLANDT. NO. 260. — ŠTEV. 260. NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 5, 1918. — TOREK, 5. NOVEMBRA, 1918. VOLUME XXVI. — LETNIK XXVL BESEDILO POGOJEV ZA PREMIRJE SPREJETIH 00 AVSTRIJE _______ • Pogoji avstrijskega premirja Po,jska ?rmada Vlada Združenih držav je prizna- Čestitke predsednika. Washington, D. C., 4. nov. —, Predsednik Wilson je posla] da lies italijanskemu kralju nasled Lahi v Trstu Izjava Lansinga Washington, D. ('.. 4. novembra. — Danes jo državni J* poljsko armado kot prosto za- njo brzojavko: department objavil pogoje premirja z Avstrijo. Pogoji so vezniško armado. j __ A]i mi je dovo:j€no reyu ka naslednji: I j k« ffloboko ill odkrito se lianul Vojaške klavzule. Washington, D. <\, 4. novem Združenih držav veseli, da je o ..........j . . . . , , . " tonoinno in so-vojskujočo s 1« neposredno mnaknenje vseh avstro-ogrskili sil, ki ope- To je 8poro{Ml dalles državl 11 rajo na fronti o katero so pred kratkim Vpri- opreme naj se zbere na točkah, katere bodo označili zavez- zorile Anglija. Francija in Itali- niki ter Združene države Amerike za vročitev v njih roke, ja- Ena poljska armada se bori pričensi z vsem takim materijalom, kot obstaja v oženi- sedaJ na Mpadni fronti z zavezni- Ijih, katera morajo izprazniti avstro-ogi-ske sile. *klmi «rmTa^mi P^ P^eljstvora . generala Josipa Haller-ja. \elik •>• — Izpraznenje vseh ozemelj, zasedenih od Avstro- del te poljske sile se je rekruti-Ogrske od pričetka vojne naprej. Umaknenje v takih do- ia,° v Združenih državah pod vod-bah kot jih bo določil vrhovni poveljnik zavezniških sil na stvom l^cija Jana Paderew-a saki fronti avstro-ogrskili armad za črto, določeno našle- duja — Od Pie Umbrail do severno od Stelvio bo sledila vinPlSmo ^nega Iaj,1!ka m singa na Romana Dmovvski-ja ima vsebino: Italjani so našli Trst v dokaj slabem starju. — Povsod prevladujeta bolezen in lakota. Lakoto, bolezni, poinanjka-oproščeno sovraž !nJe življenskih potrebščin, vse to V imenu naroda pošiljam so ,,ašli prvi Italjani, ki so se ;z-vašemu veličanstvu in vel keiuii ,kreali v Trstu. — soglasno z ofi-itnlijan.komu narodu najbolj na v dušene čestitke. Wood row Wilson. DRŽAVNI TAJNIK LANSING PRAVI V SVOJEM UGOTOVILU DA JE ZAVEZN&KI VOJNI SVET V VERSAILLES EDIN V SVO JIH SKLEPIH. — SPREJEM POGOJEV OD STRANI NEMČIJE BO HITRO KONČAL VOJNO. IZ GALICIJE. Ukrajinske čete so zavzele Pre miši in Lvov v Galiciji. — Pomagale so jim nemške in avstr. čete. Amsterdam, Holandsko. 4. nov. Varšavski listf poročajo, da so iz bruhnile sovražnosti med poljski mi in ukrajinskimi četami. S podporo nemških in avstrijskih polkov so zavzele ukrajinske čete 1. novembra Lvov in Premisl. Ukrajinski narodni svet je prevzel kontrolo administracije nad iztočnim delom Galicije. Lvov je glavno mesto Galicije ter je prebivalstvo v enaki poljs-ko in ukrajinsko. Ukrajine Spor med Chile bt Peni. črta vrhovom Retijskih Alp do izvirov Adiže in Eisaelia naslednjo v ter šla od tam preko gor Resehen in Brenner ter višin pri _ Cast imam potrditi sprejem Oetz in Zoaller. Orta se obrne nato proti jugu, gre preko vaših pisem z dne 18. oktobra in gore Toblaeli ter preide v sedanjo mejo Karnijskih Alp. 25- oktobra v katerih se prosi via-Sledi tej meji do gore Trbiža in nato razvodju Julijskih do Zdniženi*i držav, naj se pridru- so vedno nasprotovali Poljakom v Al, preko ftedUa, Man^a in Trgava ter vodni ^_ I oubrdo, Podlansiea( f) m Idrija. Od te toeke se obrne hovno politično avtoriteto polj črta južno-iztočno proti Snežniku ter gre navzdol proti o- skega narodnega sveta kot avto bali na način, da vključuje Kasta v, Matulje in Volovsko v nornne- zavezniške in so-vojsku ozemlje, katero se mora izprazniti. joče se armade. B A. A . 1 •» . j j. 3 • j • . . , . * V odgovor vas informiram, da »uenoe Aires, Argentina, 4. Sledila bo črta tudi administrativnim mejam sedanje je v]a<]a združenih' držav opazila novembra. _ Soglasno s poročili province Dalmacije, vključno proti severu Lisarice ill Tri- navdušenje in ustrajnost, S katero 12 je peruvijski konzulat viana ill proti jugu ozemlje, omejeno od črte Cape Blanco je poljski narodni svet zasledo- mestu strogo zastražen s do vrhov razvodja proti iztoku ter bo vključevala v iz- vaI nalo?° zbiranja svojih roja čilenskimi Četami, ker se je bati praznjeno ozemlje vse doline in vodne toke, ki tečejo pro- kov/ najvi^ei^ »Z^l dlremonftraci? Cilencev„" J; 0;» ' 1. i o: I X' 1 Ti • ... J / , . ru- da oprosti Poljsko iz rok sc. jPeruvijski konzul si je namreč ti Sibeniku kot ( icola, Krka, Butismca 111 njeni dotski. danjih zatiralcev. prizadeval organizirati zahtevo. \ khucevala bo tudi vse otoke na severu ill zapadu od Dal- Stališče te vlade z ozirom ne da se vrne njegovi deželi provin- macije od I*reniudef Helve, Uba, Page in Plllltadure proti poljsko stvar in poljski narod je ci Taena in Arica. severu do Ml]eta in na jugu vključno Sv. Alldrije Visa komai bolj jasno defini Iz Santiago se poroča, da bo Hvara, Korčule in Lastova, izvzemši otoke Bua, Soite iti rati-kot je storil to v ,;i1lPnska vlada, ^htevala odpo- D„0r,a v.« - , • j . ' ' nagovoril pred Kongre klic peruvijskega konzula iz % ozemlje, izpraznjeno na ta nacm, bodo zas^llc som dne 8. januarja 1918. Iquique. sile za vznikov ter Združenih drsav Amerike. — Ker goji globoke simpatije do i Poročila v Časnikih kažejo, da poljskega naroda ter se ozira z za ; je čilensko prebivalstvo zelo vzne- dovoljstvom na napredek poljske mirjeno vsled nenadne obnovitve starega obmejnega vprašanja med Chile in Peru. Washington, D. C., 4. novembra. — Pogoje, na podlagi kateri'^ lahko dobi Nemčija neposredno premirje, ter konča vojno, se <1->-cjelnim kablogramom, katerega ršilo danes ter podpisalo v Parizu. Državni tajnik Lansing ob.ia-se je sprejelo v New Yorku iz Iti-'vil to dejstvo v kratkem ugotovila t »t le dostavil, da se je dosegla lije. |j)olno diplomatieno harmonijo med zastopniki zaveznikov in Amc- V sporočilu se je glasilo nada- rike v Versailles, lje-. da so Avstrijci namenoma do-1 Avtoritativno se lahko izja%-i, da s'.e«lijo pogoji, katerih se ni volili razširjenje bolezni. .^e objavilo, tesno onim. katerim se je udala Avstro-Ogrska t« r š!a s Izvlečki iz kablograma javlja- vo)llc- vsled cesarje ostala Nemčija sama proti celemu >vctu. jo naslednje: * " r iar — Poročila poveljnika prvih t'e se bo te pogoje sprejelo, pomeni to predajo ter neposredni konce vojne, vsled česar bodo lahko konečne mirovne pogoje diktirali zm.i-italijanskih čet. ki so s- izkrcale — v Trstn. so samaposebi zgodo\-in-1 ^ olieijelnih krogih se je danes zvečer domnevalo. »In se hojo ski dokument, ki bo predstavljal nahajal» pogoji v rokah nemške vlade v manj kot štiriindvajsetih neprestano obtožbo dosedanje a V- ufah- se Jih sprejme, se bo sprejelo v istem času tudi odgovor, strijske vlade. odločil o vprašanju miru ali nadaljnega bojevanja. Ta negi»- Razmere med civilnim prebi ltoVost je imela za posledico, da je predsednik Wilson odpovedal sv<>-valstvom so bile in so še sedaj namerav*ano potovanje v New Jersey, kjer je» hotel glasovati pri naravnost obupne. Na razpolago konPresnih volitvah. ni bilo nobene hrane, nikake ol»l >-' Dasiravno se nahaja popolno beseddo tega zgodovinskega iloku-ke in povsod so previadovale bole-lmenfa.šeIe na Poti "v Washington, se je njega vsebino že sporočilo ter jo je predsednik v polnem odobril. Državni tajnik je naslednje izjavil: — Soglasno z oficijeluim poročilom, katero se je sprejelo danes zvečer, se je ravno prišlo do soglasja glede pogojev ter premirja za Nemčija ter podpisalo v Parizu od strani zastopnikov zaveznikov zni, katerih niso skušale avstrijske oblasti ustaviti. Italjani so privedli s seboj velike zaloge živil, obleke in drugih potrebščin. Izkreanje italijanskih čet V Tr- ter Združenih držav. Porodilo pravi nadalje, da se je doseglo popol- stu se je pričelo dne 3. novembra i"0 °z!ro,m na. , . , . , , ..* . . x . ..* . Armadni častniki pravno glede položaja na zapadni fronti, la ob peti un zjutraj. Ob eni uri po- mora Nemžija v vojaškem sraislu sprejeti po?oje prcmirja ali se ]ia noči je odšlo brodovje torpednih čolnov zi Benetk, pred katerim je šlo veliko čistilcev min, da izči-stijo pot v avstrijsko pristanišče. Kmalu nato se je izkrcal bata-Ijan mornariških vojakov, ki jc kril poznejše izkreavanje bersa- lo kot 11a čaroben način na tisoče italjanskih zastav in zastavic iz oken in raz balkonov hiš po celem mestu, kar nudi zadosten dokaz, kako željno je prebivalstvo pričakovalo prihoda Italjanov. Opoldne se je vspričo grmenja topov z bojnih ladij v pristanišču dvignilo italijansko zastavo na municipalni palači ter na zvoniku cerkve sv. Justa. izpostaviti porazu njenih armad. Znamenja razpada nemških sil, Ui^ Moje nasproti Francozom in Amerikancom, je bilo opaziti skozi za ^P«je daje izraza velikemu nemiru vsled Moravskem. Čehi so zasedli mest. Neko poročilo iz Prage pravi, da je nemški generalni konzul posetil voditelje Narodnega Sveta bol jševi- ške nevarnosti v Nemčiji, več nemških^ "Norddeutsvhe Allgemeinc Zeitung" objavlja dolgo ugotovilo. države Amerike. 'dr. in naznanil, da Nemčija prienava j>|astini Jneodvisnost češko-slovaike drža- i Berlin tikajoče se boljševiške delavnosti, katero se pripisuje ruskemu poslaništvu v Berlinu. "Tageblatt" pravi, da se je po cestah Berlina delilo letak", ki so bili podpisani od "Komiteja delavcev in vojakov". List pravi, da je cilj teh letakov naščuvati vojake, naj se ne pokore vojaškim o- listi so objavili sporočilo maršala Hindenburga, v katerem 7. - praznjenje vseh italijanskih obali ter vseh pristanišč, |ve. Rekel je tudi, da bo nemško 'se slcdnji zahvaljuje clruštvom in posameznikom za njih izraze za zasedenih od Avstro-Ogrske izven njenega narodnega ozemlja ter opustitev vseh ladij, mornariškega matierijala, opreme vseh nevtralnih vodah bojnim in trgovskim brodovjem zaveznikov vrstnega materijala za navigacijo v notranjem. ter združenih sil, po razveljavljenju vseh vprašanj nevtralnosti. | 8. — Zasedenje od strani zaveznikov ter Združenih držav Ame-. — Predaja v roke zaveznikov in Združenih držav petnajstih rike vsega ozemlja in morskih utrdb ter otokov, ki tvorijo obrambe j-ogrskih podmorskih čolnov, katere se je dovršilo med leti ljadelnie in arzenala v Pulju. so i.a 2 avstro 1910 in 1918 ter vseh nemških podmorskih čolnov, ki se nahajajo sedaj ali ki bodo pozneje prišle v avstro-ogrske teritorijalne vode. Vse druge avstro-ogrske podmorske čolne naj se odplača ter popolnoma razoroži, nakar naj ostanejo pod nadzorstvom zaveznikov in Združenih držav. Pulju 9. — Vrne naj se v s? trgovske ladije, katere drži Avstro-Ogrska in ki pripadajo zaveznikom in združenim silam. 10- — Pred izpraznenjem, predajo ali vmenjem se ne dovoli ni-kakega razdejanja ladij ali materijala. 