195) TRST, petek 30. oktobra 1959 Le‘0 XV. . št. 258 (4412) PRIMORSKI DNEVHIK Cena 30 lir Tel.s Trsi 94-638. 93-808, 37-338 Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo WNllTy°: 52 sedežev lista «dorotejcev:s>, 1 sedež tetro’* sedež «Baza». rezultata je pred- -------------------- ker sta Scelbo- i!. »H pLnrTtata je pred Cni0’. ker sta Scelbo t Vnl'v skuPina «Pri-5 'doro joi), tako da močan blok, »1 0d^tr^ ■ luuuiln OlUK. 1 trpriil desničar- tekat^l usmerjenih N ko delegatov, ki if' H tI1?eS()ln kolebali Idi 5°tejCe oncno odločili za ll;! Mstvu . Jf S ost-^ razcepila P, i 0 to - *^ena dela, kot * i,es6e j.az,vidno že iz vse U: Ttje J^usije. številčno 1>! h? ta n.« ?bema skupina-f: težkn volilnih rezul- i' %i J°in* oceniti, ker ;t i V,,,. Is*ein izredno za- pleten. Vendar pa ocenjujejo, da predstavljajo glasovi za listo dorotejcev okoli 800.000 članov KD, oziroma 58 - 60 odst., medtem ko predstavljajo gia-sovi za levo listo okoli 650.000 članov stranke in 40 - 42 odst.. Do osredotočenja glasov na dve ostro ločeni listi je prišlo po že vnaprej točno določenih političnih sporazumih, ki pa se niso v celoti izvedli. Tako sta se skupini Fanfani in «Rin-novamento# že predhodno dogovorili in sta predložili svojo skupno listo, v kateri pa sta pustili nekaj praznih mest za izvršila pričakovanja o sode- pa bistveno ne spreminjajo lovanju «Baze», tako da je bil izvoljen samo en predstavnik te liste. Mnogo bolj je zapleten položaj pri dorotejcih. V veljavi je namreč večinski volilni sistem. ki določa, da dobi večinska lista 6'0 mest in manjšinske 30 mest. V resnici pa so dorotejci prejeli samo 52 sedežev, čeprav so imeli absolutno večino glasov. Tudi oni namreč niso predložili celotne liste s 60 možnimi kandidati, temveč samo listo z 52 kandidati in so osem mest pustili za druge skupine, ki bi se zadnji trenutek priključile. Proti pričakovanju in proti sporazumom je bilo od teh izvoljenih samo šest predstavnikov in sicer sami fanfanijevci. To pomeni, da je stotina dorotejcev sicer disciplinirano glasovala za svojo listo, nato pa dodala (kar volilni sistem omogoča) pripadnike «Baze», ki naj bi glasovali za to listo. Sporazum I še šest imen s Fanfanijeve 11' med obema skupinama je bil sle- v celoti uspešen, niso pa se I Vse te volilne zapletenosti iiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiia na navodila generala de Gaulla i in funkcionarjem v P°8im maršalu Juinu . Kardinal Feltin na inšpekciji v Alžiriji Istočasno 'J S" is p „ v Alžiriji je Ž S in » poslal tajna i5*'* % Jayne MansfieRL , urora 16.00 «Zi»»UTl#1 A urar a 16.0U R. Salvatori,. A-Gray. TechAi«>“L, m Ig 1. Garibaldi 1600 cil,e#’ tg Yvonne De Carlo. pe, technicolor. lt (F Ioeale 16.00 ePo**# Anita EKberž- ( 4, »EsobnaP11^ to K sti», scope. Impero 16.30 ger», D. Paget. IJT ■asnksrsp;? Brynner, Robards. ... |Deld«Uf>VL, S. Marco 16.00 «'Y'-noren. na«, Mamie - . letnim prepovfdaoa- r jJ tc 6 oo «Carov™ K pj , 2000 S Savona 16.00 K F sih», James Ste'va5oo0 s^i Vlale 15.30 «V letu 2, : -a-.. u '■Tu ( OLEDALlSČA ~) Slovensko narodno gledališče v Trstu V torek 3. novembra 1859 ob 16.30 v prosvetni dvorani na Opčinah na splošno željo občinstva ponovitev igre vzide«, Edmond ,, Sterling. ..« ,0»"* J Vittorio Venelo 16.w k, rikšo«, Tishiro tt„, Marconi 16.00 «1 tarta® Aldo Fabrizi. niolO0ik Massimo 16.00 'ti stolovka«, Eodte . *ss Gaby Adre Iastrebi 'm ovo Ctne 16.00 «Ja ^ ce«, John Fayne' j ,1 chard. inJlljJ * Odeon 16.00 «Lo''f£ls, \ Burt Lancaster. E ,,,/'! Radio 16.00 «La vioi . Montiel, Raf Vall»M' fe, MILJB > Europa «Pot rcp?*?eia», Verdi «Velika t scope, ♦—Knirolor. ^ DESETI BRAT JOSIPA JURČIČA Dramatiziral Savo Klemenčič TEATRO NUOVO Na zahtevo številnih oseb so se ponovno začeli sprejemati abon. maji za šest predstav, ki so v programu, in sicer od 10. do 13. ure ter od 16.30 do 19.30 pri bla-gajni gledališča. bil baje že dosežen, a ni bil še podpisan zaradi volitev notranjih komisij v obrat;h CRDA. Vodstvo Delavskih zadrug se hoče namreč o zadevi pogovoriti tudi z novimi notranjimi komisijami omenjenih obratov. Badeva je nekam čudna. Delavske zadruge oddajo svojo menzo v najem občinskim menzam, obenem pa vzamejo v najem delavsko menzo obratov CRDA. Kaj se skriva za grmom? Nekateri vidijo v tem manevre krajevne KD, ki bi hotela doseči monopol tudi v tem sektorju na našem področju. Obvestilo županstva Ob peti obletnici italijanske uprave v Trstu je njen glav- ni nosilec vladni generalni komisar dr. Palamara napravil obračun doseženih rezultatov v tržaškem gospodarstvu in pouflaril, da se je v teh petih letih položaj občutno izboljšal, kar je treba pripisati pomoči vlade ter iniciativam in podjetnosti, Tržačapov. Dr. P*l«m»ra j* dodal, ia ja tre*a š* mnogo steriti, preden bo položej normaliziran, toda da bi bilo krivično, če se neabi upo*teval doseženi, redek, zlasti I|e» je trže- Dejansko gospodarsko stanje mesta ne upravičuje uradnega optimizma Končno naj še pripomnimo, da bi se moral dr. ralamara pri tem petletnem obračunu spomniti tudi na Slovence in povedati, koliko je bilo v teh letih storjenega v korist zanj* pdlagi Posebnega statuta, n*pjt*dek, Zlasti »er je irza-š*> gospodarstvi V fazi prilagajanja novemu pofizaju in spreminjanja struktur V podkrepitev teh svojih tr- ditev. je dr. Palamara navedel raznč podatke. Tako je bilo 30. oktobra 1954 na tržaškem 296.727 stalnih prebivalcev, 31. avgusta 1959 pa 308.760 prebivalcev. Iz tega se vidi, da je v teh petih letih število prebivalcev naraslo za 12.050 enot. V prvih letih po prevzemu u-prave v Trstu je prišlo do množičnega izseljevanja, ki pa je prenehalo, saj se j* od oktobra 1956 do sedaj izselilo 9.878 oseb, priselilo pa 10.103. Ti podatki bi upravičtvali optimizem, če ne bi upoštevali, da se je ravno s koncem leta 1956 nehalo naraščanje števila prebivalcev ter začelo nasprotno upadati, tako se je v treh letih znižalo skoraj za 3.000 oseb, kar je dokaz, da je začelo mesto nazadovati, saj je to poudaril dopisniku nekega ilustriranega tednika sam župan dr, Franzil. Toda ugotoviti je tudi treba, da se _ j* prebivalstvo v teh letih močno deklasiralo, V Trst je prišlo na desettisoče beguncev, večinoma kmetovalcev brez strokovne izobrazbe, v Avstrali-1* in drugam pa se šli skoraj sami kvalificirani in specializirani dfil%yci. Tako se je v trei ilo ng p udi, izseli-, česar j* 5.(m2 ehoU V letih 1957-1959 |a se je raz-njerie med jtftel^nimi in odseljenimi ustalilo, t*ko da so razilkf »mzpgtne.J y v S Glede zaposlitve je vladni komisar dejal, da je 20. oktobra 1954 delalo v ekonomskih panogah 56.841 delavcev in*na-meščencev, sedaj pa jih dela 66.518, to je 10.669 več. Od tega se je povečalo število zaposlenih v industriji za 8.067, v obrti 1.965, v trgovini 2.904. Število brezposelnih pa se je znižalo od 17.119 na 13.695. Na prvi videz kažejo te številke vsekakor precejšnji napredek. Ta napredek postane že manjši, če primerjamo celotno število zaposlenih. Iz statističnih podatkov se vidi, da je bilo leta 1954 zaposlenih 86.356 oseb, v avgustu 1959 pa 90.346, to se pravi 3.990 več. Pri tem pa moramo tudi upoštevati, da se je število prebivalcev zvišalo za 12.000. Toda ne smemo pozabiti, da se je močno zvišalo število delavcev v gradbeni industriji, ki je štela konec avgusta 8.754 zaposlenih. Gre vsekakor za hvale vredno dejavnost, saj smo tudi mi vedno zahtevali, da se pospeši gradnja stanovanj ter da se povečajo javna dela. Toda ta dejavnost bo lahko cvetela samo še nekaj l«t, potem pa s* bo nedvom- no skrčila, Trst pa mora računati z gospodarskimi perspektivami na daljšo dobo. Sam vladni komisar priznava, da se je število meničnih protestov zvišalo od 26.100 na 32.900, njihova celokupna vrednost pa od 689 milijonov na 960 milijonov, torej za tretjino. Tega naj bi bil kriv porast prodaj na obroke. Toda ta razlaga ima tudi svojo nasprotno plat, kajti če niso mogli kupci izpolniti svojih obveznosti, je to nedvomno znak krize. Šibka točka v omenjenem obračunu je tudi pristaniški promet, za katerega tudi dr. Palamara prizna, da je močno padel. Po njegovem mnenju je treba t* skrčenje promet* pripisati predvsem dejstvu, da je Avstrija sklenila z vzhodnimi državami pogodbo z* pakup 700 tisoč ton premoga in železa. To je res, toda vlada ne bi smela spati in bi morala storiti vse, kar je bilo mogoče, da se temu stanju opomore. To, kar se tiče nekaterih podatkov, ki naj bi dokazali, da se je gospodarski položaj v Trstu izboljšal. Seveda je res, da je več avtomobilov, telefonov, televizijskih aparatov in gospodinjskih strojev, kakor tudi okrog 4.000 več zaposlenih; toda ne smemo pozabiti, da ves svet napreduje. Vprašanje pa je, kolikšen je ta napredek Ce se primerjamo