11- — Vse mornariake in trgovsko-mornariške jetnike zavezni-3. — Predaja v roke zaveznikov in Združenih držav z njih po- kov in združenih sil v avstro-ogrskih rokah naj se vrne brez reci- polno opremo in orožjem treh boju ih ladij, treh lahkih križark, deve- - pročnoitL vlado zelo veselilo, ako češka via- panja Maršal izjavljll: _ Naža e>agt pr0StOst in bodočnost ter vsako- da pošlje svojega poslanika v tehtnici Nepremagljivi smo, če smo združeni. Ber,in- , ^ j Hindenburg pravi, da se bo Nemčija ustavljala vsem navalom, Josip Sel iger, ki je državno- če se bo nemško armado zadostno podpiralo, zborski poslanec, je včeraj prevzel vodstvo nemške vlade na Češkem. Ukrajinski Narodni Svet je prevzel kontrolo nad Vzhodno Gali- in telefona. Toda ne samo Lvov, temveč tudi Premisel, 50 milj bolj proti Dr. Friderik Adler, ki je 21. oktobra 1916. vstrelil avstrijskega min. predaednika Stuerghka, jc bil izpuščen iz ječe. Vsaka oseba, kr je bila v ječi zelo Ivovske javne urade, razoro-! je general Hans ter prodira proti zaradi izdajalskega govora ali vozilo vojaštvo drugih narodnosti Ravaj-uski in Zamoiču južno od le izdaje, ali upora, je bila izpu-ter se polastilo železnic, bnojava nisko-poljske meje. J scena na svobodo. cijo. Ukrajinsko in nemško vo-(zapadu, je v rokah ukrajinske in jaštvo je v petek 1. nov. pre v- ^avstrijske armade, kateri povelju- GT.AS NARODA. 5. NOV. 1H18 u v r) v* •v.** UWI C* 1 »UBLIIBIV^ . iMyDifly.) aad gnhltah^l tr mm no LOUIS BMNMDIK, of tha wpwtlua and iddream of ibm tCOcnj «3 OortUndt Street, Bortra*D ofManhattan, New York City. 9. T -mtm tmtm relje 11» ee Zt celo leto ee teto Ifew T«k 91.0» IB --------------IMZI pol leta m noto New Tor*- W «• eo) leta — 100 Za Četrt leta mesto New ro4 U* m tetrt lete LOQZt lnoeemstro ee celo leto....,- UK Dokler ni mir dejanski zagotovljen, je stališče zakladniškega urada in s tem tudi stališče cele vlade Združenih držav ono krepke-'Jl ga zasledovanja vojne in geslo je sila proti Nemčiji brez oddiha in meja. dokler ni mir absolutno zagotovljeno dejstvo. Vsaj še eno Posojilo Svobode je vsledtega gotova stvar. Četrto posojilo se je imenovalo "Fighting Loan". Naslednje posojilo bo morda ravno tako ali pa mirovno posojilo. Naj so razmere take ali take, na posojilo se je treba pripraviti j in u»peh posojila mora biti gotov in absoluten. Pričnite že sedaj s pripravami, da ga uspešno podpirate. Pismo vojaka **QLAS NARODA" Uhaja reek den isvaemfil nedelj In prmnlkov. "S L A 8 M A B O D ŠT ("Yotee at tim People") tr* v <»rj day except Sunday* sat Sabecrlptlan jeerlj |3JS0. utpie ene podplat In aaebnoetl ee ne prloMoJeJ* jnv naj ae blaioToli paBUatt po — Money Orto, ■ taja naročnikov prosimo, da ee nam tudi de hitreje nejdemo na»lomlka. "O L A I HABODA" H#w Tert an Telefon: 287« Gortiandt. Camp Sevier, S. C. i Vem. da ni nobenega glasu iz tega vežbališea. zato sem se jiz namenil nekoliko pisati. Tukaj nas jc sedem Slovencev, ki se prav dobro razumemo med seboj. Uganjamo prav kisle in tudi grenke,.kakor nam je pri srcu. Edem pove to. drugi spet kako prav smerno, tako da nam je v.";i-! sih prav prijetno, bolj kakor ' na svatbi ali na kaki veselici. ko Dolnjo časa ie tiger Viljem pil '>i imeli .še nralo ječmenovca. bi kri avstrijskih narodov - pa to mu ,,:1<> kot v nebesih pri L moralo izginiti že davno in se sesti v prah. Frane Južef se je dolgo ud a j al iluziji, da bo držal Avstrijo v rokah potom Nemčije. Sadova in Sedan sta porušila te njegove sanje. Izguba Lombard i je in Beneške ni ničesar naučila njega' in tudi ne njegovih naslednikov. Kaznovati Italjane je bila fiksna ideja nadvojvod in avstrijskega generalnega štaba. Bosno in Hercegovino s«' je anektiralo ter razveljavilo Berlinsko pogodbo, da se zadosti habsburškemu požel jen ju po več ozemlju ter popravi izgubo v Italiji. Nikdar se Habsburžani niso zadovoljili s tem. da bi razvijali dežele, ki so prišle legitimno ali nelegitimno v njih roke. Rim. Nem eija, "pohod proti Solunu" — vse to jih je vpropastilo. — Vse za dinastijo, nuVsar za narode! Od leta 1S67 naprej s«* je opotekala umetna dvojna monarhija proklestvo in zatiranje za vse avstro-ogrske narode, razven za — Nemce in Madžare. Habsburški absolutizem je bil sprevod neenakosti, krivic in zločinov, nnedene besede, oficijelne uporabe in ofi-eijelnega izdelovanja krivih pričevanj ter sploh zločesta in pokvarjena stvar. Sedaj je — vse končano... Ogrska in Avstrija sta se ločili. Ogrska sama bo še nadalje razdeljena. Avstrijski Nemci, ki se še sedaj ne zavedajo principa narodnosti, upajo zaman, da bodo obdržali Moravsko in ^ležijo. Za Čeho-Slovake, Italijane, Poljake, Runmne, Maloruse iti Jugoslovane je konečno napočila ura dolgo odlajšane pravice. Zadušeno gibanje leta 1S4S je nanovo izbruhnilo z neodoljivo silo leta 1918. Proglaša se republike. Stari habsburški svet prevare in navide-znosti, zlomljenih obljub, z ustavo, ki le na tanko krije absolutizem je izginil. Pred par leti bi pošten federalizem morda lahko rešil državo. Sedaj izvajajo Italjatii povračilo za davne okrutosti s tem, da podijo pred seboj armade, kojih namen je bil kaznovat* Italijane za to. da »o stopili iz trozveze. Poljaki. Čeho-Slovaki, Jugoslovani, sploh vsi zatirani narod* triumfirajo sedaj nad tem nekdanjim krutim sovražnikom. Ko izginjajo Habsburžani, kako obžalovanje, kako dobro besedo imajo pričakovati od koga? Najboljši tolmač za Habsburž&ne ter tudi za Hohenzollernee. njih mojstre in sokrivce, je Shekespeare-jev Rihard III., ki pravi: Moja vest ima tisoč različnih jezikov. In vsak jezik pripoveduje drugo povest In vsaka povest me obsoja kot podleža. Kriva prisega v najvišji meri. Vsi različni grehi, vsi rabljeni na vse načine Se gnetejo k stolu in vsi kriče: — Kriv! Kriv! Obupal bom! Ni ga bitja, ki bi mc ljubilo. Če pa umrjem, me ne bo pomilovala nobena duša. Ne. zakaj pa bi, ko ne najdem sam V samem sebi nikakega usmiljenja do sebe... trga in kruta smrt vse pokončuj ter peha v črno zemljo. Zadnjič v št. 2.">4 je bil moj dopis skončr.u z Ano Gerenian, ki je umrla 24. oktobra. Ni mi bilo še znano, da je dne oktobra umrl Frank Svelc, iti; kamor nas l mrle ^im pošlji', tam mu moramo /veslo služiti. Kdor se pa upira, mu lajo pa angela varuha z nabito pri pogrebu ni bila velika, ker smo jo morali že v 24 urah poko- »,ll5ko- tK-:a- kl Je b:1 poreden. In nedorastlih otrok. V AVillard. lne hil vprašal. J^aj bi jaz na-Wis., ima očeta in mater, v Calu- rPlll!" ako bi llotrl uiti- Jaz s'rn metu pa enesra brata. mu kratko odgovoril: 4 Le p<».iui, Vsem, ki so tolažili soproga in ako dohiti kai nied reh™> otroke v urah žalosti, prisrčna "re® 1ahku- ako tc* ie volja.' Tako hvala. Pokojnici bodi lahka zem- 1110 bil zaC'eI P° straui gledati. udi za njim že 28 oktobra, ko šf »čina niso zykopali. je bil že fant črte v te strašne bolezni. 20. oktobra je tudi umrl Anton Ilrvatin. star okrog 10 let; zapušča ženo in več otrok. 27. oktobra je umrl Fmnk Bre-.tar, star 40 let; zapušča ženo v lednem stanju v bolnišnici in ^eč >*rok tei- enega brata in eno sestro Doma je bil iz fare št. Vid. Dolenjsko. 2^. oktobra je umri tudi Vin-•enc Šume. star 4;", let, doma iz favorja ]>ri Litiji: tukaj zapiuš»'-a ;.enc* in 9 nedorastlih otrok icr iiene žaluiočo sestro, v stari do-novini pa starise, ako še žive ten ^nega brata in eno sestro. Kavno isti dan je umrl lvarol I^okal: star 3o let. doma iz Ilotiča >ri Litiji; zapušča ženo in štiri otročiče ter dva brata in oveni va,n- dra^i eitatelji, da - ^ ' Xa GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, box 251, Conemaugh. Pa. Podpredsednik : LOUIS B ALAN T. box lOti, Pearl Ave., Lorain. Ohio. Taiuik: JOSEPH PISHr.ER, Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZ1CI1, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih sinrtnin: LOUIS COSTELLO. Saltda Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St.. NS. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOIIN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Ave 'M\ So. Chicago, I1L IVAN VAROGA, 512G Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA. box 176. Black Diamond. Wash. LEONARD SLABODNIK. box 4^0. Ely, Minn. JOHN RUPNIK, S. R. box 24. Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr. 432-7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624-2nd Ave., Duluth, Mian. HATT POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605. Chicago, I1L ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6026 St. Clair Ave, N. E. Cleveland, O. FRANK ŠKRABEC, Stk Yds. Sta. box 63, Denver, Colo. GREGOR HREŠCAK, 407 - 6th Ave.. JohnstoTvn, Pa. .Tcdnotino Glasilo; GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Jugoslovanska Katoliška Je dno t a se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress'" lestvici. V blagajni ima okrog $300.000 (tri-stotisoč dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin in smrtnin je že izplačala do $1,500.000 (en miljon in pol dolarjev). Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih slovenskih naselbinah. Tam, kjer j:h še ni, priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 9 člani ali članicami. 7a nadaljna pojasnila se je obrniti na gl&vnega tajnika. prispeval križ. vivio svoto za Rdeči Poročevalec. isti dan je tuui umrl dobro zna-!, , - , . , . . ,, . „, . . . dolarjev; vseh boudov imam za ii Karo! Zalar; star je bi- ..i let, , , , _ douia iz Borovnice na N«;ti*anj Tukaj zapušča /.eno. 6 tnalih otroci če v, sta riše, enega brata, sestro ter več druge žlaiit.. v T'.lietu. Ill . pa brata Josipa Zal;.r, vrlavnega tajnika KSKJ., ter vi Cievelandu, O., eno sestro. Ravno ta dan je umrla Jera Leber., stara okrog *J5 let. Zapušča sr.oža in več otrok. Istega dne je umrl John Pajk. samec. co. tako se nam lepo vidi. kadar je deic. Pravimo: ko bi le še jutri.' da nam ne bo treba v strahu biti. Sublet Wyo ?ot"vo 1-aka atvii.r v neretlu. Cital -sem v ' Glasu Narmla". -l!i l'a I ali puška premalo i da naj Slovenci sporočimo, koliko opažena. Tega se najlK»Ij bojii.i.. mi:., kupili Liberty bondov. Jaz v,zltp 0,1 posebno pa jaz: vem kupil četrtei"a posojila za sto kar sn'e v trebllh zleze- kadar sen: na vrsti. Najbolj tožko pa nam z.iu- traj vstati, kndar zatrobi. k»> mo- Novi razmere .i" vnlnili znamk. T'rav z veseljem _ podpiram Strica Sama in mc želo raIl,° vsi v vrst°' Tako 811,0 iezl,i - ■ , eden na. drugega, oziroma sitni: razjasni ni kt-r di-iin Zadnje nesporazum)jtvijc j»e*I •». ^kli"e naj se sestanek /a>ti»j>-Slovensri Narodni Zvt/i javnosti nikov s>'Z. in SIJZ.. ki ivtj i'Aic-če sedaj ni zuano. Niti članstvo bije na."rt sp. rc.lno delovanje ne ve z:ikaj j«- prišlo pri ^hivri.-m iu l i ii"j i/.dcla na<"-rt skupaj s br-u.lbovu do nckakfjnt razd.mi. vatskirui in sr!>>!;it.ii orsmizaci-vsled •*• sir sva odstopila ju•/. in jami za preosnovo Jugoslovan Kc-Zidar iz Jugoslovaiiikeg:' Nan »d- Narodnega Sveti, v katerega Potrebno je. la se 1,5 labko \stojnic vse uar«Hlnc ju- Še ta dan je tudi umrl Frank ki zapušča zeuo m vet Nadaljno posojilo svobode ne Zakladniški tajnik McAdoo je objavil, da se bo razpisalo oziraje se na izid mirovnih pogajanj nadaljno Posojilo Svobode. Re-kelje: — Za nekaj časa bomo morali financirati mir prav kot smo financirali vojno. Onstran motje vje preko 2.000.000 ameriških vojakov. Če spravimo le ljudi naza^ v Združene države v obsegru 300.000 na mesc*?, bo vzelo več kot pol leta, predno se bodo vsi vrnili. Našo armado je treba vsledtega vrdrževati, prehranjati in zakladati z obleko skozi več mesecev, ko bo mir že dejstvo. Ameriški narod, ki j epodpiral posojilo svobode z navudusf-njem. katero Vodo slavili bodoči zgodovinarji, bo imel priliko pokazati isto domoljubje pri financiranju pravičnega in koneenega zmagoslavnega mini, kadarkoli bo prišel. Niti trenntek na zakladniški urad ne posluje na domnevi, d» bo mir k malu priid. ________ _ _ Kota r. otrek. Torej od 13. oktobra pa do da i'cs :J0. okt. je pobrala ta grozna bolezen .*]l ljudi moških. To so samo Slovenci in Slovenke, umrlo pa je tudi dnisrih nekaj, toda ne toliko kot n^.