z drugimi razvitimi mesti v Severni Italiji, vidimo, da je bil tam napredek mnogo večji ter da smo v primeri z njimi nazadovali, kar najbolj dokazuje tudi nazadovanje v številu prebivalcev; medtem ko v drugih mestih naglo narašča. Toda rekli bodo, da smo pač bili vedno pesimisti in tudi namerno. Pa naj pogledajo, kaj pravijo drugi, kot na primer sam bivši župan Bartoli, ki je v nekem svojem članku 23. oktobra napisal, da bi se lahko navedel dolg seznam stvari, sklenjenih in obljubljenih Trstu in ki se niso uresničile po petih letih od povratka italijanske uprave v naše mesto. Bartoliju pač ne morejo očitati namernega pesimizma, saj je vedno dejal, da vlada v Trstu blaginja, kar naj bi najbolje dokazoval ravno pofast števila avtomobilov, telefonov itd. itd. Tudi gospodarski list «11 Sole« je 26. oktobra napisal, da obljube iz leta 1954 niso -bil« izpolnjene, da je gospodarski položaj Trsta usodno težak, da je demografični položaj v zastoju, da se najboljše delovne sile stalno izseljujejo v druga italijanska mesta in v inozemstvo, da je število potrošnikov, kj odpade na v*ako trgovino, padlo n* skrajni minimum ter da je gospodarski napredek zelo skromen. Ce torej pravita celo Bartoli in glasilo gospodarske desnice, potem je pač vsakomur jasno, da optimizem dr. PMamare ni na mestu. na ,ppi oziroma kaj ni bilo storjenega. Pozabiti namrgč ne bi bil sm|l, ja up *. i uuiidiii iioiutpb »»v u z uu nql, de spadajo pod njegovo^ 3*evo tudi Slovenci. c(»— Nezgoda na delu Med delom v strojni dvorani parnika, ki ga gradijo v ladjedelnici Sv. Marka, je 19-letni delavec Angelo Zuppin iz Ul. Belli včeraj dopoldne zdrsnil na plošči, na kateri je bil precej velik madež olja, pri čemer je z nogo zašel v luknjo. Ker se je pri tem precej Udaril po obeh nogah in ker je vse kazalo, da ima tudi verjetne kostne poškodbe, so mladega delavca spr|vili v relilnj avto ladjedelnice in ga odpeljali v bolnišnico. Pridržali so ga na ortopedskem oddelku, kjer manijo, da l»o okreval v 15 ali 30 dneh. Občinska komisija za dodeljevanje stanovanj sporoča, da ne veljajo več prošnje za stanovanja, vložene pred 12. julijem. Izjema velja le za begunce, ki so vložili prošnje po prvem januarju 1958. Vsi tisti, ki želijo dobiti stanovanja, zgrajena na podlagi odloka vladnega generalnega komisarja št, 78 z dne 11. de. cembra 1958, morajo vložiti prošnje na posebnih obrazcih do 31. decembra letos. V poštev pridejo le prošnje italijanskih državljanov s stalnim bivališčem v tržaški občini. Stanovanja pa ne dobe tisti, ki ?o bili kdaj obsojeni na stroge kazni, tisti, ki imajo že IZLETI IZLETI SPDT meseca novembra Slovensko planinsko društvo iz Trata prir*di Izlet na Javornik nad Črnim vrhom predvidoma dne 8. novembra Na Lig (Marijino Celje) nad Kanalom in pfeko Korade v g riška Beda pa v drugi polovici tneheca, po vremenskih prilikah. Na križišču Proseške in Narodne ulice so včeraj popoldne na Opčinah ob prisotnosti gostov in predstavnikov oblasti svečano otvorili novo tekstilno trgovino Josipa Podobnika. Trgovina je res lepo urejena, zračna in prostorna. Na desni strani od vhoda bodo prodajali konfekcijske izdelke, zraven je bogato založen oddelek za volno, nasproti pa najrazličnejše vrste tekstila. V kratkem bodo uredili prostore v prvem nadstropju. Celotni prostor je urejen po modernih arhitektonskih načelih, pod v nežni pastelni barvi, strop in stene svetle in police živobarvne. Tudi razsvetljava je Zelo racionalna in urejena tako, da bodo kupci najlaže in ob dnevni svetlobi presodili blago, Trgovina je bopato založena z vsemi tekstilnimi izdelki. svetu kulture orkestrov; 17.30 Plešite z TEATRO MODERNO Od 3. novembra dalje bo nastopal Elvio Calderoni s svojo skupino operet in glasbenih komedij. Prodaja vstopnic v centralni blagajn:. KONCERTI Danes to v Avditoriju zadnji simfonični koncert Tržaške filharmonije, ki ga bo dirigiral Claudio Abbado, in s sodelovanjem pianista Joaouina Achuearra. Na sporedu so skladbe Brahmsa, Schumanna, Hindemitha in Čajkovskega. — Danes začetek prodaje vstopnic v centralni bla-gajni. KINO Excelslor 15,30 »Zgodba nune«, A Hepburn. P. Finch. Fenice 16 00 ((Mednarodne splet ke«, Alfred Hitchock. Vista-vision, technicolor, Gary Grant (darovi IN PKINPKVKlj Ob priliki srebrne poroke darujeta Sofija in Albert Urdih 1000 lir prosvetnemu društvu «Slavko Škamperle«. Ob drugi obletnici smrti direk torja Marija Sile daruje podjetje Centralsped 2,000 lir za Dijaški dom. RAZNA OBVUtfTII-A PLANINSKI VEČER SPDT V spomin 10. obletnice smrti Mirka Pavloviča, Slovensko planinsko društvo priredi dne 6. novembra ob 20.30 v Gregorčičev dvorani v Ul. Roma 15 planinski večer. Razen spominskega sporeda malo slikovno razstavo, je na sporedu tudi predvajanje filmov letošnjih planinskih izletov LJUDSKA PROSVETA Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo dan«, 3*. oktobra t. I. ob 11 uri na sedežu v lil. Roma II. (>-------- OD VČERAJ DO DANES oseb, in ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 29. oktobra se je rodilo Trstu 7 otrok umrlo je 6 poroki sta bili dve. POROČILI SO SE: uradnik Da. rlo Boschian in uradnica Maria Alberti, zidar Gavrilo Orlov gospodinja Sofia NevJarovsky. UMRLI SO: 70-letna Francesca Lentischi, 79-letna Maria Separo-vich vd, Stipcovich, 85-letna Ma. ria Gorian vd. Ferligoj, 63-letna Irnva Zuliani, 80-letna Katarina Simič vd. Piščanec, 47-letni Ro-dolifo Raseni. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM — Al Cammello, Drevo-red XX. septembra 4; Godina Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul Montorsino 9; Vernari, Trg Val-maura 10; Vielmettl, Borzni trg 12 Valute | Trst | Milan Zlati funt Marengo Dolar . . . Frank fr*oc. Frank švlc. Sterling Dinar Šiling Zl*to .... Zah. n, marka —16800 — —4300,— 616.75 617 — 124 551 123.- 142.75 ( 142 50 1740,— i 1725.— 72.— I 74,— 23.97 ! 23.70 —I 702 — 148.56 I 146,— R A PETEK, 30. hadio trst 7.00 jutranja g '*» Hi ril!« 'mo*' vsakogar^ );j. pa™ MS ru špominMvana Š lipi ero: Šesta npieiu. ocoi« i?-’ gm i" kalni kvintet ZsrA.’ gO.V glasba; 20.00 Sport^ no potovanje, M1!« prireditve v TrsW, ( j(J -1 glasba: 22.00 Zna _ a jifl ^ 22 15 Koncert tenor |# puščka. P* vallaro; 2J00, Gillespie; noč. Kom 't 11.30 *vu,,,v‘t2 30 ~ a Tretja stran; l^V %\ bum; 16.15 Ji 19.45 Glas delavcev-nični koncert, n-cert. .g j ^ •• "STA* Ir I/*-- gej ^*Q| 10.00 zeleni 61*50 0M danska oddajaj*(;a ^ Ob w tretji; 16.00 'fr«,Jfn < L, Miss Kilmansegg mejili J 1 b noga. radijska Ja * *r.#v kj radijska Mali glasbeni v* tl; filmske aktualnost’ u,- gala- N puruclla ,j0 lu!'! 17 15. 19.15 Zl 30- . 1* . % 1-oročila v »I0*- ! H 15 00 _____M 68' p I, po željah; 12 50 ®etiJ* ki (II. del); 13.40 Krn.^,. v ,!* «Najnovejši nLgi>0 ka; 18.00 Tretja ^ g I bena galerija, gvKL.-* 19.00 Ig/.3., ' i«? Shearing; uud M1 22.15 Ansambel, ^ M"* čd.lJ nilO""''' ,.r za vas; 22.35 W< tet za klavir ki a vii- a -1 01 .2,fn’* 6 0°',, V1 327- - .00 Poročila: 5.««- ^ 10.00, 13.0''. D' !2IH> inobro 5.00 Dobro J»“- CJOMlt Madrigalistov f,V fL k , Zabavni orl^pstek J f !v 9.00 Naš podl’9^ ,i; p r , v Ribar: O sinu za violo igra in13./. J* 9.45 Kotiček glasbe; 10 10 lt»M 11.00 Pol ure Pf;, f % Kvintet Niko | spremljavi čil«; v Slovenske otJ.at\bts''A I ■». m trio Los Ml ska kmečka 0M, ta Franc Potočm3 jMj, lovenija 'r/tnorKCsJi' t, lena; 12.25 1lj,'! ?!?mkJ;Ji3tirsk'>.W V Slovenija mena, odlomki (ar,--, ansambel; 1’-? . glas in harm nut s Kmečko j^jo vaja -- - kSSSvPISR 17 svetovne Razgovor zYt( IP" * orkester - . Poie obrtnisKi «: K°anja; 11.°« S 18.10 Kvinte«M \ 5li t*'. 10.iu i, nrr.l v baval; 18 30 oSn*^;. 20.00 Novi P zb^tlfU 4 S m denski '-“'■:tovi 20 30 Mozar'0 Glasbena ibe“^tn^ S™?«««!'' 22.35 Popular „,01-11 Jj l 23.10 Nočna k iSp>' f Cit. 23.10 Nočna rtTV JUJV Od 20.50 dali TV P05 «Glorgio POPI IZ kv. m -T Gambirvl *• 5 Nski dnevnik — 3 30. oktobra 1959 . mn na eisenhovverjevo reorganizacijo jeričani od kri vajo Ameriko se zatrjuje, da pri reorganizaciji ne gre za prestiž, nihče ne veruje, saj ameriški minister za obrambo pravi, 10 Sovjeti v raketni tehniki za pet let pred Američani t-p konec okto- i v-..,0 drugem zaporedij uspehu sovjet- ,'CSne-tehnike 30 3me- i«i Hik E, sp°ročili. da je »4 ^ »tlilT sklenil *P 0 ^organizacijo v d ratZ! ameriško proiz- \9 V t ln vodenih iz' # > ie ■ predsednikov *a V vPtekinil dolgo po-5 < Itr-u ateri so se ra- * j Movnjaki. vlada> vo. 1 «eb Civilni strokovnjaki **Jovo PreP*rali zaradi ^lNtn?Vih usPeh°v» na £ <°CJU' »H bolj točno | *W ’, ,zaradi vrste ne-I*' Kltju so jih ZDA v rž lin n ? Sovjetsko zvezo lin doživele. l.!t“ so lastil h ki 8oSknlepom je iz usta-stii , upravo vojske, nilj0 ar 4200 učenjakov "Ml . P°d civilno upra-v°iaških usta-,J ^ “kvarjajo z raketno 1 UroU f”1*5 zaposlenih 1 Sedai 'f^kov in tehni-* Polep t bo tam ostalo v g ™3a . Jaki še deset labora- ,^'lako imenovani za raziskova- roie„ , miu usiaiu od* M voi.u*ga ie Eisenhower , itv . 1 še deset labora- * Hgj v®oje dotacije iz ftiklii,zPf°ražuna' kar ie . vru ta' ■ 9 ,‘iin j ^ tei-1^- aSoncije je po j» !* atm *n°l°giji «razisko- v nevojaške ?R\°fer7 ‘1 tov,°rganizaciia šte- •fc*. in Si»W?° •oseb• seveda "i rai ln namerava ,< Sfte 2. veliko po-' načrtu ima ve- Vlii"11 elm,Pi°dvige 2 odpoši- ^ Lune ,1. S * 'M« 'eh izstrelitev ra-in drugih pla- načrtih smo že ko smo opilit M?or'aki volikopo-,i«U AbA- ^ Skov. kiU?ine -4200 str°- t" m bivši zapV§ča vojsko n®mški strokov- te 't konstruktor se . le V-2. Pred k von ^ razširila vest, Ver; , raunu «odklen-1''° 0,"° so l*ile vesti Je preHlrane’ dejstvo pa '! X ntremi tedni von *i 2, &A Povedal, da sta i Sr.a de balističnih •0ltleta n?e§a in manj-tW’ *** Da Pr'k*ižno enako-da1 glede velikih > J/kbarjg Pved ZDA in ** »ti ^ 2f, kl. bl mogel k ' Nai k A in »Z pre-tM ^Upin ° kukorkoli, to J loj1 v°n jL ,tr°kovnj akov * fiSlo rUn ln z njim P« .. 'fCi^Okr86- 110 bivŠih S ii1* l946 pvnjakov, ki so ! rtat.. . delali -- ________= za uresni-v ZDA. 4jh? IZstroii konstrukcijo > t Cr'kov. 3a je ves j ti UliVa g ncija ameriške ^Oiirja ij s Proučeva-H‘i sit ie uspe- ka* i Oris ; «tJte^orOStvrila.do meje, k?1 Meda^j?^6 agen' teS ie j>a2!Vko' Gene' »Sl Za ; sn° povedal, S\K zaos,lVajanle vse-|t|j P«t ; , talaio za SZ kk i>Ojeni ‘ega dne je ver3etnVon Braun, h' n ga Sirot Puveličal uNta de| ^stenja, od- lNSaastvef,nR,on' ki ga l;e«o delo*. dne C.Se r le pred-Snt;:enr skilcai v ,S ix e,ltaHonC0 vodilnih Podor in c* vilne Mio 'gem razprav- Cotočilo iZdan° 'kjn- Afitaun . re°rEaniza-jK<'!k,sp S i>i Genj^Prejeli brez k »ki'“Vil, Sral ^ledaris »o *!». ki da odob s- ih' m '-u»rava S biboli naS8°ža . po , A > Sdilo W«* bal le n; dg se je iSS- n Z ez' ka> |'A| .it a edseri,°ftale nc' \ tisv nk Eisen- C“' d b°vni konfe-'Vai naS od k0"- aknadne kre- P.udrtno delo. da se je dite za finansiranje raketnih načrtov. Hkrati je dodal, da bodo vojaški programi ostali pod kontrolo Pentagona, nevo. jaški pa pod kontrolo okrepljene civilne agencije. Ce bi se dala med «vojaško» in ((civilno« raketo postaviti meja ali črta, bi vse to moglo držati, toda kdo bi verjel, kdo bi sploh mogel verjeti, da ne bo Pentagon skušal prevzeti kontrolo nad dejavnostjo civilne agencije, saj bi bilo iluzorno govoriti o nezanimanju vojske za «civilne rakete«, ki bi po-letele na Luno, vtem ko bi vojaške rakete ter balistični izstrelki ameriški vojski ne šli po načrtih. Zato v sporočilu Bele hiše dejavnost strokovnjakov, ki so pod vojaško kontrolo ni bila točno omejena in vojaški krogi že poudarjajo, da pri ((civilni raketi« ne gre le za ((znanost, ki naj prouči vse-mirje«, pač pa tudi za dejavnost, ki je izrednega pomena za program modernizacije oborožitve. V Pentagonu se še posebej ne morejo sprijazniti z dejstvom, da jim je predsednik Eisenhower »ugrabil« von Brauna in njegovo ((ekipo«. Ministrstvo vojske vztraja na določanju vloge, ki naj jo strokovnjaki v civilni agenciji imajo v «povsem vojaških načrtih«, predvsem v konstrukciji močne rakete vrste ((Saturn«, ki jo imajo v načrtu že več let. Reorganizacija je bila najavljena pred tremi tedni, pred tednom je bilo izdano sporočilo o konkretni reorganizaciji. Do dejanske reorganizacije pa bo trajalo ,še nekaj mesecev. In ko se bo ameriški kongres v januarju sestal, se lahko zgodi, da predsednikov sklep ovrjie. (liani kongresa že sedaj izjavljajo, da bodo Eisenhowerjev sklep temeljito proučili in šele nato o njem glasovali. Pri tem, pra. vijo, bo njih glavno vodilo, kako zmanjšati razdaljo, ki v raketni tehniki loči ZDA od SZ, kajti ((sovjetski uspehi nimajo le znanstvenega in vojaškega pomena, pač pa tudi velik politični pomen v svetu«. Člani ameriškega kongresa končno odkrivajo — Ameriko. —ka —tč f C f Opoldanski odmor: kosilo iz lonca Razkol v socialistični stranki Mi bilo davno tega (ne gre niti za dobro leto dni), ko se je v političnih krogih in na straneh dnevnih listov v Tokiu povsem resno razmišljalo o ukinitvi dvostrankarskega sistema na Japonskem ter o ustanovitvi neke tretje politične skupine, ki bi se znašla med vladajočimi -liberalnimi demokrati in opozicijskimi socialisti, ki sta praktično edini dve stranki, ki se udeležujeta borbe za oblast. Politične razmere in razpoloženje v strankah je bilo v tem času tako, da so se vse prognoze gibale okrog ((levega« krila konservativcev, ki naj bi s svojimi koncep- (Foto: Magajna) ŠE NEKAJ O «ŽIVIH FOSILIH«, TOKRAT IZ ŽIVALSTVA Verjetno se največje zanimivosti krijejo v džunglah Južne Amerike Nekaj konkretnih podatkov in nekaj domnev belgijskega znanstvenika dr. Bernarda Heuvelmansa - «Mali človek»-«orang pendek» in «kongamato» Včeraj smo govorili o «ž. vem fosjlu« v botaniki, jin sicer o kitajski metasekvoji. Toda tudi favna pozna «žive okamenine«. Kdo se ne spominja velikega navdušenja strokovnjakov, ko so leta 1952 nekje ob afriški obali ujeli ribo »coelacanthus«, za katero so menili, da je izumrla že pred kakimi 70 milijoni let v daljni dobi mezocoika. Prvo takšno ribo je ujel ob južni obali Afrike neki ribič že leta 1938, po letu 1952 pa so jih ujeli še več in kolikšno važnost so temu odkfitju posvečali znanstveniki, nam pove dejstvo, da so ujeto ribo odpeljali v London s posebnim letalom. Belgijski znanstvenik dr. Bernard Heuvelmans meni, da je v svetu še veliko takih ((živih okamenin«, namreč živih bitij, ki jih je znanost že zdavnaj pokopala, češ da so izumrla že pred milijoni let. To svojo trditev belgijski znanstvenik utemeljuje z vrsto Pri Rossani Schiaflino se je začelo tako: Ko je imela Id let, jo je mati peljala k nekemu fotografu v Genovi in njene slike razposlala raznim časopisom. konkretnih primerov ali pa s podatki, iz katerih se da sklepati obstoj še živih bitij, ki naj bi po mnenju znanosti že bila izumrla. Belgijski znanstvenik pravi takole: Pred dvema stoletjema, ko se je znanstvena klasifikacije živali komaj začela, so zoologi po-zngli vsegg skupaj komaj 808 rib, ptic in suhozemnih živali. V začetku tega stoletja je bilo registriranih že 21.000 vrst živali. Sedaj pa znanost pozna že 60.000 vrst živih biti:. Od začetka tega stoletja so zoologi vsako leto odkrili, opisali in razvrstili povprečno po 15 novih vrst plezalcev, 220 vrst sesalcev in 400 vrst ptic. Iz tega izhaja, da znanost še ne pozna vseh živih bitij ra Zemlji in če odkriva nova bitj.i na sicer dobro preiskanih področjih, kdo more zanikati, da ne bi bilo velisc novih, celo velikih živih -jitij na neštetih področjih Zemlje, ki jih človek kaj malo ali celo nič ne pozna. Dr. Heuvelmans pravi, da je razen Antarktike i^ Arktike še najmanj deset pdatptlpav zemeljgke površine, ki je človek sploh ne pozna. V centralne in severne predele Groenlandije, pravi Heuvel-i mans, noga belega Človeka še sploh ni stopila. Večina afriške celipe je poznana civiliziranemu človeku le iz fotografskih slik, ki jih je posnel iz letala. Tudi velikansko himalajsko področje je civiliziranemu svetu kaj malo znano, kot so malo znana velika področja Sibirije, Burme, Kitajske, Indije. Arabska puščava Dahana, kot je rekel neki znani zemljepisen, «je najmanj preiskano področje v svetu in ga znanost manj pozna kot pozna Arktiko in Antarktiko«. Prav tako so malo poznana pogorja v srcu Nove Gvineje, za katera civilizirani človek ve le to, da tam žive plemena, ki so še vedno na ravni človeka iz kamene dobe. Se vej! Avstralija je civilizirana celina. Toda tudi v Avstraliji so velikanska pol-| puščavska področja, kamor le redkokdaj stopi človeška noga | domnev, da žive na Zemlji še ir veliki predeli, ki so podobni nekakšnim tundram, so povsem neraziskani. Verjetno pa še največ skriva v sebi južnoameriška celina s svojimi velikanskimi, nepreglednimi pragozdovi. Samo džungla ob Amazonki se razprostira na površini več milijonov kvadratnih kilometrov. Na področju reke Orinoko v Venezueli pa so velikanski apnenčati platoji, ki se dvigajo od tisoč do tri tisoč metrov nad džunglo. Posamezni platoji so tudi do trideset kilometrov široki in predstavljajo nekakšne velike otoke v tem ogromnem zelenem oceanu bujne vegetacije- Na enem teh platojev je tudi slap, ki je petnajstkrat večji od «največjega slapa na svetu« Niagare. In ta slap poznamo le iz avionske foto-giafije. Odkrili so ga pred dvajsetimi leti. Ce k . temu dodamo, da se v te velikanske predele ne upa nihče in da se je le redek drzni znanstvenik ali pustolovec ((pririnil« le v obpojme predele tega zejenega oceana, )e povsem sprejemljiva domneva, da bi te