ših. Veliko dobro je pa naredila občina. k<» je naredila začasno i>ol-nišnico iu s tem pripomogla še velika več gorja odstraniti od ljudstva. Ko vse to vsaj malo poneha, bom enkrat opisala vse b-^lj natanko koristi in žrtve te bolnišnice, samo če še mene ne potegne dot ični val v grob. Pokojnim naj sveti večna luč in lahka naj jim bo ameriška gruda. Mary Soee. New York, N. Y. -- V soboto, 9 novembra priredi slovensko pev sko društvo "Slavec" v prostori! John Meditza na 193 Knickcr bocker Ave., Brooklyn, svoj za bavni večer s petjem in plesom. Iz žreban bo cekin, na dražbi pa*b< prodana živa gos. Vsakdo bo j»o strežen z dobro pijačo in kranjski mi klobasami. "Slavec" je za t? večer pripravil več novih pesmi katere se bodo slišale prvič v New Yorku. Obljublja se nam zopet lepa za bava, pri kateri se bomo razvest lili prav po domače. Silver Springs, N. Y. Bral sem v Vašem listu, da naj vsakdo poroča, koliko bondov zad ujega četrtega posojila svobode jc kupil. Tukaj nas je nekaj podanikov mačehe Avstrije iu nobenega ni med nami. ki ne bi po svoji rnoči prispeval k vojnemu posojilu. Naj navedem nekoliko roč> kov in bratov Hrvatov: Fr. Rajk *100, Tomaž Bradarič $100. Jurij Knretič $50. Štefan Lazar #50, ' Jo«ip Luaar $50 in John Bajk $50. veseli, da zamoretn vsaj malo pomoči. da bo ta prokleti Viljem: u-• ničem s Karlom vred. Kot priprost kovač sem, pa sem z dušo Ln te.le-soni vHan veliki republiki Združenih držav. Sf lze revija so mi tekle, ko «*cm čital, cd krute m:v-elu\ Bog naj živi jn-šesra predsednika 11111020. mnogo let. ker tako modro vlada modro vlada in se poteguje za pra-veie revnega Slovana. Prosim tudi gospoda urednika. oziroma sitni; ravno ta»i smo kot '»se. kadar jih ho.Vm jjiz na k nit ko j.ojn kdo razsrdi. <'c;en drugemu smo z«o!*-vo. na potu. Včasih se pa tndi stepe 1 •il!1',v'1 S\/. i«- zu no. 1110 kar po amerikansko. Po zajtr ' <,Jl *SNZ. ni nikdar prizv ku pa odkorakamo na vczfreliN'e la deklaracij«-. Tu-;i Kadar imamo pet minut odmora, priznamo I.ondonski odl>«»r. 1 takrat ima vsak veliko povedati. nas veže krfska d-!:Ia» Eilen čez drugega kk-petamo. kot ^ tdeli smo p:t tudi. da bi za v« ie "glihaJi" na Kamnin, razmere vsak a-> lahko i/j>r ni« direktno za Londonski odbor ne bo mo vedno vrjeli, siuo kadar bo kaj vajčnega za Sioven-9 ženskih in 22da l(i prfeJo kniikor j prej v list "(ilas Nm^Kla". ker vlo mene potuje ."»—C, dni in dostikrat je že prepozno kakšna važnost, in to prosim, ako je mogoče. (Seveda!) Z rojaškim pozdravom John Mo'uar. na Komnju. Pri tem se pa tudi večkrat skre- .lle' ^e kriška deklaraeija tudi gamo. k-^r vsak hoče biti prvi ter več vedeti kakor drugi. Nei-odeu potrebna, človek, oziroma vojak, jih pa le dobi po s* o ji grbi, da jih mora kar potrpežljivo prenašati. Tako nas "brihtajo" pri vojakih, pa še premalo, kajti nekateri še vedno spijo. Kadar 1 srečam, pravim-"II-t s* te usmili, če se dmm spw stranice. Ti Jn^o^-'o-va: I ."aro ls>i Svet naj se pa »ir-g:ri'/ira bolj po aim iškem nači-•iji. » :/deki svoja pravila iu j poslovnik, ker je mnenje, da > .. Jiigosl«»vanski Narodni S'ft p-»tre'»en tudi t>o vojni, da sc or-gruizira naše i/.selniš!vo in d;i p »-!"■■'** naš r i n jakom v novi državi. Izvrše . alni odbor SNZ. in i*l-Jbori j) ' nasv.-t !ro/.iii»* SNZ. naj objavijo ]>-> časonjsili. da se ^li-i. ne !,o jutri /. jermenom no plečih.51 To. k a hoteli pov«*iia.ti javili -ti: za sestavili pojas-iilo iz\r.šev in glavnega o okt. i:H>. |>r. K. J. K. ni. LISTNICA UREDNIŠTVA. Sedaj pa pozdravim vse sloven- 'sključeni iz Jugoslovanskima \'a ske vojake v t itele Saimovi armadi nMinega Sw, ». argumentov z. 1 to ter v«e rojake in rojakinje po sir- 1>:' ui-1< moir!;; dati. Pri SNZ. J. A., Kenmore, Ohio. — Carl isle je 11a Angleškem. Kodov in« pripada presbiterijanski cerkvi. R. B^ Chicago, 111. — Wilson ni priznal na isti način Jugoslovanov kot je Čeho-Slovake, toda priznal je pravico jugoslovanskih teženj. To je za nas dovolj, kajti s tem je priznal, da so bile naš«-zelje, rešiti se av^strijske vlade, opravičeue in da imamo pravico odložiti tuj j a mm. Pravico imamo tedaj izjaviti da ne maramo več ni .Ameriki. Pvt. (Jen. Koehcvar, Inf., Co. I'.. 1st Prow I)e\rs Ktgr.. Camp Sevier, S. C Slovenske novice povuarjah avtono:r;ij^ NAZNANILO. fjoja .oni v državah Kaits. in 111. naznanjamo, da jih bo obiskal j;: 1A zastopnik Mr. OTTO PEZDIR. ki je poobb: .-'•i-n pobirati naroči::- - no za Naroda in izdajali s i n o vedi 1 o v širokem pomenu in nekati n smo smatrali, tla bi to ne kršilo a potrdila, liojako.a -Oif.šnejrn jugoslovanskega tol,Ia l»ru r rm-amo. grama. Ker j - ves glavni odboi že sprejt 1 princip. ix. N. J., zaročena. ko netaktno diktirati osebamj da teira sklepa ne smemo dati v' jav*i(hr-trude Koren. Pox 51. J'oalton, Okla. (4-0—11) 125 PREMOGARJEV IN 2b KOKSARJEV avstrijske vlade in da zahtevamo ročajo. kateri na«i rojaki so umr- svojo. To se je tudi že zgodilo, li. kajti mnogi so so imeli *orod- P°slail<- krfska ................. kajti v stari domovini Jugoslovan- nike, s katerimi niso bili v pisni e- hrt*z '»"'-i i» se SNZ. zop^t nahaja Ijn ™ew ^ver company, ki obrazki Xarodni Svet je ra^lasil. da ni zvezi in tudi niso vedeli, kje se v »Kr!j novie.abiem položaju. Tre :tuJe hi 1111,1 v *eW Kl*eT Pre"1(>-£e jugoslovanske dežele odcepijo nai-ajajo. Da pa izvedo ako je ,m Jf- Pa ^organizacije. Za garskem polju, Kjer se koplje slav od AA-s-trc-Ogrske. V tem nam je preminul kak njihov sorodnik. to reorganizacijo pa je potrebno 111 brezdimiii premog, ki je bist-Amerika dala prav in priznala prosimo vse dopisnike, da poro- se,liitj vodilnih idej, katere bi mo-,v<" za uspesuo uvojevanje vojne, pravico, da imamo svojo državo. čajo o vsakem smrtnem slučaju »P^tcvati. .Med temi bi jaz Prsmog je od 4 do 6 čevljev [talija ni stavila Ameriki nikakih med Slovenci ter njihov rojstni "»svetoval sledeče: .visok. Mehki je premog, takih pogojev. Letos v aprilu pa kraj. 1. ostane še nadalje zasto-i Zeh *e Predvsem prejšne pre- so bile uravnave raz:nere med . ■ . Italijo in Jugoslavijo. Sklenjeno NAZNANILO IN PRIPOROČILO je bilo. da vsak narod dobi tu. Rojtkom v Clevelandu nazns kar je njegovega. Kjer pa je pre njamo. da je ' bi\-aLstvo y manjšini, pa ima pra- Mr. ANTON BOBEK vieo do samostojnega neoviranega vedno v našem uradu na 6104 81. razvoja. Clair Ave. ter sprejema naročnino Našim dopisnikom. — Vse naše za Glas Xaroda, kakor tudi za ko-, ga slovenskega ljudstva. Rabimo pana v Jugoslovanskem Xarod- mogarje, ki so zaposleni v nebist-nern Svetu. venih podjetili. Stem bodo potna- 2. SN*Z. naj se smapa za aim - jjali sebi in svoji vladi, riško slovensko organizacijo, kjer vrste življenj k i pogoji, naj ameriški Slovenci vodijo in Dobre šole in cerkve. Imamo C. vodijo in imajo glavno besedo, r e & O. ter Virginian Ry Car zalogo pa osebe, ki ne poznajo amerišk - ter delamo vsaki dan. Pišite ali se oglasite takoj pri: iprijateJje in dopisnike pi-oeimo. ledarje, ki bo v kratkem dogotov-!pa" pomoč in na-vete dr. Maruši- THE NEW RIVES COMPANY, da naj nam od časa do časa. zla- lj&ni. Mr. Bobeka rojakom v ea in dr. Vošnjaka. veinlar naj McDonald, W. Va. sedaj, ko danska influewa Cleveland u toplo priporočamo. 'tudi nam priznajo sposobnost vo-ali katerem koli U. S. Employment neusmiljeno pobira nase ljudi, po-i Upravniatvo Glas Naroda, tditi nase ameriške organizacije. ; uradu. Udajte se ali poginite! Piše: Frank H. Simonds. ^ BOG POMAGA ONEMU, KI POMAGA SAM SEBI. Naj je bil diplomatični jezik zavezniškega ultimatuma, naslovljenega na Nemčijo v odgovor na njeno prošnjo za premirje tak ali tak, krijejo vendar njegov pomsn enostavne štiri besede: — Vdajte se ali poginite! To je izbira, ki jo ima sedaj na razpolago nemška vlada, kajti v sedanjem trenutku je obdano nemško cesarstvo na iztoku od ruskega boljševištva. na jugu od avstrijske anarhije, na zapadu od zmagoslavnih armad Foeha in na severu od angleške blokade. Mi še vedno domnevamo, da je bil namen Ludendorffa. ko j? koncem septembra navestoval uveljavljenje premirja, stari in domači namen vseh nemških manevrov. Mi lahko mislimo, da je skušal zvabiti Združene države zevropskimi zavezniki glede mirovnih pogojev ter združiti nemški narod za avtokraeijo s tem. da mu predloži vsled naravne potrebe drastične zahteve sovražnika. Domačo fronto naj bi se utrdilo, sovražno pa zlomilo s tem manevrom. Na nesrečo za Ludendorffa pa so se dogodki razvijali preveč naglo. On ni računal na predajo Bulgarske, na polom Turčije hi na odstop Avstrije. Na presenetljivo nagel način so izginili vsi zavezniki Nemčije in Irce cele zadeve se je korenito izpremenilo. Manever, katerega se je vprizorilo brez odkritosrčnosti in brez namena, da se napravi mir, je postal zasledovanje miru na življenje in smrt. da se izogne s tem notranji revoluciji. Prvi dokaz te izpremem-be je bil — padee Ludendorffa samega. Danes se nahaja Nemčija v položaju, katerega ne *norc prikriti niti pred svojim narodom niti pred inozemstvom. Nadaljevati z vojno pomeni za Nemčijo riskirati invazijo z le najmanjšo priliko, da se ublaži zahteve zaveznikov. Nikakega upanja ni na zmago, nikakega najmanjšega upanja, da se doseže nekaj, kar bi bilo slično neodločenju. Edino upanje obstaja v tem, da se zavleče odločitev za par tednov ali mesecev obenem z moralno gotovostjo. da bo posledica novih beremen. katera se bo naložilo izmučenemu narodu, notranja revolucija, ki bo sledila brezpogojni predaji, če bo revolucija prehitela predaje kot se je zgodilo to v slučaju Rudije in Avstrije. Razpravljanja, ki se vrše sedaj v Versailles, se tičejo v prvi vrsti Nemčije. Naj bodo pogoji, glede katerih se bo prišlo do sporazuma, še tako »»stri, Nemčija jih bo morala sprejeti ter jih bo tudi sprejela. No-bi ii pomislek na možno podaljšanje nemškega odpora ne sme brigi-ti mož, ki sestavljajo ali ki so že sestavili pogoje premirja. Zavezniki v Versailles morajo določiti le to, kar se jim zdi primerno kot jamstvo za kouečno uravnave. Nevarnost, v kateri se nahaja danes Nemčija, ne prihaja v prvi vrsti od maršala Foeha. Nemška armada se bori dobro ter lahko zadržuje sovražnika za kratek čas. Mogoče bo v stanu umakniti se do nemških meja prav tako uspešno kot se je umaknil Napoleon v Francijo po bitki pri Lipskem. Kako dolgo pa bo vzdržala domača fronta vspričo vedno rastoče vrjctnost; invazije nemškega ozemlja? Nemčija se mora udati ali pa — poginiti. Poginiti kot je poginila Rusija ali kot poginja Avstrija. Njena bodočnost je odvisna od neposrednega umaknenja iz vojne ki izpostavlja nemški narod prav taki vrsti agonije, iz katere se neizogibno porajajo revolucije. Cela Nemčija se bliža danes stanju, v katerem se je nahajal Pariz po obleganju stanju, ki je napravilo Komuno — neizogibno in strašno. Kar bo rešila Nemčija sdaj iz razvalin bo rešila le potom pogajanj. ne pa potom vojskovanja. Vojaška faza vojne je že minula in problem, ki preostaja, je ta. če bo Nemčija pri mirovni konferenci " stanu ponoviti triumf Talleyranda na Dunajskem kongresu ter rešiti s pomočjo diplomacije, kar je izgubila potom orožja. To je ona velika nevarnost. To je še vedno obstoječa nevarnost ^ Nemčija je izgubila zadnjega zaveznika VČERAJ ZJUTRAJ JE STOPILO V VELJAVO PREMIRJE MED AVSTRIJO IN ZA VEZNI KL - V WASHINGTONU IMAJO POGOJE. — ITALJANI SE NEPRESTANO NAPREDUJEJO. ZASEDEN JE TRSTA. — VELIKO NAVDUŠENJE V ITALIJI. Washington, D. C., 4. nov. — rejo zediniti glede svoje bodoče Avstro-Ogrska, oz iron ta ostanki vlade. Nekateri hočejo spraviti nekdaj tako mogočne