velikanske džungle mogle skrivati v sebi marsikaj zanimivega za botaniko in zoologijo. Na koncu bomo omenili še Sibirijo. Sibirijo začenjajo odkrivati šele Sovjeti v zadnjih desetletjih, toda človek Sibirijo pozna bolj iz zraka kot iz tal, saj si je nemogoče zamisliti, da bi mogli to velikansko področje ki je ponekod poraslo z bogatimi gozdovi, ponekod s tundrami, drugod pa celo s skromno liša-j f: st o floro preiskati do podrobnosti, ko je pred kratkim še neki sovjetski znanstvenik govoril o predelih Sibirije, ki so po svojih klimatskih razmerah podobni Marsu. Ko smo tako prikazali velikanska nepoznana in še niti od daleč raziskana področja našega planeta, bomo navedli še nekaj konkretnih primerov, ki jih belgijski strokovnjak navaja v potrdilo svojih au ■ i h n UHMiiiiiiiin ■ nuni n Hlinil i i imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Riccardo Cerruti - «kralj beračev» Za večerje' je v neko lun-dvntko restavracijo natopil neki starejši. (Ipvek. Plaho se je oziral okrog sebe in sedel za mizo. Bil je revno, toda dostojno oblečen. Naročil je le skodelico kave. Ko je čakal ng svojo kavo, se je starec oziral okrog sebe. Njegov pogled je spominjal na pogled dečka, ki pritiska nos na izložbo polno igrač. Imel je melanholične, lačne oči. Ugledal je skorjo kruha nq tleh. Morda je slučajno padla nekemu gostu. Natakar je še ni opazil in pobral. Starec je Vstal, pobral skorjo kruha in jo hlastno pojedel. Za bližnjo mizo so večerjali trije gostje in opazili ta mučni prizor. Eden od njih je vstal, se približal starcu in ga vljudno povabil k njihovi mizi na večerjo. Starec je odklanjal, kakor da mu je neprijetno, končno pa je vendarle pristal, da večerja. Obzirno so mu zastavili nekaj vprašanj, na katera je odgovarjal nerado. Končno so zbrali med seboj nekaj denarja in zaprosili starčka, da ga sprejme. In tpko je boječi stare c zapustil restavracijo sit, hkrati pa je dobil tudi nekaj denarja. Brez skrbi je mogel živeli vsaj dva tednu. Trije plemeniti gostje te restavracije niso sicer niti slu- tili, da so bili žrtev sistema eskorjice kruhas In da je ta sistem bila zamisel ekralja beračevn Riccarda Cerrutija. Bilo pa bi napačno sklepati, da je bil tisti starec sam Riccardo Cerruti. Daleč od tega. Kralj beračev se ni nikoli znašel v tgkem položaju. On je bil le organizator in učitelj beračev v raznih deželah v svetu, ustanovitelj velikega združenja, ki se je ravnalo po njepovih načelih in uveljav-Ijajb njegove sisteme v vsakodnevni individualni praksi. Cerrutijevi sistemi so bili genialni. To, kar je genialno, pa je pogosto tudi povsem preprosto. Tisto skorjico kruha je v londonsko restavracijo prinesel tisti starec sam, Neopazno jo je vrgel na tla, kasneje pa pobral. Vse ostalo pa je teklo gladko kakor po olju. Riccardo Cerruti je bi! svoj čas natakar v kavarni. Imel je določen talent in ideje, hkrati pa je bil tudi dober organizator. Z berači se je začel pečati pred četrt stoletjem. Nekaj je vedel o metodah beračev, toda ugotovil je, da je vse preveč izrabljepg in tla je treba najti nekaj novega. Ze stoletja se berači poslužujejo vedno iste tehnike. On I>q nstvpril nekaj novega. Toda stavit je pogoje: berač, ki sprejme njegov sistem, mu mora dajati 25 odstotkov profit a. Berači so bili v začetku skeptični in so se smejali natakarju, ki misli, da so oni naivni in da mu bodo nasedli. Toda ko so nekateri vendarle sprejeli njegove ideje, so začeli k njemu prihajati tudi drugi in mu ponujali celo 50 odstotkov za novo zamisel ali sistem, V roku petih let je Cerruti imel že 200 klientov in je ustanovil «organizacijo Cerruti«, ki se je iz Italije širila v Nemčijo, Francijo, Belgijo in Veliko Britanijo. Število beračev, povezanih s Cerrutijem je naraščalo, mreža se je širila, pa je zato Cerruti opustil poklic natakarja, potoval iz dežele v deželo, mnogo se je zadrževal v Londonu, kjer je odprl tudi svojo pisarno, neke vrste centralo, v kateri je sklepal pogodbe za svoje »skeče«. Dejansko je bil vsak njegov nov sistem majhen skeč, majhna igra v enem dejanju. Cerruti je v precejšnji pteri razvil beraški poklic. Mnogim njegovim klientom ni bilo več treba nositi razcapanih in umazanih oblek. Potreben je bil določen dekor. Opisali smo onega starca v londonski restavraciji po sistemu »skorjice kruha«. Toda poglejmo ono staro ženo na u[Jci, jco publika odhaja iz gledališču ali posti iz neke velike restavracije. Oblečena je skromno, njen klobuk je staromoden, toda starka zapušča vtis solidnosti. Mrak je, a ona vsa razburjena prižiga s svojo drhtečo roko žveplenko za žveplenko in nekaj išče po jarku ob pločniku. Mimoidoči se ustavljajo in jo sprašujejo, kaj je izgubila, kaj išče. Starka je vsa iz sebe, neprijetno ji je pripovedovati, toda vendarle pripoveduje: nespretno je odprla denarnico, pa ji je izpadel denar, s katerim je pravkar hotela plačati skromno večerjo in se z avtobusom vrniti domov v predmestje. Mimoidoči jo pomilujejo, skušajo ji pomagati pri iskanju, toda kpnčno rešijo zadevo na kratko: izvlečejo denarnice in nadoknadijo starki izgubljeno. V takih primerih se ne daje majhna miloščina, da bi se starka ne užalila. Celo prosijo jo, naj se ne uialj in da vsekakor sprejme denar. To je sistem »škatljiee z iveplenkami«. V Številnih mestih, velikih in majhnih, so Cerrutijevi berači s takim sistemom zaslužili milijone. Ta sistem so prvič uporabili pred dvajsetimi leti v Rimu. Cerruti je vedel koliko je moč zaslužiti s posameznimi sistemi v nekem velikem mestu, Rimu Parizu ali Londonu. *Skorjica kruha» prinese okrog 3.000, »Škatlica žveplenk» pa do 4.000 lir dnevno. Seveda neki sistem ne traja večno v nekem mestu, zato ga mora berač menjati. Cerruti je izmišljal nove sisteme, toda prodajal jih je samo tistim, ki so mu za stare sisteme redno plačevali odstotke po pogodbi, Cerruti je sestavil «koledar dobrotnikov«, oziroma seznam 400 poznanih begatašev-filan-tropov. Pri vsakem imenu je bil komentar, t. j. različni podatki o »žrtvi«, njegove značilnosti in običaji, navade in pomanjkljivosti, družinske tajnosti itd. Seznam je bil mednaroden, za vse dežele, ki jih je obsegala njegova mreža. Toda ta seznam ni bil za povprečne berače, ampak za beraško elito, ki obiskuje mecene in so jim zato potrebne informacije. Iniciativni Cerruti pa je dajal nasvete tudi navadnim pocestnim beračem, tistim, ki preprosto prožijo dlan ali umazan klobuk. Te nasvete je Cerruti dajal brezplačno, tako mimogrede, kot neke drobtinice svoje filozofije. To pa je delal šele tedaj, ko je zadostno zaslužil s svojimi pogodbami za »skeče«, ki, jih je imel nekaj tisoč. S temi je zaslužil toliko, da je imel v Rimu tri velike palače, na morju pa krasno vilo. Umrl je nedavno, ko mu je bilo Š5 let. predzgodovinska bitja ali «živi fosili«, za katere prirodoslovje trdi, da so že izumrla. Dr. Heuvelmans navaja primer zmaja z otoka Comodo v malajskem otočju. Leta 1912 je neki za tedanjo dobo hrabri pilot moral prisilno pristati r.a otoku Comodo. Ko se je vrnil v civilizirani svet, je povedal, da je videl na otoku velikega zmaja, ki požre vse, kar mu pride profi. Zoologi so tedaj zmajali z glavo in rekli, da si je fant to izmislil, da bi se napravil važnega. Toda le kak mesec pozneje so prebivalci tega otoka poklonili nizozemskemu guvernerju malajskega otočja kožo velikanskega plazilca, ki je bil zelo podoben pilotovemu zmaju. Koža je bila dolga nad 4 metre in niti najmanj podobna koži katerega koli sicer znanega plazilča. Pilotova bajka o zmaju se je tako spremenila v znanstveno resnico. Ze v začetku smo omenili primer fosilne ribe coelacanthus, za katero so prirodo-slovci menili, da je izumrla že pred 70 milijoni let. Med prebivalci južnoameriških džungelskih področij ali bolje tistih ljudi, ki žive ob iobovih prej omenjenega »zelenega oceana«, krožijo čudne legende, Podobne legende rrožijo tudi med primitivnimi plemeni afriških področij ob robovih neraziskanih pragozdov. Raziskovalec dr. B'renk Meland je na primer zvedel od domorodcev Severne Rodezije čudno zgpdbo o še bolj čudnem bitju, ki da živi v močvirjih Džundu. To čudno bitje naj bi bilo podobno letečemu plazilcu, nekakšnemu velikemu netopirju ali tudi velikemu kuščarju-ptici. Me-land je zgodbo vzel bolj na lahko in nanjo kmalu pozabil Ko pa je začel temeljiteje razmišljali in ko se je za stvar podrobneje zanimal, so mu ljudje iz Severne Rodezije povedali, da se krila tega plazilca — netopirja raztegajo tudi do 2 metra v širino, da ta «ptica-kuščar» ni porasla s perjem, da ima kožo gladko in v kljunu — zobe. Ko je to zvedel, se je dr. Meland takoj spomnil na opis pterodaktila, to je velikanskega 'letečega zmaja mesojedca, ki je izumrl že pred nekaj milijoni let. Dr. Meland je po spominu narisal pterodaktila, kakršnega So paleontologi rekonstruirali v prirodoslovnem učbeniku in sliko pokazal črncem. In tedaj so črnci začeli kričati cKongamato! Kongamato!