velesilt, je Jugoslovane pod srbsko krono, lanes o!) devetih zjutraj izstopila nekateri pa zahtevajo svobodno iu 17 vojne. Ob isti uri, ob treh po-1 neodvisno Jugoslavijo, poldne, so bHi sprejeti na Dunaju! Mi Italijani pa moramo vedno n v Rimu pogoji glede premirja.'vstiajati na stališču, da rimska Te pogoje je stavil zavezniški pogodba ni navaden košček papir-v-ojni svet svet v Parizu. Jja. katerega se sme potepi«.ti 7. h1 tem, da se je Avstrija vdala nogami, pač pa dokument, kate-za^'*zniko-n, je izgubila Nemčija rega je treba vpoštevati, ker do- zadnjo zavemico, na katero ločo za vsakega svoje. ;e je lahko v **3eh ozirih zanašala u katera ji je največ pomagala v irah obupa in nesreče. Vojni department bo najbrže že jutri objavil pogoje, na podlagi katerih je bilo pripisano premirje. Rim, 4. novembra. — Ko je dospelo sem poročilo, da so Italjani zavzeli Trst, je zavladalo po celi Italiji velikansko veselje in na^i,^..,,^ vdušenje. Ljudstvo nazdravja 'eralju, mornarici in armadi. V Rimu je zvonilo pa vseh cerkvah. Po vseh italjqnskih hribih in planinah so goreli kresovi in naznanjali prebivalstvu veselo novico. •Neko poročilo pravi, da so dospeli Italjani v Trst ravno na dan svetega J usta. ki je mestni patron. Ta praznik je praznovalo ponavadi vse tržaško prebivalstvo in *elo Židje. Trst je bil 500 let pod avstrijsko vlado. V drugi polovici štirinajstega stoletja je pripadal beneški republiki, pa se je kmalo zatem oprostil ter se spojil s cerkveno oblastjo v Ogleju. Lota 1382 je prišel Trst pod Avstrijo. Leta 171!) je dobilo mesto od avstrijskega cesarja Karla VI. vse svo- BOG POMAGAJ ONUS, KI NOČEJO! Slovenske novice i Mike Nabodnik je malo boljši. — Frank Stifančič je slab. — Mary Le^an je prestala pljučnico in se za naso zvezo. Nemčija hoče uporabiti načrt za ligo narodov da se reši kazni in plačila kot je porabil Talleyrand načrt Svete zveze proti demokraciji, da reši Franeijo posledic revoluejonarnih in napoleonskih bojev. Danes pa se mora Nemčija predati in predati hitro. Čim dalje stoji s svojim hrbtom proti zidu. tem bolj očita postaja njena nemoč.! ar' zuanl slovenski krojask rim dalje se drži muke vojne na njenem civilnem prebivalsvtu, tem strašneje bodo poslediee, ko bo to civilno prebivalstvo konečno prišlo do moei, kar se bo kmalu zgodilo. Nemogoče je Nemčiji uiti gotovi meri ruske anarhije, meri avstrijskega razpada, razven če se hitro uda. Vsled tega je njena predaja gotova stvar. Vojna je — končana... Ne raditega, ker ni Nemčija v stanu vojevati nadaljno kampanjo. Do sedaj ni najti še nobenega avtentičnega dokaza o polomu armade. Kljub temu pa pomeni polom naroda za armado, da mora, Vmrlae 90 fit \n* 7*vo 1 pravijo, dn je bil zadnji dve !*-ti! priti polom armade v kratkem, kot je prišel v Rusiji. Bulgarski in'pr0fFa Franka Živec stara l h-t i '-"dcndoi-flT v Nemčiji neke vrste rfrtntrt . v ? V L______1.. Z^ .. . i Joliet, 111. Njlaljnje slovenshe žrtve šp:m- p]a,7.|(M-fluenee in pljučnice: oktobra je bil pokopaji Teo-idee, 1 leta star. kt. sta bila pokopana John lan društva sv. Jožefa št 2 in Ferdinand Henry Volf, leta . so pokopali John Vičiča, Š^BHS^tarega, in Viktorijo Sio-bc^^, 17 let staro. 20. okt. je umrl Rudolf Prašni mojster. star 4:; let. rodom v Zati.-ni na Dolenjskem. 1«. okt. je nil š«4 zdrav in vesel. Ko ga je 20. okt. zjutraj naš župnik pre videl s sv.. nahaja ze doma. — Louis iz Roekdale je še notri. I* ivstik Len e nahaja v •bolnišnici. —j John kapele je že doma— Doma J se /dra\i.io: Joe Klobučar, Mary Kramarič ; i Frank Novak. i Razkosa vaj in vladaj! Posledice Ludendorffovega odstopa. K V Domoljubu čitamo naslednji, za dve tretjini cenzurirani čla nek: — Na Dunaju so menda že začeli reševati jugoslovansko vpra- šanje. Pa ni zraven ne članov Ju-—— goslovanskega kluba, ne ljudskih London, 4. nov. - i/, poročil, ki zastopnikov iz zagrebškega sabo -prihajajo i/. Amsterdama, je raz ra \n „e poslancev bosanskega sa vidno. da -o štete uro sedanji j.ora ; pa.' pa sede za mizo ogrski nemški vladi s kajzerjem vred. |IlljlK predsednik Wekerle, ogrski Se zadnji teden so mislili ljudje mmister ZH Hrvatsko dr. Unkel-po Rotterdam u da ne bo še pred hauser. mažaronski hrv. ban Mi-Bo/i« oni z1 vladal mir. seddj se pa haIovi(-. ter zastopniki naše nem-v njih vse bolj utrjuje prepriča- via(je. zakramenti, se je obrnil na drugo!nje da nas*"*il niir P™** Bo-j Kaj mislijo Q siovenskih deže Poko»pali soi stran in je izdihnil ga 22. okt. Umri je 20. okt. John Prus. Mar 4G let, rodom v Metliki. Zaipušča več otrok. jzičem ni ga je pričakovati vsak dan. Razpad Nemčije je v veliki meri j J posledica Ludendorffovega odsto-' i pa. Ljii'Ijc, ki p<*/.najo te^ra moža,' sedaj v Avstriji, kakorhitro se je zlomilo domačo rfonto. Tak polom pomeni pa le eno stvar, namreč h i jo... Nemčija se bo — udala. Po mojem mnenju se ne bo dolgo odla rojena v Chleagu kot hči Antona Napoleon. Njegova revolucijo, aTl*r-jx^i&ka". Bolna^je bilia dui" Za^l/a!e»Ia kot ,K1 1Iinod Rim, Ttalija, 4. nov. — Prednof Od Brente do Torre so 12.. 8. in UrfMt: Ro< kford' m- kamor je je premirje stopilo v veljavo ob 10. armada neprestano gonile pred iz Joli<*a * *ePt- t. 1. Pokoj- , treh popoldne, je it^ljanska a-m,-seboj bežečega sovražnika. Po ni- ^ik je b.l rojen 2:!. marca in žini je vojvoda Aosta na *elu svo- .^edville. Colo., odkoder 9e je pre-j"ITUn- ' Je je nepremagljive *—--- lah, to je že večkrat pismeno in ust meno povedal dr. Seidler: — Ostati morajo nemška pot do Trsta! Glede Dalmacije, kakor poročajo časopisi, so mnenja, da je najboljši'. da jo priklopijo ogrski Hr-, vatski. ker Ogri bolj razumejo držati Slovane na vajetih kot pa avstrijski Nemci. Hrvatska ostane še naprej pod ogrskim 'varuštvom'. j Bosn- iu Hercegovine pa se boje tako v Pešti kakor na Duna ju. tako beremo med vrsticami časopisov. Preveč jih jim hodi za j staro nadvlado, namreč bosanskih Slovanov. Zato menda posta-j ne Bosna in Hercegovina samo stojna banovina z lastnim banom in saborom. Da bodo pa Mažari imeli še kaj besede v Bosni, bodo Bosanci smeli pošiljati v ogrski Amsterdam, Nizozemsko. 4. Tm-'P^ament 40 poslancev! da vjela ilOO tisoč Avstrijcev najmanj 5.000 topov. Oficijelno poročilo se glasi: — Vojna proti Avstro-O'rrski pod vodstvom kralja, ki je vrhovni voditelj italjanske armade, ki je p številu in materjali slrbša. Wiener f zunanji | Naj imajo veselje, če že hočejo tretje armade pritiskal na sovražnika ter zavzel postojank zasedene Avstrijci. selil s svojimi sta riši v Jolie-t leta ™nister 0iC-°rin Pojavil češko-' * 1 19rate Joe Peter) ter se-]?i in ^ ponudil, da dovoli češko- • stro (Mary). Njegovo ime bo ^. slovaškim četam v Rusiji, da se|Ko omske v]ade dobili Avstrijsko-oprska armada U ^ ^llZ ^ ^JT^ Ž" " ^ Uto enkrat v svoje roke, so ga Vr V , " , . : službeni zastavi naše župnij'1 sv.|Zi,e orožje. Rekel je, da jamči za zbita. V prxnh dnevih bojev je j0jeta si« je privabil jih je odbor za javni dobrobit, ki je peljal v torpednetn čolnu v Benetke. To je bila precej rriki-rana stvar, kajti avstrijske čete io se umikale s fronte in se je bilo bati. da bodo zasedle mesto. Mestni govemer. policijski šef in umgi avstrijski uradniki so zapustili mesto v četa "tek. Mestno upravo jc prevzela komisija z: ljudsko dobrobit. Komisija je sc ;tavljena iz italjanskih in slovenskih članov. V četrtek so se vršale po Trstu velike demonstracije, katerih so se vdeležili Italjani in socijalisti. Rim, i. nov. — Danes je naiaua nil vojni urad. da se cela italjan ska fronta pomika prorti vzhodu. Italjani uapredujejo med Tona-le in Cards ki m jezerom. Isti napredek je tudi ojiaziti ob Rivi ter 5b Adiži. London, 4. nov. — U uradnega vira se je doznalo, da je deseta italjanska armada, katero tvorijo razen italjanskih vojakov tudi an gleške čete, ujela več kot 16,0(J0 avstrijskih jetnikov vzhodno od roke Piave. Poročilo je naslod nje: Deseta armada je dospela v nc-leljo do ViJlotte, Praterlone, St. Quirino in Aviano. ■Število ujetih avstrijskih voja kov znaša nad 16.000. Izmed teh jih je več kot četrti /bor, ki se-*toji skoro iz samih alpincev V mestu je nad 120,000 prebivalcev. med katerimi tvorijo Slovenci večino. Pred dobrim letom jc i/javil 1 mir al Thaon di Revel: — Vsakega I ta Jja na navda petero imen -z nekim magičnim zanosom. Ta imena so sledeča: Trent in, Istra, Dalmacija. Jadran in Trst. Zaenkrat se še ne ve, če bodo ti kraji res postali italjanska last. Prej bo moralo še ljudstvo po teh krajih izjaviti, če je ital jansko ali s! c vansk". Pismo iz ujetništva Cenjeno uredništvo: — i Namenil sem se napisati par vrstic iz daljne tujine, ker se nahajamo tukaj v vojnem ujetništvu v Rusiji. Mislim, da bo vsakega rojaka zanimalo, kako se nam godi. Dragi rojaki, nam se godi ni"* kaj dobro. Nahajamo se trije skupaj in d» lamo tukaj v nekem samostanu. Plača je bolj mala, 17 kopejk ruskega denarja na dan. Moje ime je Janez ftabec, rodom iz Trnja pri št. Petru na Notranjskem. Moj brat Anton Šabee se nahaja v Ameriki, zatorej bi rad i/.vede! za njegov naslov. Tudi jaz sem bil v Ameriki te«r naročnik lista "tJlas Naroda". Moj bivši naslov je hil: John Šabee, Box 7;', Banning, Pa. Ker bi mi tudi radi čitali Vaš cenjeni list <:Gla,s Naroda", prosimo vas. dragi rojuki. pošljite nam kak star list. Z menoj se nahajata skupaj Jo sip Kovale iz Dobropolja pri Ilirski Bistrici na Notranjskem in JoRip Pečar iz Prcsnice na Primorskem. In še drugi se nahajajo blizu nas tukaj in sicer Fran Požar iz Hnišicc na Primorskem, Feliks Robida in Fran Rohne; pa še drugih je mnogo, toda ;za njih 4S. divizija, ki operira na Asia- naslove ne vem. ški planoti, je ujela nad 500 A v-j Dragi rojaki, prosimo vas, ne strijcev. .zabile nas in nam pomatgajte voj- Washington, D. C., 4. nov. —'nim ujetnikom! Z Bogom ostanite, Med tukajšnjimi italjanskiiui di-',J,"»i v,'li rojaki v Ameriki! plomatičnimi krogi vlada veliko] Cenjeno uredništvo prosimo, da navdušenje. S tem, -da so a v stri j- priobči ta naš dopis v ''Glasu Na-ske armade oklenile premirje, je roda'T. zadan zadnji in to smrtonosni uda- naslov : rev dvojni monarhiji. Nek i tal ja nski diplomat, ki pozna natančno razmere v avstrij-' skem cesarstvu, je rekel: j — Veliko vprašanj, vsled kate-f rih so se prepirali ra-zn? avstrijski Via the Pacific, elementi pod krono Habsburža-1 nov, je zdaj. rešenih. Noben av-- >ttij«ki narod se ne zanaša več Rad bi izvedel za naslov JOHNA Vojennopljennvj avstijskoj armii Ivan Šabee, (lorod Ostrogornosk. Voronešskaja gubemija. Russia. nit: na Ogrsko, niti na Avstrijo, ampak vsak gleda le na svojo samostojnost iu neodvisnost. Najbolj važna pogodba, ki je bila sklenjena v tem ozim. je ta-van a rimska pogodba. ki je> bila sklonjena med Italjani in Ju-J g(ftlovani v Rimu meseca aprila' letošnjega leta. V tej pogodbi je tudi rečeno, da bo meje med Jugo-| Slovani in Italjani določila splošna mirovna po«odr»a. Rimska po god- (5-fc—11) ha je dokument, ki zagotavlja po-polen sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Češka je takorekoč že samostojna. Nji bo kmalu sledila Hrvatska. Bosna in Hercejrovina se bo- GABKRŠČEK, doma iz vasi Kamno na Tolminskem, Primorsko. Pred par leti sva delala skupaj in i'daj se nahaja nekje blizu Munisinga, Mich. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani. »ali pa če sam bere, naj se mi oglasi, ker mu imam nekaj važnega poročati. — Leo Maligoj, P. O. Jiox 15, Kipling, Mioh. NAZHANILO. Rojakom po državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal Mr. JANKO PLK&KO ter pobiral naročnino, zato ira re- najbrže pridružili Srbiji. Ita- jakom toplo priporočimo. Po pr ljani so izbrali pripraven trenu-1 vem oktobru ne bo nihče prejema] tek ter zadali Avstro-Ogrski smr- lista, ako ni naročnino vnaprej ten udarec. 'plačal. To zahteva od na« novi Žal, da se Jugoslovani ne mo-! «pkon.Upravniitvo Glasa Narod« _____ __ _ _U_J_______ : .. J-■:>.£■<■ ,,. ___u__ ___ _____ SLOV. DELAVSKA UwMTljtOt do« 16. PODPORNA ZVEZA Inkorporiraaa 22. aprila 1(09 « dr M vi P«M' Sedež: Johnstown, Pa« GLAVNI LHADNIKK: Pntliwdnlk: IVAN PR< »ST< »It. l»i!*> Norwood ltd.. Cleveland. Ohio. Podpmlnednlk: JOSIP ZORKO, It. V. 12, Bos 113, West Newton, ra. <;invni tajnik: HI.AŽ NOVAK, 6:« Main St., Johnstown. Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVCIČ. 634 Main St.. Johnstown. Pa. 1». Pom. tajnik: ANI »KUJ VIDRK'II. 21» Main Street. Omematwth. Pa. ttlajcajnik: JOSIP ZFA.E. QBftZ St. riair Ave.. CWeland, Ohio. l»om„ blagajnik: ANTON IIOCEVAR, K. F. Boi 27, Bridceport, Ohio. NADZORNI ODBOR: Pmlwdnik nadaor. «*l»«»ra: J«»SIP PETEUXKI* B<* 9f». Will«**. Pa. 1 nadzornik. NIKOLAJ FOVSE. 1 Grab St., Numn-v Hill. N. S Pitt*- lnireto. I*a. 2 nadzornik: IVAN GROŠELJ. 885 E. 1.17th St.. Cleveland. Ohio. POROTNI ODBOR: Prvd>«*dmk i*»n»t. odbora: MARTIN * »BERŽAN. Ii*.x 72, Kast Mineral. Kan«. 1 porotnik: FRANC TERf»P<"l^. R F. D. .*i. Ros 14«. Fort Smith. Ark. 2. |»orotiiik: JOSIP COI.OB. lt*l« S<». 14tb St . Springfield. 111. VRHOVNI ZDR WNIK: Or JOSIP V. ORAHIIK. M-": F. i »bi«. St.. Piltstmrrfi. Pa. Glavni urad: €34 Main St.. Johnstown. Pa. —^^^ l R.\DNO GLASILO: "OLAS NARODA**, M* Cortlandt Slre»-t. New York City. Cenjena druitra. oziroma njih uradniki so uljudno j»rn5cni. pošiljati rse dopise naravnost na rlavnen tajnika in nikogar drucega. Denar naj se po£lje nlino potom Postnih. Kxpresnih. ali Rančih denarnih naknznie. nikakor pa ne i»ot<»m privatnih čekov. Nakaznice naj se naslavljajo: Blaž Novak. Title Trust & guarantee Co. in tako naslovljene {tošiljajo z mt'xriiim poročilom na naslov gl. tajnika. V slur-aju. da oftazijo društveni tajniki pri jM>r«W"-ilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika* da se v prihodnje popravi. Kezit št. 159 Podružnica. Kan Franeieeo. Cal. članarina Rezit št. 160, Josip Faletie, za X. D. Rezit št> 161, Frank Drašler, Kezit št. 162. Josip Jenič, Rezit št. 163,- Josip Meden Rezit št. 164. Josip Zalokar, Rezit št. 165. Karol Vintar, Rez »t št. 166. John Pika, Kezit št. 167, Mike Pikš, Rezit št. 169, Anton Pluth, Rezit št. 170. Viktor Drobnie, R zit št. 171. Anton Grdina. Rezit št. 172. Josip Perko, darilo Rezit št. 17:5. Ivan Kršar. za N. D. Rezit št. 174. Ivan Zupan, Rezit št. 17S, Ivan Gottlieb. Rez »t št. 17**. Anton Malesich, R« /it št. ISO. Joseph Beribak. Rezit št. 181, Frank Ketelj, Rezil Št. 1"2. John Markovih. Rez. t št. Is:?. Joseph Kremene. Iie?:t št. 1^4. Joseph Zupan rich, Rezit št. 1S5, Joseph Kraner, Rezit št. Jakob Požun. Rezit št. 187. Jakob Ambrož. Rezit št. 188. P«»družniea» Forest City, Pa. članarina Rezit št. 189. Stanko Mlakar, za K. D. 20.63 1.00 5.00 5.00 1.00 500 Vinko Bonae J. Smole j Ignac Prelogar Josip Černe Frank Ovčak Anton Se, P. Z. zapisano, da je plačala or«;, i izacija leta 1909 "(ilas Narodu" 2(>0 dolarjev, opozarjamo članstvo, naj vpraša glavni odlmr, kam .je šlo osemdeset dolarjev. Ker jih mi nismo > pre je! i in ker so kljub leniu navedeni v izdatkih, mo- 11.30 zvečer, rajo na vsak način kje tičali. : Paul Schneller, predsednik. Uredništvo. ! - Skupaj____$ 652.74 ....... 444.45 . 147.26 . 652.74 Skupaj dosedaj darovanega od 30 oseb 8101.50 Kd< 14thitivni mučni bolezni influer.ei umrl moj prcljublje-ni JllCŽ MIKE JENKO. doma iz Sembij j»ri Ilirski Itistrie: na X«-traiijsl;em. rojen 1. 1882. V starem k ni ju zapušča mater, tukaj pa brata, Johna Jenko, ki se yabaja nekje v Alabami. in mene žabijtičo soprogo s tremi otroei. Zahvaljujem se vsem mojim pri-iateljem, ' i so me obiskali in to-" ..čili. zlasti Ani in Jožefu Safiič ter Rozi in Jakobu Tor;yšek. Po-»•'•no I:Vido izrekam drnštvn sv IVarbare in drnštvn sv. Petra in "nvi* Št. -f.4 NIIZ. a spremstvo na ]»okopalisčp ter izkazano soža je pov<» lo:n >mrti nir jega Ijnblje-leira !'■»./;. iu skrbnega očeta mo-i;ii redol/nih otrok. Pokojnega p n poroča m v blag p« Tniu. Bodi mu lahka ameriška zemlja! Žalujoči ostali: Frarčiška Jenko, soproga. Frančiška, Marija in Franc, ot roci. Primero, Colo., P. O. Box 462. (5 6—11) t Skupaj. .$160.98 Bilanca dne 31. avgnsta 1918. $1244.45 $ 366.53 Cle- Denar je naložer na Main Office The Cleveland Trust (V vie* ad. Ohio. S te je bil dnevni red gotov in nato je predsednik zaključil sejo Frank Hudovernik, tajnik. SOBRATOM S. D. P. Z. V PREMISLEK. FINANČNO P0K0ČIL0. — DO HODKI ZA SEPTEMBER. ' Darovi, narodni davek, Članarina. Inn SDPZ. dnetv .i' mnenja bot so gospodje v glav- — 5 vedno eitam (rlasinem uradi:. Pravila SDPZ. so do- Mat F. Intihar društveno elasilo i bra, le žal. da se jih glavni urad .Josip Boldin ne drži ampak se meša v stv.tri. Frank Tomažič l i bi ga ne smele v društvenem Martin Gorišek življenju popolnoma nič brigati. F,.ank Gruber Podpirani Nova Dol.a ; Naroda kot SDPZ. Pri tem pa večkrat naletim na kako resolucijo ali na protest proti našemu sedanjemu glasilu. Moje mnenje je in mnenje mojih društvenih sobratov, da zaen- 4.00 2.00 2.00 0 50 0.50 2.25 Glavni uradniki se večkrat kaj!Podruž št o. Članarina zmotijo mi prepričan sem. da take pS^nk in Fanny Hudovernik 2.00 pomote nastanejo vsled +ega. kerlFrank Mohorčič 1.00 krat ni treba glasila premenjavati.j j'"1 slav,w stvar politika ^ Josip ^erne Zveza postranska. John Cebular Glas Narc^la .i_e prvi slovenski; Herman Mohorčič list v Ameriki. Ce liočeiuo samim Louis J. Pire -••bi dobro, ga moramo obdržati. Nick Kovačevič < e hoeemo res napredoa ati. mo-jQeo Latkovich kov. ki pravoensno ne pošiljajo j ramo imeti kot glasilo dnevnik, ne peter rroatlano\*ieh poročil iu ne izpolnjujejo svojih'pa malozrwnrh tednikov, d »Iznesti. Cunja proti irlasilu sej Iverjem sem skoraj, da so-tudi je .po kjijii sedanje glasilo n: še nikdar dolalo škodo organizaciji. Ce jvr ne priobča retlno mes»s-nih in šest-mesečniii poročil, ni to krivda u-redništva, pač pa glavnih uradni- irftjo-n mnenju vprizorilaj iJniyi sobn.ti mojega mnenja, vsled politike to se pravi, ker s pozdr*noui Glas Naroda nore biti z ozirom na. se, IlenuMi Mohorčič, Re/it št. 114, Frank Mohorčič, Rezit št. 145. Ivati M oži na. Rezit št. 146. Podružnica Pueblo. Colo, članarina Rezit št. 147. Podružnica Nottingham. O., članarina Rt zit št. IS, Podružnica Black Diamond, Wash., ia N. Re/it št. 149, Dr. Frank J. Kerti. Re/it št. 150. Anton Smole, Rezit št. 151, Josip Čeme. Rezit št. 152. Lovrenc Hand i. Rezit št. 15'J. Podružnica. Carbondale. Rezit št. 155. Karol Mratnor, za N. I>. R« zit šl. 155. Louis Alešovee. darilo liezit št. 156. Anton Eppieh. za N. D. Rezit it. 157, Josip Zalar liezit it. 158, Anton Osovnik, 2.(KI 1.00 15.0C 20.25 50.00 1.50 2.00 25 5.00 1.00 5.01, Karol Zgonc Marija Pakiž r^uka Trhlen Janko Vidovich , Ivan Pakiž Steve Praporinik Nikola Dragič Marko Hadovinac Jakob Petrič John Arko Edward Kalish Joe Kregar i John Gornik ' Rev. James C Vrne Josip liogolin I. M., darilo I. M. narodni davek Josip Lapajnar članarina John Gržinčič Franee Korče Carmen Koree Andrej Korenčan Fannv Korenčan ) 1.00 1.00 1.00 5.00 1.00 0.50 0.50 0.50 0.50 0.50 0.50 1.00 1.00 1.00 1.00 0.50 0.50 2.00 3.00 2.00 2.00 1.00 0.80 1.00 1.00 1.00 2.00 10.00 1.00 1.00 Agnes Zalokar 4.00 Josip Faletie 3.00 Josip Svete darilo 25.00 Podružnica št. 3 nar. davek 25.00 Skupaj $185.90 t NAZNANILO IN ZAHVALA. Sorodnikom, znancem in prija tel jem naznanjam da je nemila '•mrt pobrala moja dva brata FFANKA in JOSIPA PAPLER. Doma sta bil-i Dotlenje Dobrave na Gorenjskem. Frank je bil star -litsip pa 25 let. V starem kraju zapuščata očeta, mater, brata in tri sestre, tukaj pa mene žalujočo sestro. Oba pokojnika stjj. bila v društvu Slovenski Gozdar SNPJ. Zahvaljujem se članom omenjenega društva, ker ^o ju spremili v naj-k»pšem rcibi k večnemu ]>očitku. N,-ij v miru počivata! Jera Krašovec, sestra. Davis. "\Vr. Va., I>ox 167. (5^6—11) STROŠKIf Ček 5t. 30 Frank Hudovernik ^ za znamke itd 11.03 Ček št. 31 za slike I. VSZ. 20.00 Cek št. 32 tajniška nagrada za| dva meseca 20.00 Ček št. 33 nova zastava sla vi je" Ček št. 34 razglednice Skupaj $92.03 Ker je bil stem dnevni red gotov. zaključi predsednik sejo ob 11.30 zvečer. Paul Schneller, predsednik, F. Hudovernik, tajnik. II. izkaz darov za tobak jugoslovanskim vojakom na ital. ronti. So darovali sledeči: D14. Drago Marušič 2.00 Frank Kenik 1.00 Frank Mohorčič 1.00 Josip Kregar 2.00! Anton Grdina 5.00 j Viktor Drobnič 2.00 j Josip Jenič 0.50 i Josip Kregar 0.50 Karol Krovatin 1.00' Jakob Jarc 1.00 Dr. Koler 81OVENSKI ZDRAVNIK 638 Peon Ave., Pitltbnrgb, Pa Podružnica št. 21 članarina 4.50 5.00 1.50 1.00 3.40 D. Pa., članarina Podružnica št. 21 darilo Josip Debevc j Josip Adami je John Ravnihar Mihael Meze Ciril Svetlin Anton Birk j 0Q Rudolf Mihelič j 00; Podružnica št. 25 članarina j 00 Ivan Zorman 85.:i0 Joseph Gombač 15.00 j Louis Mežnar 3.00' Podružnica št. IO.OO! Frank Pekol 1.00 Ignac Pekol 1.00 Josip Marolt 1.001 Karol M ram or 7.50 j Mary Jframor 50 Frank Drasler 2.00 Josip Jenič 1.00 John Pikš 2.00. Frank Mohorčič 1.00 f Anton Šuitariič 1 članarina 9.10 0.25 0.25 0.25 0.25 0.25 0.25 0.50 8.00 3.00 1.60 1.00 17.25 5.00 5.00 3.00 0.50 0.50 5.00 5.00 1.00 1.00 1.00 t NAZNANILO IN ZAHVALO. ružnim srci 11 lrrv.nanjani sorod-nikoin, prijateljem iu znancem žii-lostno vt~t. da je 25. oktobra ob 11 T5 zvečer, prevideii s sv. zakramenti, preminul moj ljubi soprog, oziroma oče JOSEPH HROVAT. Pokojni je bil doma iz vasi Reber. fara Žužemberk, rojili leta 1^72. X Ameriko je jur^el 1. 1*«»K v La sa'let III., in bival tam do 1. lf^J. nakar « dni/ini Pavlin. Mary John Deičatju in Js^seph T."idien. ki so mi »tali ol> Ktr.'«ni |»ri Miirtni postelji: nadalje se zahvaljujem Joseph Misleyu. ki mi je preskrbel vse za sijaje!! pogreb; le2»a hvala tutli dneštvu Jožefa .št. 76 JSKJ.. kojega "•bin so ga -spremili k večnemu počitku dne 27. oktobra; iskrena hvala vsem Sh»vencem iu Sloven-k j ni /a !;rasne vence in šopke, ki so jih darovali ranjkeinu v mm. Tebi. ljubljeni iti nopozabljeni" soprog in (»Če. naj bo lahka ameriška žemljica in večna luč naj ti sveti! Žalujoči ostali: Mnry Hrovat, soproga. NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnini srcesn naznanjam vsem joseph? John in Edward, sinovi, sorodnikom, prijateljem m znan- Jo?ie ^^ Anna> ,*erUe, cem žalostno vest, da je po kratki 0rcgQn ci ^ ^ Kilezni zaspal moj soprog m oee FRANK HRVATIN. Star je bil 30. V Ameriki je bi .al 5 le+. 