«, kot eni imenujejo že opisanega plezalca-netopirja ali ptiča brez perja, o katerem so Me-landu prej govorili. Na Sumatri so pred 65 leti odkrili kosti človeku podobne opice, za katero so menili, da je že zdavnaj izumrla. Prebivalci teh predelov pa so povedali, da taka opica ali kot so ji oni rekli «mali človek« še živi v prazgodu. Gre za 60 dr- 120 cm visoko človeku podobno opico, «ki govori nerazumljiv jezik«. Bitje ima rdeče s;vo kožo, ki je prikrita s kratko črno dlako. Opica nima repa in hodi pokončno. Vzdeli so ji ime Orang-Pendek. Dr. Heuvelmans pravi, da v vsej Južni Sumatri, pod ekvatorjem, domorodci poznajo to bitje, ki bi po računih paleontologov bilo moralo Že zdavnaj izumreti. Gre torej za še živo človeku podobno opico, ali opici še podobnega človeka. Se bi lahko nadaljevali z naštevanjem takih »živih oka-nenin«. Nekaj je že znanih, o drugih le domnevajo. Kaj pa snežni mož? Kaže, torej, da ima prirodoslovje pred seboj še veliko dela. cijami pritegnilo «desno» krilo z levih grupacij ali pa obratno. Nesporazum med liberalnimi demokrati glede določenih perečih vprašanj na zunanjem in notranjem področju vladne politike je bil tako izrazit, da se je zdelo le vprašanje časa, kdaj bo prišlo do ustanovitve tretje stranke iz njihovih vrst. V manjši meri se je tedaj, v luči teh razmer, o-menjalo ime socialistične stranke in govorilo o njej kot o viru razcepa in klici nove politične fronte. V deželi, kakršna je povojna Japonska, ki živi burno politično življenje, v katerem se osebni pogledi pogosto istovetijo s strankarskimi koristmi, partijska trdnost prav gotovo ni nikoli nekaj povsem jasnega. Tako prva, kakor tudi druga vplivna stranka — libe-ralno-demokratska in socialistična — sta nastali s fuzijo skrajnih kril, Toda nekaj let po fuziji še ni prišlo dejansko do popolne ukinitve teh skrajnih struj. Nasprotno, te struje dajejo neprestano ton notranjemu življenju stranke, tako da se v japonskem političnem življenju skozi leta nikoli ne čuje o politični popolni enotnosti katerekoli stranke, razen seveda glede vprašanj, glede katerih so si stališča diametralno nasprotna. Toda ta vprašanja so tako osnovnega pomena, da si glede njih nasprotujejo tudi mnenja tistih Japoncev, ki niso neposredno zainteresirani v politiki in strankarski taktiki. Toda kadarkoli je bilo govora o strukturi japonske zunanje in notranje, oziroma gospodarske politike, prav gotovo ni pretirano reči, da je znotraj obeh strank obstajalo prav toliko koncepcij, kolikor je izza njih stalo vplivnih ljudi. Spričo takšne politične konstelacije presenečenja nikoli ne morejo biti presenečenja, pa naj bi obstajala še tako velika ambicija, da se japonski politični sistem prikaže kot trden dvostrankarski sistem po ameriškem ali angleškem vzorcu. Namesto Liberalno - demokratske stranke, v kateri je bilo pred nekaj meseci mnogo simptomov neenotnosti, se je z realnimi elementi razcepljenosti pojavila Socialistična stranka, ki je pred letom dni — vsaj tako se je zdelo —- bila videti enotnejša kot kdajkoli prej. Kljub temu, da v poslednjih letih ni nikoli dejansko ogrozila Liberalno-demokrat-ske stranke v borbi za oblast, je Socialistična stranka — takšna, kakršna je bila do včeraj — vendarle vedno predstavljala, če že drugega ne, vsaj resno grožnjo za obdržanje na oblasti liberalnih demokratov, ker je, po združenju leve in desne frakcije v letu 1955, bila dejansko edini tekmec konservativcev, Pred nekaj dnevi pa je prišlo do dogodka, ki kaže, da je Socialistična stranka daleč od tega, da bi mislila na prevzem oblasti. Po 4 do 5 letih se je namreč znašla ponovno razdeljena ne le na levo in desno krilo, ki bi mogli tudi sodelovati glede določenih vprašanj, ampak celo v dve neodvisni stranki. Namesto i-deje o dokončni obnovi stranke, se zdi, da se bosta morali ohe stranki sedaj pečati z vprašanjem o last nem obstoju, kajti od že i. tak manjšinske Socialistične stranke v parlamentu odhaja v novo stranko, kakor se napoveduje, 30 članov Spodnjega doma in okrog 20 članov Gornjega doma. Suehiro Nišio, voditelj nove stranke sicer ni osebnost, o kateri bi se slišalo sedaj prvič; že lansko leto se je pojavil s teorijo ((liberalnejšega duha«, z drugimi besedami s teorijo odpora proti »pretirano levim strujam» v stranki, ki so se opirale predvsem pa »marksistično naziranje«, da mora stranka postati «razredna stranka«, namesto ((ljudska Stranka« in da največji sindikat Sohio ne more in ne sme vršiti na stranko ((pri- tisk, kakršnega vrši«, to je dejansko pritisk naprednih teženj v zunanji jn notranji politiki stranke. Dejansko je bila teorija Suehiro Njšia odraz globljega spora med dvema največjima sindikalnima organizacijama na Japonskem — Sohia, ki podpira napredne elemente in Zenroa, ki daje polno podporo desnim frakcijam. Nišio je s svojimi pristaši te dni bojkotiral letni kongres Socialistične stranke in se bo z novo stranko, ki i-ma, vsaj po zatrjevanju, prav tako socialistično stremljenje, pojavil v parlamentu čez nekaj dni. Dosedanja voditelja stranke, Suzuki in Asanuma, sta bila sicer ponovno izvoljena, toda parlament pa prav lahko postane sedaj borbena po-zornica ne le med levimi in desnimi poslanci, kakor je bil do sedaj primer, ampak tudi med dvema levima strujama, pa naj Nišio in njegova stranka še tako obljubljata svoje sodelovanje z matično stranko glede vprašanj, ki so tudi prej bila mejni kamen heterogenih elementov znotraj stranke same. Liberalno . demokratski stranki in Kišijevi vladi, ki se prav tako ne moreta opirati na trdno enotnost, prihaja prav razkol med socialisti, kakor da bi pri tem šlo za kakršenkoli velik speh v zunanji ali notranji politiki. Zlasti sedaj, ko se Kišijeva vlada zelo živo peča z vprašanjem revizije ja-ponsko-ameriškega pakta o vzajemni varnosti, s tem starim problemom, glede katerega so socialistične stranke vedno nastopale enotno. Zelo verjetno je, da se v takih pogojih razcepljenosti med socialisti vlada v dogledni prihodnosti odločno pojavi tudi z zahtevo po sprcmemb; tako imenovane »miroljubne in nevojaške u-stave«, ki so jo združeni socialisti krepko branili in o-krog katere je socialistom vedno uspelo mobilizirati v akcijah jn zbrati okrog sebe celo tudi take ljudi, ki po svojih političnih koncepcijah niso pripadali njihovim vrstam. HOROSKOP .ZA DANES OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne načenjajte posla, za katerega ne veste, kako se bo kan. čal. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zaprli si boste vrata, če se boste lotili naloge, ki je ne zmorete. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Dober prijatelj ali poslovni tovariš vas bo spravil v stik z zelo vplivno osebo. Ne pomišljajte preveč, pa čeprav se vam ne bo zdelo pravilno. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Dober navdih bo popravil napako, ki ste jo storili nekemu svojemu sodelavcu. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne bo vam uspelo doseči tega, kar ste od nekega srečanja pričakovali. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Bodite pozorni, da bi vas ne sodili slabo. Bodite raje bolj odkritosrčni. Preveč šibke se kažete. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Opravite le vsakdanje delo in ne lotevajte se zahtevnejših nalog, ki vam tokrat ne bi uspele. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Strogost neke višje osebnosti vam bo zelo mučna. Sprijaznite se s tem, saj bo v kratkem bolje. STRELEC (od 23. 11. do 20, 12.) Izredne priložnosti za lahek zaslužek. Neko srečanje bn to še olajšalo. Preveč občutljivi ste. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Lotite se temeljitega dela. Na vidiku je večji za-S lužt* Iv VODNAR (od 21. 1. d« 19. 2.) Držite obljube, ki ste jih dali, ne prevzemajte pa novih obveznosti, ki bi jih ne zmojjji. RJBI (od 20. 