1'mrl je dne 14. oktobra in pokopali smo ga 15. oktobra na katoliškem pokopališču v Thomas W. Va. Ranjki je umrl za pljučnico rr> bolehal je ^ dni. Mi smo se potru-lili. kolikor je bilo mog(>če. ali /.alibog ni bilo pomoči za njega: prišla je smrt in strgala nit življenja mlademu možu. Ranjki je bil doma iz Skadan-ščine pri Materiji na Primorskem. V stari domovini zapušča mater. Iva brata in štiri sestre, tukaj pa mene žalujočo soprogo in dva ne-dorasila otroka; hčerka jc stara 3 leta. sinček pa 1 leto iu 8 mesecev. i Ranjki je bil član društva SNPJ in SDPZ. iskrena hvala vsem tistim ki so mi bili v pomoč ob njegovi zadnji uri, kakor tudi onim ki so ga opremili k večnemu počitku. Tebri. dragi soprog in oče. pa bodi lahka ameriška zemlja ii v niru 1 »očivaj ! Žalujoči ostali: Frančiška Hrvatin, soproga. Marija in Frank, otroka. Frank Grdevič, bratranec. Thomas. \V. Va., I$ox 138. (5 6—11) t NAZNANILO IN ZAHVALA. Žalostnim srceui naznanjam sorodnikom in znancem, da je po kratki 111 mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, 22. oktobra za vedno v Gospodu zaspal moj soprog, oziroma 18. (5-6—11) NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužniin srcem naznanjam vsem s-orodnikom, prijateljem in znan ceni žalostno vost. »la je po kratki bolezni za vedno zaspal naš priljubljeni rojak j ANTON NOVAK i v starosti 33 let. Preminul je 2S. oktobra v bolnišnici v Otrobe, I Pa., za špansko infTuenco. 26. okt. j je še san" šel v bolnišnico in w>i t Dr. L0ft£NZ BRNI SLOVENSKO 0OT0U6I ZDBAVNIX teBOIJAUBT lOiDH BOLEZNI MoJa stroka Je adrarljenje akntnlb la kronMMlli koleni Jaa mm le adravlm nad 23 let ter imam akoAije ▼ redi boleznih la kar mrnm iloTaak% eate tu moram popolnoma razumeti la 9» ■tati va£o bolezen, da raz ozdravim in rrnem moč in zdravja Urad 28 let mm pridobil posebno zknSnJo pri zdravljenju moftlk baiZMl Zato ee morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa K da vaz poopolnoma oadrarim. Ne odlaiajts, ampak pridite 644'Penn avenue Pittsburgh, Pa. MfltrapOcM kri, mnenje ki Um po Ipil T grl«, izpadanje ima, bolečine ▼ kostek, stare n kolMDi, srtaibeloet, bolezni ▼ mebnrjn, lsdicah, Jetiak In Itlndw. .........................katar, zlato iilo, nardnbo Itd. ** Undne nrs se: T ponedeljkih, čredah la petkih od 9L ni SfatraJ do 8. popoldan. V torki li. četrtkih h sobotah od %. ara agstraj do & ara srafler, ob nedeljah pa do 2. ara popoldan. —» ft mM ne sdrariin. Pridite ooebno. Ne posabile tee la naslov: Dr. LORE N Z, 644 Pei» an., Pittsburg, Pa. imikl rablje aMa. ana MUa t—rrm | NAZNANILO IN ZAHVALA. Tuznim srcem naznanjam vs«-m sorodnikom m znancem žalostmi vest. da je nemila smrt pobrala mojega »»proga JOHNA MAVSAR, . . 1 ........ . doiiia >/. fare Stopiee pri Novem preteku dveh dni je izdih.ul svojoj„iestu na Dolenjskem, star Y2 let. dušo Pokopali smo ga 30. okt. na!p0 10dnevni bolezni je, previden katoliškem pokopališču sv. Vin- s sv zaUramenti, v Gospodu za- ce,lc^- ....„_ . spal dne 24. oktobra in je bil po- Pokojm je bil doma « Trnovega nj, katolKkain pokopali^ i na Notranjskem podomaee Tone dne 20 oktobra. TuUaj zapuš- , Novakov iz Iv«.pIov^ Spadal jeižahljo-0 iu eu brata, k društvu JSKJ. v Deny, Pa. Y v stJarem ^ ^eta, mater, I starem kraju zapusea soprogo in brata m sem m>tom se Mlivaljujem dru- | Bodi mu lahka zemlja, v miru -lvu slovenski Bratjo SDPZ. Ui-,iiaj počiva! ^ y Indianapf>iivu, ki mu je da- t - , rovatolepi venec v zadnji pozdrax Joe m Frank Gombac, sorodnika. m se vdeIeiii0 pogreba razmerah, I^aggalcv. Pa., P^Q. I}ox H5. r ..k(11- dopuščajo. Obenem se zahvaljujem vsem prijateljem ki so mi stali na strani v tej brid-Zračni napad na Bonn. i^j »ari. posebno Jožefu Gaenik rn Amsterdam, Nizozemsko, 4. no- njegovi soprogi ter Antoniji Kos. vembra. — Neka oficjelna lyzo- Prav lepa hvala tudi za krasile javka iz Kolina pravi, da je pri vence Martinu in Ani Brezovšek zadnjem zavezniškem napadu na ter družini Ix»vLšek. Bonn, 14 milj južno od Kolina, Pokojnega priporočam v moli-bilo ubitih 27 oseb, 35 pa ranje- tov in blag spomin. V mira ndj nih. počiva! i € M Žalujoča ostala: POZOR, DEKLETA! Julija' Mavsar, soproga. Želim se seznaniti s Slovenko Martin Mavsar, brat. ali Hrvatico, staro od 20 do 30 Indianapolis. Ind.. 060 North let. Jaz sem star 28 let. Naslov; Haaigh Street. . , J. J. K., P. O. Box 176, Anawaltj * * w^ra. Slovenci, na noge VELIKANSKI AMFRTŽrTT aSKOPLAN. Odgovor prcil^cdnika W. Wilsona na avslrij>ki) mirovno n«»t« napolnil je sr<*a vseli pravih Jugoslovanov z neizmerno radostjo i. hvaležnostjo. ^ Vsj, katero so dvomili o bodočnosti jngosbrvanskega naroda. v-» oni, kater: so mislili, da je svobodna, neodvisna, demokratska jnu slovanska država '■urno krasen, a neizpolnjiv sen. imajo danes ga-raueijo imjmočiuejše države na svetu. več. mi veuio, da da::— govori predalnik Wilson v imenu vseh za vezni kov. in da vslel t ua ne bo miru. dokler se ne združi stoletna ječa potlačenih narod«, livstm-ogrvke monarhije. Večna slava za t«» velikemu predsedniku Wils««iu in plemen::! >meriti, prvoboriteljici za SVOBOIK) IX PRAVICO! P«»dnižnie« S. N. Z. s«» dobile telcgrafičua navodila, takoj ko je Izvrševalni odboj iz\edel za tekst predsednikovega odgovora. Upa-nio, «la mi \ ».e (»odruŽiiiee svoj«> dolžnost izpolnile. Prav je. da se <>b tej priiiki spomnimo vseh onih. ki so s svojim «'ehnn in trpljenj m pripjmiogii k temu. da j«1 naš narod d«»bil iz rok j r« Isednika Wilsona svoj "veliki carter svobode". < asr gre pre i vsem našemu divnemu narodu Slovencem. Hrvatov :>\ Srbov v domovini, ki navzlic najhujšemu terorju, navzlic gozdovom vislic in morju krvi ni nikdar pokleknil pred avstrijsko avto-1; racijo. Na sijajno držanje našega naroda v najstrašnejših dneh njege v zir »lov ne p »pravici gleda c«l svet z občudovanjem. Zahvala gre i Jug.' 'ovituskemii rb n Ko je p«»čila prv; s«k voditelji naš«-g: on Fam je ves izsušen, a vendar še snuje Bogu neljube naklepe. Po siv.di sobe je začel veti bel oblaček in kakor radosti je trenilo po njegovem lieu; no. zakaj je hipo-i ma postal nepremično, z odprtimi ust mi, niti ne zgane se. zakaj so se mn jeli lasje jeziti kot ščeti-! ne? V oblaku se mu je pokazal neki čuden obraz. Neprošen in nepo-zvan se mu je prikazal; vedno jasneje so postajale njegove potez*, vedno boli nepremično je vpira",' svoje oči v čarovnika. Njegove čr ' ne obrvi, oči. ustni — vse mu je bilo neznano, nikdar, še celo svoje življenje ga ni videl. Strašnega pa ni skoro nič na njem; a nepremagljiv strah se je polotil čaro dejea. Neznana čudna glava je še istotako nepremično zrla skozi me glieo na njega. Meglica je izgi nila; a nedoumne Črte so postale ! še ri-zkeje. ostre oči neznancevc niso nehale zreti nanj. Čarodeje« je pobledel kot platno; z divjim.! Sc-erova zdravi* v rlvua . > .zdravje v družinah. Jlzborno mazilo, Ako vas tare revmatizem. protin in nevralgija. potrebujete kako dobro olje, s katerim sc iraiete zunarje. To zdravilo rabite morda že takoj; poskusite ga. in se boste prepričali o njegovi izbomesti. Ni vam treba odlašati. Vzemite Severa's Gothard Oil (Severovo Gothardsko olje), katero ne potrebne nikakega posebnega priporočila. To zdravilo se samo priporoča kot naj He! j & liniment za take bolezni. Izborno zdravilo, ako imate okorele mišice in sklepe, Vake poškodbe, in vsakovratne druge bolečine r.a telesu. Vzemite ga. kadarkoli je vam treba kakega mazil-nega krepčila. Prodaja se v vseh lekarnah. Cena BO in 60c. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA CONVIIU e* r**-'«. bo za življenje in smrt Jugoslovanov. Vedeli so tudi dobro, «la tv* vajo svoje življenj«- in premoženje. bod«w-nost in srečo svojih rodb;n 1 n >,«* po>tavil.j«> po robu nemško-avstrijskemu kolosu. Ali neustrašeno mi dvignili zastavo svobode in pravico samoodlo-«-evaija za naš jugoslovanski uarod. V najtežjih časih, ko je srce vsa kega rodoljuba trepetalo od negotovosti izida gigantske borbe, ko si• m- plašno net ipirji in "(»ste lid«'c skrivale v svojih luknjali, stal j«-•Jugoslovanski Odbor neupogljivo, vstrajno je delal, zaupajoč v zma go Pravice, formiral divizije prosi o vol jce v, informiral javno mnenje celega sveta o trpljenju in žrtvah, o težnjah in nadah našega mučeni-skega naroda. Vemo njemu na strani je delal v Ameriki Jugoslovanski Narodni Svet, čegar bistveni del tvori naša Slovenska Narodna Zveza. Zahvaljujoč se naporom in vstrajnosti Jugoslovanskega Od bora. danes pozna in sp«»štuje «-el svet narod Slovencev. Hrvatov in Srbov. Mi, pred malo leti še ubogi, zaničevani, nepoznani, smo danes ponosni, da je naša svo«loda, naša jugoslovanska država, bistven del programa vseh zaveznikov. Strašna osveta m. v. GO G OLJ. (Nadaljevanje.) Ne, Katarina, moja duša slu- šeno živino. In kot vihar se j« ne nagledajo in ne naveličajo svoji h svetlih podob, nasmehu jejo se li p.il gospod Danilo nazaj in že *ljim in je P«"l™vljajo, priklanja švigala čapka je veje: v sredo Dnjepra se oni li bližnjo smrt. Nekam mučno je živeti na svetu; slabi časi nastaja- švigala čapka z rdečim vrhom v . . jo. Oh. pomnim, pomnim jaz leta: «b!ižju poslopij in že se je tudi ne1.d™,l?J* Pogledati: mkdo razen mi se pa ne vrnejo več. Bil je se redčila tolpa krog njega, živ on, čast in slava naše voj.-ke.! Ne bijejo se jeilno in tudi ne naš stari Koiiaševič! Kakor da dve uri Ljehi s kozaki; malo jih ne svojim glasom je vskriknil -* zvrnil lonec.--Vse je izginilo^ iad zemljo t Se-li niso utrgali z * ; neba težki oblaki in nagromadili XI. po zemlji, saj je tudi na njih ta- — — k a siva barva, a bela vršina se ble- ce rado «»zre z višine vanj in po- — L miri se, ljuba moja sestra! sti in iskri na solneu? Do Karpat-grezne svojo luč v hlad steklenih govoril je stari asavel Goro-jskih gor slišiš rusko govorico, in voda in tudi pribrežni lesovi lju sanje povedo malokrat res tudi Še za gorami se ti odzove mar- bijo. zrealenjc v vodi. Zelenokodri illlc°- sikje domača besetla; vendar pa že se gnetejo s poljskimi cvetkami ki — Lezi, sestrica! — dejala jeUmdi ni niti vere iste, niti jezika, vodi. sklonivši se gledajo v njo se njegova mlada sinaha. — Pokličem Mnogoštevilni narod «>grski žiti starko, vražnico; nji se ne more vi ondi; jez«li konje, bije s>e in ustavljati nobena sila : odvzame ti pije prav tako kot kozaki; a za vso plaliost. j konjsko opravo in drage kaftane — Ničesar se ne boj! — rekel ra izdaja žolte zlate. Širna in veli-je njegov sin. prijemaje za sabljo ka jezera so med onimi gorami. — nihče ti ne stori nič žaelga. j Kakor steklo so ona mirna in ka-Otožno in motno je gledala Ka kor v zrcalu se zrcalijo v njih go- idejo zdaj le kozaški polki tu je še ostalo in teh in onih; pa go- isolnca in sinjega neba ne gled; vanj ; redka je ptica, ki poleti do| srede Dnjepra. Bahotni! ni mu• tarina na vse, bila je vsa prepla * 1 i vrhovi gora in zelena njih vno- žja. Bahotni Ijednake reke ua svetu. Čudovit jejšena. pred mojimi očmi! To so bili zla- spod Danilo ne odneha" 's'sedla j1),,jePer .tudi v toP!i ,etlli 1H*-b ko — Sama sem si kriva, izpustila iti časi, Katarina! Stari hetman ie meče z doWa svojim kopjem z pOSpi" elovek- zver 111 Ptlea> ,e sem Naposled je dejala: -Ce te.In i praznuje cel naš jngosb.vamski narod svoj veliki danjtedel Ua vranjem konju- blest,da «livjim svoiim konjem tepta peš'i " Se vellcastuo oz,ra P° nebu Ne da mi miru! Že deset dnij s 'Hlajenja, praznuje tinli Juir«islovanski Odbor dan velike zmage svo jega modrega, a kremenitega iu neustrašenega delovanja. Razgnane m) megle dvomov in nezaupanja; danes nima nikd \CČ izgovora, da je Jugoslovanski Odbor delal ali. da dela za kralja Zaporožcev. Začel je govoriti ln t Sedaj je r-as, da tu Pri va« v Kijevu, a gorje me- tra SO bili zbrani poveljniki, po trgajo kozaki z ubitih zlate plaš-'-e 'J.e ob,aelio- Iz oh!aell}» vsiplja- je se ni zmanjšalo uiti za kapljo straneh -se je gibalo rdeče morie in l»<»gato or«.žje• /e zbira -«»sp .d' f0 zveztie: zv«zde gore m svetijo mislila sem si, na tihem si vsaj - Danilo .sv«»je hlapce v ,n„n„i ^ nad m vse se hkrati svetli-; vzgojim sina za osveto--stra pogonj. ze nad zemljo, in vse se hkrati svetlikajo v Dnjepra. Vse zvezdice ima [šen. strašen se mi je prikazal _ ■ , ........ . . ------ .le dvignil oči, da bi sklical svoj-1 vredni. Fo bomo predvsem dokazali, ako izrujemo iz src vse rualen- pano Zapiakal je starček, ko na- « e k sebi kostne preds«Hlke. ako p«,Kopljemo vse malenkostne in strankarske jc spomnil prejšnih činov in pobo- kačen : zagledal je Katarinine-a s,»ore _ ee ne v««lno — vsaj de. takrat, ko bo naš narod na SVoji|jev e1k -e hi ti ve,k.]a Katarina, -četa. Omii st«»ji na -M.ri in mer"z, ..... temlji svoj gospod. , , . . | kako smo se tedaj klali s Turki! mušketo vanj. Danilo požene svo s. svoJlml sPer,n11 vranami in iz j rina!" kričal je, Sloga m e«l»nstv.t je iie..bho lno potrebno, ako hočemo uspesno]^a s(> Ju- pozna j, i1Mr:i i:il.,;., ....... i.......i. ;davna razpale gore. dvigajoče s« |meš za moža i-.' vol-;,/; a ■Dnjeper v svojem temnem naroe sanjah! Bog vas obvaruj, da > r>t\H>l \ t S l c.Z - -.-'i 1»" t JU; niti jedila mu ne ubezi. razei>jga videli! Se zdaj mi tako bš.j< če ne pogasne na nebu; črni gozilisrce. — <4Pogubim ti dete. Kala pomagati svoj »m trpečim brat«»m. Kako b«»m<» podali bratom Hrvatom in Srbom ljubečo roko, akc se niti Slovene: med seboj ne moremo p«ibotati? To pa imejmo ved'u na umu. da leži samo v zjedinjenju in n«*odvisnosti Slovencev, lir \atov io Srb<>^' 1>« Ijsa iu -r«-r-na bod«»čii«»>t naš«»ga naroda. Nov duh mora zavladati s«nlaj v vrste Slovenske Narotlne Zveze Izvrševalni 0.i|>«»r po>:v!ja na d«'li» slehernega Slovenca in Slovenko l.uajsta ura je « i!imo pripravljeni na veliki dan Svobode. N il«'!o. «la ne bodimo stali osramoeeni. ke«lar nas bodo vprašali «»svn bojeni bratje. Kaj bodo? Agitirajmo tm d >vojimi prijatelji in znain-i v.a vstop v Sloven "ko Naro ino Zv«/o. Suujmo nove ptnlružnice SNZ. Nabira.tmo pri iJo narodni «lavek. V>;ikd<» kdor se ne sramuje svojega slovenskeg: rodu mora to / «b;l«uu dokazati. Slovenska Narodna Zveza je osno \ala n»*d<»Takl jiv FOND za prvo pomoč v starem kraju. Vložila ji jega ■>!:ja proti njemu trreš' koza k t ce me ne v za in zaihtevš: nisem. lopnnesli vi za sl0vensko ni jugoslovaiLsko sve |jeja j,, < zgntuia; šiiri kr«»-g!je so me pr«>- v smr ilrle na štirih krajih in niti jedna .Mask ta zagromi — čarovnilv je ' rana se mi ni zarasla pop«»inoma izginil za goro. Samo verni Sn»«- jt vide., kako je J>!esuil«» rdeče oblačilo in čudna čajka. Str«'.sel se je kozak in se zvrnil na zemljo. Pobežal .ie verid St -«-k«» k svoj;-mu «r«ispodu — g«>spi»d njeirov le/:-iztegnjen na zemlji z zati>njeiu:ni •se je naklonila k zibelki, in pre No. kdo jez i i. naj je jasno ali ne. na ogromnem vraneu .' Kak junak nečloveške rasti skače po gorah, čez jezera, kak velikan odseva s svojim orjaškim konjem v mirnih vodah, čegava je ona neizmerna senca, ki miglja po gorah! Oklep se blesti, na plečih je sulica. ob sedlo udaria sablja, pokrit je čelado; brke erne. o«'-i so zatisneue — <>u spi in speč drži uzdi: in za njim sedi na istem konju mladič, paže. ki tudi spi in se speč oklepa — viteza. Kdo je to. Koliko zlata smo takrat nabrali. Drago kamenje so kozaki zajemali kar čapkand; kake konj« smo si takrat priplenili! Oh. '■:'■'■ več se ne bom tako b«»jeval! . r k repa]-: sem. živim br •/ sam ne vem. nmii živim Reda ni več v Ukrajini: polkov;d o i in asavli griz«-j«j kakor p ' :ied :-eboj; nobenega glavnega h< [ ov* Ijnika nimamo; naš;i šl;d:te ■ie je premenila v poljsko, nav nad njim. ga skušajo zakriti b idisi le s svojo neizmerno senco; — strašeno dete jc iztegnilo ročici in kam. čemu jezdi? Kdo dnevi, vidriv so tako daleč okrog. kak«»r le more videti '-.ovesxo t,ko. \ sle«l nočnega vem sinu od gnjeva, k«> jc slišal zašije solncc. ni ga videti! Le red-take reči. Razsrdil se je tudi sam asavel Gorobec. koma so zapazili gorjanci, ga neka ogromna seea |»«> la svi-gorah. JJ« •no in niti megle du se st i - ka k bregovom iu se o le- _ Naj k. ,,oskllsi nesramni an .vrni; rdeča kri j«- izkipela iz p rs. ^ ^"V! St,?;JO'1 kl St' SVet,1^a tikriat sem le priti: zvedel bo, ali No. bilo je videti, da je zaeu-i1 k«»t seme $50 00 na lond tisočakov in ^t« Noben nar«xl ga deal. Žrtvujmo banko. Skr t ;s.»,-;#kov. ni priboril -' in delajmo »im< «ia l>o iz tega semena zraste \«ij«> svobode brez žrtev in naporne . «ia bonnj znaii cenili svobodo. Amerika siuij«* jug- >1<»\an>k'. le-.dji». Na boj slovenski fantje ir mo/.j«'! Kaka «-ast za ako prikorakale prvi oa rodno zemljo ko: c-svoboditclji p.,d zv -zdnat«» zastav«». Vidite. «la je zvezdnata zastav;; najboljši čuvaj naših «>irr< žen:h mej. V tem ča-u, m«»žjc in žeie. dekleta in fant ji- v domovini 7 pre kipevajočo ra«b»»tj«» čitajo zlate bes«-de pr« «lse luika Wilsona. Željne upirajo s\ oj" o *i pri.ti Ameriki. «»1 k« der pričakujejo p«»mo*"-i. Mi vemo. da to njih upanje lie bo zastonj. Jugoslovani s,, , -v<»j«> strani pripomogli k sijajnemu u>pehu IV Posojila Svfdude Dokazali so s tem svojo požrl vo val nost in ljubezen do i«» plemenite zemije, v kateri živimo. Pomagali so pa s tem tudi svojemu nar«» !u. Hodite pr« pričani, da, kar st«»ri*e za Jugoslavijo. -tem koristite *udi Ameriki. Izvrševali.i «»d gorčica: a m' je iOKavos'i. je. privzemši uidj-vedli«» bolj zaj» da 1 O časi. ea>i; ilin«ili prešla srečna leta.' ček, v kl ' " ' . pr« žido-. 1. d: -e l' ni na Kam š!»pi. si mi vrč ir- Izpijem ga v spomin minoi - .'• in davnih kr! — Kako h«»«"-emo v-;»" li g « ^t« . g«»sp<»«I? <>!:; ,»!:<» >traili g lo Ljehi p<> polju!— je dejal Ste -k«». vstopiv.ši v hišo. — Vem. čemu gr * n». je ru--tnr.il Danilo, dvignivši se z un sia — S«-llajte. moji verni sluge. In je videti, »la je \ .jega vernega,slugit pri sebi; sije «»dprl oči 111 blesiul z njtmi Zdr: v '»'t li. Ste«k<»! Pov«-j Katarini. naj ne ost a vi sina! Tudi i. hiajKM, ga ne os-a vite! In u-iiliiiil je. l,«ii«-Teia jc kozaška nje-g'-.a duš.» iz g<-sp«MNkega t«-!e.a. p.>iri!i sta ustni; kozak spi n«. pr« lunino. Zapiakal je verni duga maha gos;.ej Katarini; — Pridi, gospa, pridi; j-* tvoj g-spod; tu ieži na zemlji pijan: dolgv. d<;l «11 ne strežne! Z. p' -iiila j«* Katarl'ia z roka ma i;i >«• vrgla kakor snop i;.i mr t . o :rup':o. Mož tu"j! Tu b /i- ne plaza itamascenke; zasmva ir. bivu kaj ^^ v ,.okah st&r^ se prebuja znova >«nji Dnjeper kozaka. _ Ro«. ve, govoril je da < ud o vit je tudi tedaj Dnjeper in _ ali nisem hitcl potIati n i i mu jednake reke na svetu. Ka •veta »K«» vo- z rt i«. pi rova1 mokr; >e t" zaprtimi o«"-n»i? Vstaid. kov hipoma razsvetljujejo celi svet — takrat je Dnjeper strašen-i Vodeni holini šume in buče. udar jajt» i ti irnre in z bleskom in sto-' k<.ji; padajo nazaj in se zalivajo v dalji. Tako se ubija kova. spremi jajt l. 1 - VOJUO; vesel lil i vranjem konju jase. po.!b«i<-ivsi se in ]»' uuikcivši <-apko oa stran; o : a j>a pla XIII. — — bolj tiho. baba! Ne zaključuje z besedami našega pesnika S. lire Na d A d«- daj. ker resnobni ^o u trud nam nebo blago. d nov ovi. V velandu. O., di 1. novembra 191^. rastjo nam je treba vsprejeti *_ro>te! Kozaki še /= jahali svojih konj. ni*.<> š" pripr.' vili svojih mušket, a ž«- so ai kot listje v je-eni usuli p gori. —- Ej. še enkrat se bomo r>»>: i Paul Schneller, predsednik. Frank Hudovernik, tajnik, i na slavo! — je dejal gospo. 1 Da- Josio Svete, blagajnik. nilo. pogledajoč na tolste gospo ■■ de. odvažno se zibajo«"-e na konjih j«- bilo mesto prestolnica Bulgar- v zlatih oklepih. — Olejte. zop«-t ske. Mesto je precej važno v tr- čaka slava! Nažij -e. duša k«» govskem oziru ter ima nekako;ves« Ija p .slednjiknit ! Ve 12.000 prebivalcev se prišel je naš pr;.:. _________nik! I In poleteli 1 kozaki »ni konjih in li -«» pirovati: meči sečejo; od ,n°J i,v jma ga za stremeni, nje! Oborožite s«*; Sablje gole' ,\'e nagb- iid sokol, ixtegui svojo zabite tinli nabrati >vin..'-eiiegt» ko! Imbiža : — Dvigni se. vstani! Poga j ;n«» e lenkrat na svojo Katari «n l j tri usta. izgovori samo eno medico!.. moj jasli Ke- ;t < mo niorj« bratu Danilu. Njegova ......... dar pa ul-jo natik gor po nebu si jja je! Dobil ga že na hladni sled pride na Krivan. Višje nj: oblaki, kadar se trese črni po>Teiji. kam«>r je legi«, mnogo k«. ,li 1,,ea Karpatami kot je ta : g-.zd do korenin, kadar «lobovj«> 2aškejra naro«la; se pa li nismo za-jH-na m .-rele švigajoče iz obia to tU(H osvotiii? Snio Vl morda ži. vega izpustili kakega Ljehaf Umiri se. dete moje! Nihče se ne o-smeli razžaiiti te, razven ko ne bo ne mene ne mojega'sina. Ko je skončal. približal se je stari asavel zibelki, in dete. vzrši r«»potaj tak<». moje dete je zasjm-na njeni krasno, s srebrom obito b,. Dolgo je kričal moj sin, z«laj pipieo. visečo na jermenčku, in spi. Jaz pr.jdem v gozd. baba! Kaj bo.ler .'e on. na škatljico z blestečim ognjivoiu. iz- gledaš tako va-me! Ti -i strašna. tegnilo je ročice in se nasmehnilo, i:/. .,či I i -diijo železne klešč«« —. — — Po «»četu -se zvrže! — rekel n]j. i-:ak>. - . d eu-! Žare kot «j-je stari asavel. snel » s«d»«- pipi«*'.; g«-M.j! lo.iov«« vešča." poberi in j«» da! otročtču. —"V zibelki j* «»di«» i[ l'i mi ukradeš sina. Kak«) še. pa že hoče kaditi! j« neumen ta asaveh mi>li, da mi Tiho j«' vzdahnila Katarina in je ljubo živeti v Kievu; ne, ne, tu |iričela zibati zibelko. Zgovorili mj imam moža in sina. kdo !w> vendar se, da skupno povedo noč, za nsa skrbel za re«l; Tako iiho sem ušla lo časa >0 vis pospali, zaspala je da me ni-t^ -lišula pes ne mačka. Ti se hočeš pomladiti, kaj ne, ba-a- ha — t«» ni baš težko: treba je sa- -tara mati koza-svojega sina « lovi uz le ;n grenke solze r 1 Imni nad njim rokf :.i«-.j 1ek«» iz oči j. Divje črne med bojujočimi ^c valovi obgoreli štori in skalovje na visok«tu bregu, flb bregn se b'»ri Pa ti molčiš, ti molčiš ladjica z Dnje]»r«»vimi mogočnimi tudi Katarina, g. ^j»«»d! Ti si posinel[vodami. Kd«> izmed koziikov -e je Zunaj in znotraj je vse tiho; Boris odstopil : !te bije U več ^f-; drznil j»opeljati se v i tako hladen, go-' K- •olnu v času. nm kozaki niso spali, stoječi na Kod&nj, Dansko. 3. nov. — Bulgarski kralj Boris, ki je za-fedel prestol «ln«' 3. oktobra, se je odpovedal prestolu. V Tmovu s.-je ustanovila vlada k n tov. na ko je čelu stoji Stambulovski, ki ie bil že «lolgo časa načelnik km« t«»v in agrarcev na Bulgar-skem. Stambulovski poveljuje re-publkiauski armadi, ki šteje 40 tisoč mož. ple>ati. glei. kako jaz pb-sem se je razsrdil stari Dnjeper? straži. Naenkrat je Katarina vzrik I— — in po teh besedah je jela Ka spod moj? Da. moje solze niso do- Vidi se. da mu ni znano, da poži nila. prebudila se in za njo s- je!tarina plesali, brezumno poglede, sti vroče, ne bi te znjhfii s grela ra «>n ljudi kot muhe. vse vzbudilo: i vaj«- na v>e -Irani. Z žvižgom jc niti 1 . «-ei ne! Da. moj jok ni do- Ladjica je pristala; izstopil jc _ rbit ie. zaklan je! — kričala-priteptavala z nogama; brez mere jvolj -lasen, ne vzbu.li te nikdar!^ nje čarovnik. Ni vesel, jezi se je in se sklonila r-ez zibelj____ l»r«-z takta so zvenele srebrne pod.. K-b. p ve i« zdaj tvoje polke Kdo nad kozaki. ki so tako strašno ma Vsi so jo obs-otdli in okamer.eli J kvice. Orni razpuščeni lasje so >c zčijaše tvojega vran.-af K lo b: ščevali svojega ubitega gospoda, skoro «»d 1 ,-.»l-u, upledavši v n., opletali okoli belega vratu. Ni se \ihte! sabljo pred kozaki? Kozaki [Dobro so poplačali Ljehc; štiriin--oziikt. kje je čast ir, slava vaša T štirideset gospodov z vsem or i« is>t in slava vaša leži z zatisnje-'jem in plašči in triintrideset hlap k,-; naj mislij«. o takem učinjen-; 1 izglavo. iti z blo e jc, da se ali o- *nn-, mrtvo iletece. Niti glasu ni bilo ču-[ustavljala, kakor j»tiea je letela rož ti i; in»benih u-> ; nihč- ni ve razrnahavala z rokama, gibala jc Nemške izgube. jell ! 