2. do 20. |.) Potrudite se, da spet izgladite spor, ki je najtal po v|ši , krivdi, l ' I I v 5N se N« razumem, Janez, čemu maske za podvodni ribolovi PRIMORSKI DNEVNIK 30. oktobra M Seja pokra/inskega odbora SPET OBŠIBNA RAZPRAVA o usodi tržiškega pristanišča Pod predsedstvom odv. Cu-lota je bila v torek seja po-« krajinskega odbora, na kateri »o obsežno razpravljali o klasifikaciji tržiškega pristanišča. Dr. Polesi je poropal o razgovorih, ki jih je imel z inž. Schiavuttom, načelnikom tehničnega urada — oddelek za pristaniške gradnje v Benetkah/ ki se ukvarja s tem vprašanjem. O vprašanju so na seji obširno razpravljali, in sicer tako s tehničnega vidika, kateremu so posvetili vso pozornost vladni organi, kakor tudi s stališča krajevnih ustanov, ki so napravile že precej važnih korakov. Tehnični urad iz Benetk bo čimprej zbral vse potrebne podatke za klasifikacijo pristanišča in za izdelavo seznama ustanov, ki bodo morale prispevati finančna sredstva za kritje stroškov. Seveda pa bo beneški urad vprašal za mnenje tudi pokrajinsko upravo in občine, ki se jih klasifikacija pristanišča neposredno tiče. Kakor poročajo iz Benetk, niso prejeli podatkov samo od neke ustanove iz Vidma, čeprav so te podatke že večkrat zahtevali. Ker bo treba popraviti nekaj pomolov in druge pristaniške naprave, je pokrajinski odbor sklenil, da bo posredoval pri zadevnih ministrstvih, ko bo postopek prišel v njihovo pristojnost. Nato bi imenovali razsodišče, ki bo proučilo izid natečaja za namestitev uslužbenca pri kemičnem oddelku pokrajinskega higienskega in razkuževalnega zavoda; komisih bo predsedoval dr. Pietro Marin. Po obravnavi nekaterih vprašanj, ki se tičejo poviškov plač pokrajinskih uslužbencev in skrbi za nezakonske otroke so odobrili izdatek 18 milijonov lir za zaključna zidarska dela na novem pokrajinskem poslopju v Ul. Vit-torio Veneto, poslopju, ki ga gradi podjetje Zaccaria Lupie-ri. Sklenili so nakupiti peči za kurjenje z nafto v umobolnici. Na koncu so pregledali pravno in upravno stran vpra. šania vrnitve lastnine goriške pokrajine v Tržiču s strani tržaške pokrajine. ni Rino Barduzzi iz Zagraja. Avto ga je povozil, ko je prečkal križišče pri zagrajskem mostu. Z zasebnim avtomobilom so ga odpeljali v civilno bolnišnico v Gorico, kjer so ga pridržali na zdravljenju zaradi poškodb na glavi in na rokah. Ozdravel bo v 10 dneh. Avtomobilist povozil kolesarko iz Podgore Na križišču pri Madonini je včeraj ob 12.50 prišlo do prometne nesreče. 63-letna kolesarka Marija Vižintin por. Bruljer iz Ul. Trapani je prihajala iz Podgore in bila namenjena v kraj Mocchetta. Pri križišču se je žena po vseh pravilih ustavila. Prav tedaj je privozil iz Gorice fiat 600, katerega je vozil 35-letni Dario Fabro iz Vidma in je ženo podrl na tla. Z avtom Zelenega križa so jo prepeljali v civilno bolnišnico, kjer ji je dežurni zdravnik obvezal rane po obrazu in rokah in jo poslal domov s prognozo okrevanja 5 dni. Na kraj nesreče je prišla cestna policija. «»--------- Bistra hči planin TEMPERATURA VČERAJ Področje nizkega zračnega pritiska, ki se je pred dnevi stvorilo nad Anglijo, se je včeraj premaknilo do naših krajev. Zaradi tega smo imeli včeraj ponoči in danes nič manj kot 55,8 mm dežja. Lilo je dobesedno kot iz škafa. Vsi potočki, ki ob normalnih vre- um mi ....................................... Najvišja temperatura 16 stopinj ob 15.40, najnižja 10,8 stopinje ob 6.30. Vlage 85 odstotkov: Včeraj je padlo 55,8 mm dežja. £ mi Program II. slovenskega športnega dne Danes potujejo «Azzurri» v Prago 1., 2. in A. nov. na stadionu • Prvi maja Komisija seje odločili Casteiletti in ne Robo! menskih žuborijo čez noč stavljali prilikah pohlevno v strugah, so se kar razbohotili in pred-nevarnost za bližnja Razvoj obmejne trgovine na Goriškem Zaradi slinavke do 7. novembra ukinjen dvolastniki promet Zaradi slinavke in parkljevke, ki se Je močno razširila na Goriškem in se pojavila tudi v krajih, kjer Je do sedaj ni bilo, so sanitarne oblasti sprejele nekatere ukrepe, da bi preprečile nadaljnjo razširitev epidemije. Medtem pa so opozorile o stanju tudi jugoslovanske oblasti in včeraj sta se sestala glavni inšpektor veterinarske službe dr. Salvi ter ravnatelj veterinarske službe Slovenije dr. Sedej, ki sta sklenila, da se do 7. novembra ukine ves dvolastniški promet. Le v izrednih primerih za spravljanje letine bodo dali potrebna dovoljenja. «»------- II. Cadorna zaprta V preteklem letu nad dve milijardi lir kupčij Velik pomen za goriško trgovino na drobno ima zlasti osebni obmejni promet Večkrat smo že poudarili, da sta obmejni promet in obmejna trgovina v veliko korist gospodarskega življenja naših krajev na meji dveh držav, ki se gospodarsko dopolnjujeta. Nova državna meja je prelomila stoletno gospodarsko povezavo dežele, ki je bila stoletja enotna. Gorica, to gospodarsko središče kmetov s Krasa in iz gora, iz Soške in Vipavske doline ter s prostranih Brd, je bila nenadoma odrezana od vsega tega zaledja. Furlani, ki so že prej zahajali v Videm zaradi svojih nakupov, so tudi po septembru 1947 ostali zvesti Vidmu, v Gorici pa je mnogo trgovcev pričelo žalostno misliti na lepe čase, ko so slovenski prebivalci z dežele nosili v njihove trgovine lepe in številne denarce. Mnogi so trgovine zaprli, drugi so preselili svoje obrate v Videm ali pa v centralne ulice mesta; nekateri pa so v svojih trgovinah ostali in jih spremenili skoro v osebna ((svetišča#, ne da bi Videli po cele dneve kakega kupca. O-stali so ohranili svoje trgovine ker so v stavbah, ki so nji-hpva lastnina, in so zato njihovi režijski stroški manjši. Na drugi strani meje se je zaledje znašlo kar čez noč brez svojega naravnega središča. Jugoslovani so pričeli graditi Novo Gorico, a sredstva niso bila zadostna za takojšnjo zgraditev novega u-pravnega in gospodarskega središča Goriške. Sele v zadnjih letih pridobiva Nova Gorica mestno obličje bodisi zaradi številnih novih stavb, ki so bile tu zgrajene, pa tudi zaradi primerne ureditve ulic. Zgrajene so bile tudi številne delavnice in majhne tovarne, a za mnoge reči se je treba še vedno zateči v staro Gorico. Izvozna in uvozna podjetja na obeh straneh so se lotila koristne trgovinske izmenjave, ki je po prvih letih zavzela precejšen obseg in ki se iz leta v leto širi. Goriško županstvo sporoča, da bo Ul. Cadorna za promet zaprta zaradi popravil. Promet bo usmerjen po Ul. Boc-caccio in Ul. Dante. Avtomobilska nesreča v Zagraju Žrtev avtomobilske nesreče je včeraj zvečer ob 18.10 postal brezposelni delavec 32-let- Leta 1948 je bil podpisan sporazum o obmejni trgovinski izmenjavi. V prvih naslednjih dveh letih so izvozili v Jugoslavijo blaga za 153 milijonov lir, uvozili pa za 222 milijonov lir blaga. To je bil pravzaprav šele začetek; kajti na eni strani je bilo potrebno izvesti specializacijo trgovskih podjetij za uvozne in izvozne posle, na italijanski strani pa nekateri krogi niso z zadovoljstvom gledali to izme- njavo iz strahu pred politično škodo za Italijo. Med tem je vrednost uvoženega in izvoženega blaga iz leta v leto rastla, potem ko so gospodarske oblasti obeh držav povečale prvotne kontingente blaga. V času od 1. aprila 1945 do 31. marca 1956 so uvozili iz Jugoslavije za 418 milijonov lir, izvozili v sosedno državo pa za 453 milijonov lir. V zadnjem »sporazumnem« letu od 1. aprila 1958 do 31 marca 1959 pa so uvozili za 1 milijardo in 170 milijonov lir, izvozili pa za 1 milijardo 89 milijonov lir blaga. Zanimivo je pri tem, da zavzemajo v seznamu blaga, ki ga uvažajo iz Jugoslavije, vedno večji obseg industrijski in polindu-strijski izdelki. Prihodnje leto bo sporazum zapadel in trgovski krogi upajo, da ga bodo obnovili in še razširili. Ze samo dejstvo, da zavzema vrednost obmejne trgovinske izmenjave nad dve milijardi letno, nam jasno priča, da je ta izmenjava izredno velike važnosti za goriško gospodarstvo. Prav gotovo se bo vrednost te izmenjave povečala, ko bo obnovljena železniška zveza Gorica - Nova Gorica v smislu najnovejšega sporazuma. Na drugi strani ne smemo pozabiti, da je izredne važnosti za goriško gospodarstvo tudi mali obmejni promet v desetkilometrskem pasu, V štirih letih videmskega sporazuma je prekoračilo mejo na Goriškem 2.658.000 Jugoslovanov in 1.089.000 Italijanov. Goričani gredo v Jugoslavijo, da si tam kupijo nekatere proizvode, ki so tam cenejši, hodijo pa tudi na izlete v Soško dolino in v hribe. Posebno se je povečal promet v poletju, ker so v go-riškem okraju modernizirali nekaj važnih cest in tudi izboljšali gostinska podjetja. Jugoslovani prihajajo v Gorico, da si tudi nakupijo cel kup malih in potrebnih predmetov, ki jih ni pri njih še moč dobiti ali pa ker je na italijanski strani večja in včasih tudi cenejša izbira. Ni dvoma, da je določena trgovska podjetja na eni kot na drugi strani meje obmejni promet prizadel, a je še več takšnih, ki so se dvignila. Speči trgovci v Raštelu so se prebudili, Jugoslovani prihajajo spet v njihove trgovine in puščajo pri njih mnogo denarja. Pri Zvezi trgovcev so izračunali (tako vsaj pravi P. Fortuna v reviji «Trieste»), da prinese vsak Jugoslovan v Gori- co 400 dinarjev, ki jih tu porabi. Ta vsota se nam zdi odločno premajhna, kajti znano je, da razpolagajo jugoslovanski kupci približno z več kot 1000 lirami; saj prinašajo v Gorico poleg blaga za prodajo tudi dinarje, ki jih zamenjajo. In goriški trgovci sami vedo povedati, da je tako. Stotine in stotine dvokoles in motociklov, na tisoče metrov tkanin in raznovrstnega blaga, ki je šlo v štirih letih čez mejo, je zadosten dokaz, kako važen je obmejni promet za Gorico. Spričo milijonov denarja, ki tako ostanejo v Gorici, je o-stal glas tistih, ki so bili na italijanski strani proti obmejnim stikom iz ozkih političnih razlogov, glas vpijočega v puščavi. ---- DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Urbani - Alba-nese, Korzo Italia, tel. 24-43. naselja in njive. Lisert je na primer eno samo veliko jezero, gladina Doberdobskega jezera se je dvignila po dolgem času do normale, Vipava pa je na več krajih prestopila bregove. Nedolžni Koren, ki prihaja iz Nove Gorice, je tako narasel, da je na jugoslovanski strani na nekem delu porušil cementni obok, ki so ga pred kratkim napravili čez njega, da bi ga pokrili. Gladina Soče pa se je dvignila do take mere, da je na nekaterih krajih pogled nanjo naravnost grozen. Obiskali smo tok te «bistre hčere planin# tam nekje pri Podgori, kjer ji ogromen jez z enega brega na drugega zapira pot. Ogromne količine vode so drle čezenj, se penile in bučale. Pogled na to naraslo, podivjano in vse prej kot bistro reko nam je ustvaril tak vtis, da se nismo mogli izogniti skušnjavi in smo njeno podobo posneli na filmski trak. Kino v Gorici COHSO: 17.00: »Velika vojna#. S. Manganu, A. Sordi, Vitto-rio Gassman. VERDI: 17.00; «Mož naprodaj#. F. Sinatra, E. Parker. Cine-maScope in v barvah. VITTORIA: 17.00: «Tujec v Cambridgeu#. H. Kruger, S. Sims. V barvah. CENTRALE: 17.00: »Prihajajo reaktivci#. S. Brodie, L. Thomas. MODERNO: 17.00: »Obupno i- skanje#. ♦ NEDELJA, 1. nov. Ob 9.00 Namizni tenis Ob 9.00 Gimkana Ob 11.00 Streljanje Dosedanja bilanca: 8 zmag za Italijo, 6 za CSR in ♦ TOREK, 3. nov. Ob 15.00 Med dvema ognjema Ob 19.00 Namizni tenis (polfinale in ženske finale) Ob 20.00 Sah Ob 20.30 Odbojka (moški in ženske kvalifikacije) FLORENCA, 29. — Ob 12. uri je član tehnične komisije Mocchetti sporočil postavo državne nogometne reprezentance, ki bo v nedeljo nastopila v Pragi proti reprezentanci Ce-hoslovaške. Postava je naslednja: Buffon; Casteiletti, Sarti; Guarnacci, Cervato, Segato; Mariani, Lojacono, Nicole’, Galli, Brighenti. Rezerve: Anzolin, Robotti, Mazzoni, Barison. ♦ SREDA, 4. nov. Ob 9.00: Atletika Ob 14.00 Nogomet Ob 16.00 Odbojka (finale) Ob 20.00 Namizni tenis (moški finale) Ob 20.30 Razdelitev nagrad, nato družabni večer tekmovalcev s plesom do 23.30. Danes dopoldne so reprezentanti imeli na A igrišču zveznega tehničnega centra v Co-vercianu telovadno - atletski trening, dopolnjen s podaja-njem z žogo ter teki okrog i-grišča. Popoldne je vseh 15 nogometašev s člani vodstva odpotovalo v Rim, kamor so prispeli ob 19.20. Tretji član tehnične komisije Biancone pa je že odpotoval v Prago. «Az-zurri» bodo prenočili v Rimu in odpotovali v Prago jutri ob 14.30 z letalom. V Rimu ni predviden noben trening, pač pa bodo imeli lahek razgibalni ItllllllllllllflllllltlltllllltllllllltllltIttHItMfllllHIIIIlllMllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllltlllllllli Po včerajšnjem predzadnjem treningu Triestina bo odpotovala brez napadalca Del Negra Kot rezerve bodo verjetno šli na pot Merkuza, Dudine, Degrassi, Puia in De Min Triestina je imela včeraj popoldne na občinskem stadionu predzadnji trening pred odhodom na turnejo v Como, Bari in Taranto. Treninga so se udeležili vsi titularci in nekatere rezerve. Treniral je tudi Del Negro, katerega pa je trener Trevisan izključil iz kombinacije za enajstorico zaradi nepopolne fizične kondicije, čeprav se je še včeraj zdelo, da bo Del Negro skoraj zanesljivo odpotoval z o-stalimi. Koga bo Trevisan vključil v seznam potujočih, še ni znano, ker seznama še ni predložil tajništvu kluba. Vendar pa se zdi. da bo na seznamu vsa enajstorica, ki je v nedeljo premagala Simmenthala in še Merkuza, Dudine, Degrassi, Puia in vratar De Min. O CASABLANCA, 29. — V polfinalu dvojic mednarodnega tiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHitiiiiiiMiniiiMiiiiiiifiiiiiiiiiiiimiiMiHiiHiitiiiiiMiiiMiitiittmittiiMiiiiiitiitmtiniiiMHiitMmiiiiMiMiMiimHfiiiiiiiimiiiiiii Izpred okrajnega sodišča Pijanec z nožem v roki je grozil: Pridite bliže, pa vam razparam trebuh* « Tovarnar Dogani s Tržaške ceste obsojen zaradi premajhnih zaščitnih ukrepov pri strojih Pred okrajnim sodiščem se je moral včeraj zagovarjati 38-letni električar Emilio Batič iz Drevoreda D’Annunzio št. 4. Možak je dne 14. junija letos okrog 9. ure grozil z odprtim žepnim nožem nekim potnikom, ki so nič hudgga sluteč izstopali iz avtobusa podjetja Ribi v Ul. IX. Avgusta. Čeprav so mu bili ljudje neznani, jim je vseeno grozil «da jim bo razparal trebuh in operiral slepiča«. In vse to zato, «ker je bil on v Nemčiji in se zaradi tega nikogar ne boji«. Seveda so navzoči takoj obvestili o-rožnike, ki so možaka prijeli. Ugotovili so, da je bil pijan. Včeraj so ja obtožili groženj in pijančevanja. Sodišče ga je zaradi obeh prekrškov obsodilo na 17 dni ječe, 4.500 lir globe in plačilo sodnih stroškov. Batiča je branil dr. Car-lo Pedronl. # * * Za podoben prekršek je bil obsojen na 12 dni in plačilo sodnih stroškov 48-letni delavec Giacinto Brumat iz Ločni-ka, Ul. Romana št. 19. Tudi njega so policijski stražniki prijeli zaradi pijanosti. Dne 22. oktobra tega leta je namreč omenjeni Brumat pijan razgrajal pred gostilno «Pri bunkerju« na Trgu pred županstvom. Predmet njegove jeze je bil seveda lastnik gostilne. Vse to je zadoščalo, da so stražniki Brumata spravili nemudoma v zapor. Zagovarjal ga je odv. Eno Pascoli. * * * Inženir Domenico Freda, inšpektor urada proti nezgodam na delu, je 31. avgusta letos pregledal tovarno ekonomskih kuhinj na Tržaški cesti st. 49. Prepričati se je hotel na lastne oči, če so stroji, ki jih v tovarni uporabljajo, opremljeni z vsemi zaščitnimi sredstvi, kot jih predpisuje zakon. Prav med njegovim obiskom je 15-letni vajenec Giovanni Di Biaggio uporabljal brusilni ka- men, ki ni imel predpisanega zaščitnega oklepa. Poleg tega je delal brez zaščitnih očal. Med svojim obhodom po tovarni je inšpektor ugotovil, da uporabljajo v podjetju tračno žago, ki pi imela predpisane zaščitne mreže. Zaradi teh prekrškov je bil danes klican na odgovor 51-letni trgovec Eugenio Dogani s Tržaške ceste št. 49. Zagovarjal se je, češ da imajo v podjetju na razpolago dovolj zaščitnih očal in da je tudi žaga, ki jo uporabljajo, zelo moderna in torej opremljena po vseh zakonskih predpisih. Ce zaščitne mreže niso uporabljali, je temu krivo samo dejstvo, da so ravno takrat morali izvršiti nekaj takih del, ki ne dopuščajo uporabe zaščitne mreže. Ti izgovori mu niso pomagali iz zagate in obsojen je bil na 44.446 lir globe. Doganija je. branil dr. Carlo Pedroni. Sodil je dr. Fabiani, teniškega turnirja Maroka, sta Italijana Pietrangelj in Merlo premagala Francoza Hailleta in Pileta s 4:6, 6:0, 6:5, 6:3. «#—— Kadar se ladja potaplja Pinardi in Valenti ponovno pri Udinese VIDEM, 29 — Kriza Udinese ni bila dokončno rešena samo z zamenjavo trenerja Fe-ruglia (ki je podal ostavko) z Bigognom, pač pa še z angažmajem srednjega krilca Pi. narija in branilca Valentija, ki sta bila doslej prosta. Novi trener in oba igralca, ki sta že bila člana Udinese, sta bila predstavljena predsedniku kluba dr. Dinu Bruseschiiu. ki je obiskal igralce na stadionu in jim držal kratek spodbuden nagovor, po katerem je trener Bigogno vodil svoj prvi trening. Prihod Pinardija v Videm predstavlja delno presenečenje, saj so prav v teh dneh športni listi poročali, da je prestopil k OZO Mantovi. Krilo Pentrelli je danes odpotoval v Florenco na splošni zdravniški pregled Tajništvo Udinese je tudi sporočilo, da je bil igralec Sentimenti V. odstopljen Par. mi. *»-------- Prvenstvo rezerv Marzotto • Udinese 1:1 VALDAGNO, 29. — V tekmi za prvenstvo rezerv sta se B moštvi Marzotta in Udinese razšli z neodločenim rezultatom 1:1. Prvi gol je dosegel za Marzotto v 13’ prvega polčasa Trinca, ki je obšel branilca Gona, za Udinese pa je izenačil v zadnjih sekundah igre Manente, ki je z glavo poslal v mrežo iz kota strelja, no žogo. Udinese je nastopila v naslednji postavi: Santi; Gon, Tabacco; Manen. te, De Piero, Rodaro: Di Be-nedetto, Mazzolini, Trevisan, Cade, Batello. —«»------ Charles v Londonu LONDON, 29. — John Charles, valeški napadalec in trenutno član turinskega Juven-tusa, je danes prispel z letalom v Lomdon. Prihodnjo sredo bo nastopil v valeški reprezentanci proti Škotski v Gla-sgowu. <#------- O STOCKHOLM, 29. - Švedski podporočnik Ove Glemin je zmagal na svetovnem prvenstvu v vojaškem peteroboju zračnih sil. Med ekipami je