1. ,-i L- London, Anglija, 4. novembra. — Vojake«* oblasti, ki so bile pred " n;;ni očmi tu na hladni zemlji. — cev je razsekanih na kosce; ostab !zb.dejstvu ! rika in vika se onesvešča glava: 'Zagreiute tudi mene, zagrebite rae'so pa s konji vred gnali kot plen; lin' slepi «»»"-i: vse se je pomešalo !/ njim! Pokopljite me z njim! Za !pr«»dat Tatarjem. kozak že kar čuti. kje je pr.. 1 l-ipijit,- mi oči z zemljo! Položite) Po kamen i tih - li na tla ali da «»«.lic- XII. . -»1-,, , , tolj ali neprijatelj; prifrči l": tremi tedni z.-lo skeptične gled- j Ma _ zva!i >t. >lah it.., ,, po vrat ka miru iu to radi " itopnjieah -e jc :ro mi jez lee voja ... ... MUa; sv is; ne li >at>:ja — po zeaJjd -Joka ^e in bije Katarina; v da- ml jo izkopano skrivališče; tiho jf vzdihujejo sk«lga položaja, so l>r«t>rieane na 1: i - - - !i-- 1- , . - «! . » 0 ■ - , . 1 1 ' • j ^c jKivali g.ava. momljajoča /. je- hi vzd.iguje prah: stari asavel j vsi opil. nC da bi skripml z durmi <-*oro prer se nahaja nemška armada v do-L:k„m neraziiraijive reči. No. ' 1 ' Oor««be«- priiiaja na pomoč. M X 1 n«kll**lll VI /4 II Ul VWIOil TAOO lr/»M I «■ * • i _ • . « __ i Stambulovski je bil šele pred kratkim izpuščen iz ječe. Ko j«' stopila leta 1915 Bulgarska v vojno, je bil Stambulovski obsojen na dosmrtno ječo. potem ko je bil spoznan krivim protimilita-ristčnik intrig. Ostal je v ječi do 30. septembra t. 1.. ko je bil po-miloščen od Ferdinanda, še prodno je slednji odstopil. Trnovo je mesto v Bulgarski. ob mm«>gia zgr ti iz sveta. Žalostno je stala stara služabni i-a in solze s( ji zalile oko; težsk kamen je ležal na srcu vernim hlapcem, ko so gle«lali sv«jjo go visoke gore. Gora za spo. . . --------f-------------: pregrebajo kot kameniti vrr; Že je popolnoma oslabela in lc- | postavil na mizo. pokrito s prtom »a desno in levo zemljo in jo zapi-!no ; ptala z nogama na jc dnem j lonec in začel metati vanj nežna- rajo s kamenitirid plastmi, d? je mestu misleč. e; — vi pa ne!.... Kje je»moi ske armade \ tem letu 1. vranjca. kakor ptica polet«,va go--času. kadar se prosto in niogo--- nami in govoreč nekaka zaklinja- ^romadoma kakor podkev med ga- nož! — v*krtkmla ie hipoma »00.000 moz. med katerimi je en ,poJ Danilo sem ter tja. Kriče O-'no vale me! gr.z.11 in goram? n;e- nja. l.škim in ogrskim narodom. Tak b vzemši izza P,>a turški nož - milj on nesposoben za nadaljno hti svojo damaščenko m bije k. g. ve polne vode. On 11- šumi. e!:' Pokazal se je rožasti svit v so- gor ui nikjer pr* nas. Oko jih ne O' to ni pravi nož Tu so j«» po-uporabo. A preteklem marcu pe levo, na desno. Bij, kozak! Udri rr buči: gledaš iu ne veš. se 1 bi. in strašno je bilo tedaj gledati more premeriti, a na marsikateri lile solze, in žab^st se ji j. pok ■ im^la Nemčija bO svežih divizij..kozak! Teši svoje mlado srce; m !premika, ali je mirna njegova r, v njegovo lice: %-ideti je bilo po njih vrh še ni stopila človeška 110 zala na obrazu. _ Preglob ko v .ura širina, in zdis > ti, da i polnoma krvavo, le globoke mr- ga. Kaj čudne so te gore! Ni-li iz prsi ima moj oče srce; ta nož bi ga ............, samega stekla. «la se modro zr |Seine so črnele na njem. a oči je bežalo vzburkano morje iz svoji!.ine «b^egčl. On ima srce trje kot nemška rezerva iz 50 divizij, me 1 Kolji. kozak! Bij. kozak. Poebj e^b, brezmerno v širino, brezkon [imel kakor sam ogenj! Nečastni J širnih bregov, ali dvignilo vihar | jeklo-, skovala katerim jih je le sedem, ki so ime nazaj; brezčasti ------- ---— - — - —* j':«/««, icni -t »'»j e ijiiaun srce; : 11 p to je divizij, ki niso bile če en me zaglej se v zlate oklepe in plašč Ig sec v bojni črti. Se«laj pa obstaja teptaj z nogami zlato in kamenj ' v reki Jantra ter ob zeleznici iz So- katerim jih je le sedem, ki s-o ime,nazaj: brezčastni Ljehi zažiga >'eno v daljino rije* in vije po zeie-J grešnik! Že davno mu je posivela J no morje neznansko Wsoke valo i peklen^kemogniu' nje v \arno. v oreanjem veku i J® počitka skozi 14 dnL Iže poslopja in odganjajo prest ra[ nem svetu! Tedaj se žarko soln brada, tudi lice je že vse razrito, ve, in ti so okameneU osUli visoko' CPride še.) je ga je vešča 6t,AS »ABOPAL S. NOV. 191 g Zadnji rodbiieJoDtbertbier Spisal Jean Eamean--Za "Glas Naroda" priredil J. T. 2 Nadaljevanje.) — Hitro, hitro, takoj.. — je rekla in si pogladila lase raz Celo. — Ana, dajte mi solnčnik in rokavice, jaz grem takoj. Tedaj so pa prišli posli, posloviti se od nje. Objela jih je, vse od prvega do zadnjega. Nekatere dekle so jokale. Perica ji je rekla celo, da se bo v najkrajšem času vse obrnilo na boljše. — Ali je kaj slutila t — Morda? — Na kmetih je vendarle tako težko ohranili skrivnost zase Toda Nina jc bila ravnotako ponosna in pogumna ko* njen oče. Holela je do zadnjega trenutka ohraniti svoj sijaj. — Ko bom zopet zdrava, se bom vrnila v Francijo — je rekla služabnikom. — Potem boste zopet vsi v naši službi, kaj ne, oče T — Seveda, seveda — je odvrnil grof odločno in jzudil svoj' hčeri roko. Ko sta bila preko praga, se je Nina pokrižala in odšla preko dvorišča, kjer je služabnik že pripravljal kočijo. — Albert — je rekla — počakajte me pri gozdu v bližini poto ka. — Do tja bom Šla peš. — Dobro, gospodična. Nina je odšla s svojim očetom po dolgi aleji, ki je vezala grae. z vasjo Montberthier sous-Bouis. Kmalo ju je obilala senca košatih bukev. * • iskri konji začeli dirjati po cesti. Sedela je nepremično v kotu ter stiskala na prsi jasmi-novo cvetje ter v njega opojnem duhu iskala tolažbe. Parkrat jo je ogovorila gospa Dupin, toda Nina ji ni dala nobenega odgovora. Kočija je začela iti vkreber po ovinkih. La levici je bila pokrajina zastrta z modrikastim ozračjem, pokrajina, katero je zapuščala Nina za vedno. — Pozdravljena domovina! — je zajeeala, zaprla oči in začela vsesavati vonj jasmina. In ko je zopet pogledala, je ležalo pred njo mesto, zavito v. prah in dim. — Gospodična Nina — jo je opozorila gospa Dupin — vrzite proč to cvetje. Prehud duh ima in gotovo vas bo bolela glava. Še zboleli boste na poti. Nina je pa ni razumela. Njena lica so počivala na jasminoven. cvetju, solze so ji vrele brez prestanka iz oči, hotela je zakričati in pobegniti, toda ni mogla. Zatem je čuhila. da ji je hotel nekdo vzeti cvetje, pa r;e je branila in ga še tesneje pritiskala na prsa. Tedaj jo je pa navdalo nekaj čudnega. Pred očmi so se ji vrstile sliek iz sanj, slike njene domačije. To je bil gozd, to je bil njen gozd. Nina Montberthier se ni več ganila. — Vstavite. Albert — je vzkliknila gospa Dupin preplašeno. -Gospodična je omedlela. Presneto cvetje! Ce bomo zamudili vlak, i.e bom jaz kriva, pač pa rože. Po teh besedah je potegnila jasmin iz Nininih otrplih in mrzldi rok ttr ga vrgla na cesto. (Dalje prihodnjič.) Najvišji zakon * ^»alns rei puhlica? «m-prema lex!" — "Blagor domovine je najvišji zakon!" Rimsko geslo. Narodna dolžnost je prva dolž Toda kje bi njej se klanjajo vse druge, dobil miljonarja, ki bi se zaljubil v šepasto dekle? Nikdo ni še vpra- smo rekli. Toda iz tega sledi vprašal zanjo. Nihče jt- ni ljubil — niti bogatin niti revež. Nebo se je sanje: Kaj pa je narodna doli-rarotila proti nji — nebo ji ni bilo milostno. nost? Se vedno je padalo nanjo cvetje jasmina, na njeiu» kolena, naj In tu nam zopet odgovarja g*-i.jcne noge. T«»da drdranje voza je prihajalo vedno bliže. Jslo starih Rimljanov: Blagor do- Ko je slišal« to ropotanje. je vzdrgetala. Ali je že odbila ura, movine je najvišji zakon! ali prihaja voznik? še par trenutkov je mislila, da je to drugi voz," Kaj pa je blagor domovine; — toda ta prevara ni trajala dolgo časa. ^ Blagor domovine je -njena najviš- Razločno jc slišala peketanje dveh konj in govorjenje hišnice, ko- ja sreča, to je SVOBODA, spe Dupin, ki jo je imela spremiti v Marsej. Slednjič je pa opazila' Torej svoboda domovine je naj-Alberta. ki je sedel ponosno zravnan na kozlu. {višji zakon. Boj za to svobodo je Nina je nato prehledela. Voz se je vstavil, služabnik, ki je bil opazil mlado gospodično je skočil na cesto ter odprl vrata. Deklica je pa še vedno sedela pod jasmmovffn grmom. — Gospodična. — je rekel služabnik. — Malo časa imamo. -Kmalo bo pol ene. Vlak odpelje pet minut pred dvema. — Vstopite, gospodična Nina — je vzkliknila tudi gospa Dupin — Oče bi bil zelo nevoljen, če bi zamudili vlak. naša prva dolžnost, n jej se klanjajo vse druge Imeli smo majhno domovino; ljubezni. In če je bika majhna na zunaj, .it- bila tetn manjša v naši', srcih, ker je ni«mo objemali z vso ljubrtmijo. Ne pride na to. kako velika je domovina, pride na to. kako velika je naša ljubezen do nje. Eno smo videli vsi, da je domovina nesrečna. Bila je nesrečna, ker ni bila svobodna. Oiutili smo to v vsem svojem življenju. Ker ni bila domovina »svobodna. nismo bili svobodni niti mi in bili smo nesrečni, kakor jc bila nesrečna zemlja, ki nas je nxWi. Vedeli smo. da je bogata, a nje sinovi se 'morali iti v svet — in po njenih bogatih pokrajinah so se pasli tuj-c!. To je bila bolest, ki nils je bolela stoletja. Bili smo kakor otroci, ki jih jc prevozili smo jo v enem dnevu in rodila sužnja — in otrok, ki ga pregledali smo je z vrha svoje naj- rodi, je zopet suženj. In tisti, ki je višje gore. i vladal nad materjo, je vladal nad Toda kakor je bila majhna, bila i"*"'1* eni \1; na i sovraži sin svojo Nina je vstala ter začela lomiti veje v jasmino-iry grmu. Po- je krasna in bila je vredna naše mafer'f JTu je oni najvišji zakon. ki ga narekuje najvišje' ču&tvo ljubezni: dolžnost do domoviue, to je narodna dolžnost. Sin, ki jo bo osvobodil suženjstva, bo osvobodil za vselej njo in svoj rod. Toda ko smo pogledali okoli sebe. smo videli, da nismo sami. Mi-Ijcmi so trpeli. In ko smo pogledali bližje, smo videli, da je naša domovina večja, mnogo večja, bogatejša. silnejša. Saj je nismo niti pozuali! Mislili smo, da sega komaj do prvih gor, pa je segala tja do morja in daleč v one daljave, kjer vzahaja solnce. In tvdaj smo spoznali: Čim večja domovina, tem večje ^dolžnosti! Še več smo spoznali: rim večje dolžnosti, tem večje so naše sile I Zato smo danes silnejsi nego kdaj poprej. Kaj je bil naš narod, dokler se je delil med Kranjce, Štajerce. Korošce, Primorce 7 In kaj je bilo potem, ako smo rekli, da smo Slovenci? Vedno smo imeli zavest slabosti, majhnosti, nezmožnosti. A kaj smo postali, ko smo se spoznali in smo se imenovali s pravim im«'-nom* Postali smo silni, odločni, veliki. Svet nas je zagledal in mi smo zagledali svet. V svoji domovini smo ga videli ter smo sa zavedli, kaj nam je storiti. Zavedli smo se svoje najvišje dolžnosti, najvišjega zakona, ki ga nam nalaga blagor dornorvine. Iu ne čutimo da bi bilo to kaj težkega. Čutimo srečo, ki jo d"i izpolnjevanje dolžnosti, ono srečo, ki jo ima bojevnik, ko «e bori za sveto stvar, ono srečo, ki jo ima popotnik. ko vidi. da hodi po pravi cesti do cilja. /To, kar so miljoni našega naroda spoznali aa" piavo, ni prazna bes««cia, to je večna resnica ; le naravni zakem. ki ga nosimo podedovanega od nradedov v vehi more na mah osvoboditi m'ljone ljudi. Zdaj vemo dobro, I.nj je ta naravni najvišji jsakon Bla-tror domovine, nvoboda naše,* SVOBODA Jl-GOSLAVIJE! Čim večji ideal, tem večja siia in tem večji dolžno