tudi bila prva Švedsika. trening v Pragi v soboto do poldne. Italijansko moštvo bo vodil predsednik FIGC dr. Umberto Agnelli skupno s tajnikom dr: Ronzijem. Nedeljsko srečanje med Ce-hoslovaško in Italijo bo devetnajsto med obema državama. Obe reprezentanci sta se prvič srečali leta 1919 v okviru vojaških iger v Rimu in zmagala je Češkoslovaška s tesnim rezultatom 1:0. Serija u-radnih srečanje se je začela leta 1922 s tekmo v Turinu, ki se je končalo neodločeno 1:1. Od ostalih predvojnih srečanj je vredno omeniti visoko zmago Cehoslovakov leta 1923 v Pragi s 5:1 ter zmago Italije z 2:1 po podaljških v finalu svetovnega prvenstva leta 1934 v Rimu. Po drugi svetovni vojni je bilo prvo srečanje med obema državama leta 1947 v Bariju, ko je CSR izgubila z 1:3. Skoraj pet let pozneje, marca leta 1953, je CSR zmagala v Pragi z 2:0. Oba gola je dosegel Pazickv. V takratni češkoslovaški formaciji so igrali Safranek, Novak, Pluskal in Kacani, ki so bili izbrani tudi za nedeljsko tekmo. L. 1953 je Italija zmagala v Ženevi s 3:0, lani v Genovi, se je srečanje končalo neodločeno 1:1. V obeh tekmah so i-grali Novak, vratar Stacho in napadalec Kacani. Od skupnih 19 tekem jih je Italija dobila 8, izgubila 6, neodločenih pa je bilo 5. Nedeljska tekma F UClJona — . scu pozornosti^® ^ nih krogov srednje novinarji iz Zah. r„. Nemčije, Madzars ’^ Jugoslavije in drupk ■on slovaške armade » Tekma bo na stadij Str 45.000 " lahko sprejme Češkoslovaški lis’,„tl^l uu njihova repreZ®® 5, igrala dobro, paf1 sn na nedeljskih . « državno prvenstvo -^1 zentanti pokazali v;:I mo. Za Bubnika s° ^ n ja, da ne bo *Jf. nit odsotnost Bubernika potrjena. Ceškoslov.aS .) ie namesto Buberntf |( je namesto BuDem-^! , mladega Venglos"., jf menijo, da je bolj ter»J t|» bo igral izkušenii sopust. ki je v dva gola. M?r,reP{orj,iin v posebno dobri w‘“ jajT ja Schroiff in St«gV Tichy ter napadat fj Scherer in Dolin*«’ ,5») ^ formacija CSR ho ^ Schroiff (Stacho). , j J - uhar; Novak, P* )oVj(, , pust (Vengios). F«v.„--*w d# pluhar; 1 -. i;! rer. Molnar (Brc® Dolinsky. B tem" cani, V trening 1 ČSR - Lokomotiva7 * PRAGA, 29. " C)e » * ška reprezentanc ja ituj odigrala v dežju ,erji {j mo v Češki LiP>- ht lativno lahko Pr- eiw <( najboljših deželni« ^ Lokomotivo s * |N so dosegli: Mora"«1* skal 2, Dolinski n _ J« Zvedelo se Je> “Ze\:('] movsky ne bo “ reprezentanci It, II ,11,111,11111,,,, Ml II MII, II......11IIMIII11III lli| mm, II, 1,1,111,1,11! IM II "l,M ,111111'" Šahovski turnir kandidatov Talj končni zmago^ po remiju z BenMA Gligorič bo verjetno izgubil s Petrosjan®*11 V delil peto mesto s Fisherjem S A BEOGRAD. 29. — Z remijem v partiji z Benkoejem v zadnjem kolu šahovskega turnirja kandidatov za svetovno prvenstvo. je Talj (SZ) osvojil prvo mesto in z njim pravico do dvoboja s svetovnim prvakom Botvinikom za svetovni naslov. Rezultati 28. kola: Talj - Benkoe remi v 21. potezi. Smislov - Fishčr 9:1 v 57. potezi. Keres - Ilafsson prek. v boljši poziciji za Olafssona. Petrosjan - Gligorič prek. v dobljeni poziciji za Petrosjana. STANJE PO 28. KOLU: Talj 20, Keres 18,5 (1), Smislov 15, Petrosjan 14,5 (1), Gligorič 12,5 (1), Fisher 12,5, Olafs-son 9 (1), Benkoe 7,5. Jutri bodo odigrali danes prekinjene partije, nato pa bo svečan zaključek turnirja z razdelitvijo nagrad. Mednarodno vojaško atletsko prvenstvo RIM, 29. — Danes se je na novem vojaškem stadionu v Rimu začelo 14. mednarodno atletsko,,,; s<*; zajčje plašnim obrazom; potem se je videlo nekoliko turških paš z obleko, ki se je dobro poznala na odru lukovškega nemškega gledališča; nekoliko Kitajcev in sploh •nakih kostumov, ki se dado v čenč napraviti ali pa pri gledališču izposoditi. Cvet vsem pa je bil marki Poza, lukovški marki Poza! Z obrazom, kakor ga imajo naši rovtarji, in s tankimi nožicami, ki pa že prav čisto nič meč kazale ni*0 persifliral je Schillerjevo dramo, da je bilo groza! Ta marki je pričel takoj z veliko strastjo plesati ter je bil v črnem svojem plaščku in z brezmečnipii nožicami brez ugovora smešna prikazen. Priletna gospa, mimo katere je priplesal čudni ta Maltezovec, pa je vendar (tako, da je vsakdo lahko slišal) vzkliknila: »Ah, wie herzig!» In vi bi morali tedaj videti malega markija, kako je zar vihtel svojo glavo in plesal in plesal! Ženske maske se razkrope med občinstvo in kmalu priča glasno smejanje tu in tam, da so se pričeli tisti znani napadi, ki hočejo biti dovtipni, a so skoraj vedno neslani. Tudi pred Bogomirom se ustavi maskiran parček: prva, črnolasa Turkinja s koketnim fesom; druga pa fantastično opravljena. Hotela Je predstavljati spomladansko vijolico: tega dišečega cvetja je viselo vse polno okrog nje, in še cel6 glavico ji je pokrivala modra vijola. Pod modrim tem cvetom pa so se žaril) rumeni lasje ter se čarobno družili z modrim cvetom. Krasna ljubezniva Je bila ta vijolica in nosek izpod črne maske zroč in pod njim rdeča usta so se videla Bogomiru nekako znana. Tudi modre oči je imela, ki so ga nagajivo opazovale izmed temnega žameta. »Kaj stojiš tu, kakor bi bil lesen?» vpraša Turkinja. »Doma ti pa kostanj kradejo, ti gozdni čuvaj, ti!» dostavi vijolica. Bogomiru šine kri v lice. Usta so ravno tista, nosek tudi, in ti rumeni lasje! A vendar ni mogoče! Kako naj pride kmetsko dekle semkaj! Od samega začudenja niti besedice izpregovoriti ne more. »Poglej ga, še vedno je lesen!# oglasi se zopet Turkinja. »Saj sem tj pravila, da bo kaka kisla stvar!# doda vijolica. Tudi te besede je čul tedaj v gozdu! Sedaj dvojba ni več mogoča! Oni dve smejaje odhitita v gnečo. Bogomiru pa pčlje čudna sreča po duši. Kakor bi se bil vsilil nebeški žar v dvorano, vidi se mu hipoma vse v večjem blesku, še celo smešni plesalci so mu sedaj vzori moške lepote! Ničesar ni več premišljeval; samo to je vedel, da bode danes zopet gledal obrazek, ki ga ni mogel pozabiti od tistega dne. Danes je tu, in sedaj ni več smešno, če jo ljubi! Tedaj pa se postavi naš Ferdinand Sodar sredi dvorane, tleskne s pahljačem po stegnu ter pove, da je ura polnoči in da zahteva zakon, naj se milostive gospodične demaskirajo. Splošni ah! in a! oglaša se po dvorani. Gospodične snemajo maske, žanjejo pohvalo od svojih častilcev ter hitč k materam, katere jih s skrbno zadovoljnimi pogledi sprejemajo. Izvrstno se je posrečilo vse! Družba vstaja, da bi se odpravila k »supeju#. Gospodične in gospe se ogrinjajo z belimi mantiljami ter pobirajo cvetje, s katerim so jih obložili tlačani-plesalci. Tudi očetje prihajajo pravit, da so že zasedli prostore. Ves ta čas se je oziral Bogomir kakor jastreb po dvorani. Izmed belih oblek in črnih frakov ne more opaziti vijolice, po kateri je hrepenelo njegovo srce. Končno jo ugleda. Ondi pri vratih v garderobo je stala — brez maske — ter snemala bele rokavice z belih rok. Pogled je obračala po plesalcih Morda je iskala njega? Bila je ona; kakor je živela v njegovem srcu! Dobro opazi, da se ji razširi lahna rdečica po cvetočem obrazu, kakor se razširili jutranja zora po mladem nebu. Ca roben smehljaj se ji zaziblje okrog ustec — potem pa izgine v garderobi. Bila j« ona in njega je hotela še enkrat videti! »Lesovčj,# oglasi se v tistem hipu notar Sodar, »dovoli, da ti tu predstavim svojega prijatelja, gospoda Viktorja Malca!# DEVETO POGLAVJE Eine grosse Epoche hat das Jahrhun^. „ ,:P. aber der grosse Moment findet ein gtr l Vsa poezija izgine pri tem imenu! Bliskoma se obrne — in pred njim zvija telo tisti dolgi človek z repi okrog ušes, ki ga je poprej videl pri biljardu. Nemileje mu usoda ni mogla ogreniti nocojšnjega večera! In ta človek naglaša še celč skupno sorodstvo! Bogomir nekaj odgovori, a sam ne ve kaj »Morda hočete z nami supirati?# vpraša mladi Malec. »Obžalujem! Voz sem naročil, a tudi glava me močno boli Predolgo sem že tu!» »škoda, dobrega šampanjca imamo.# »Lahko noč, gospčda!# V srdu zapusti dvorano ter se v pozni noči odpravi proti Višavi. • * * Tu so sedeli! V srcih vseh je . -ašnji t«l I živel dan^a $0 (fc i*'S težko dušo so ga pričakovali vse leto. Danes P®0 pi«j mizi in z žarečimi obrazi si podajali roke. Vsi -jjt / nuzi in z žarečimi oorazi si poaajan roite. v .,znl,,j radostno dušo pričakovali skled, da bi jih sedaj je privzdignil ta ali oni kupo, obrnil zaljubljeno-melanholično zrl na barvo cekin®- ^ • * potem jo je izlil v želodec in dobro mu je de-)al p JV »To je veselje!# vzklikne gospod Škrjance . v > . uu —1—-------—j .i.«.« .. r..i.----------- Pisarn . V dan bil zakopan med akti v Lukovcu, ter si bil počasi izpisaril svoje srce. Tega, kar ^ JI»I pričanje, pa gospod škrjanček nikdar poznal iC 'J Med zimo je odpotoval Bogomir Lesovčj. Imel je opravke v mestu, kjer mu je umrl oče. Spravljal je v denar zapuščino. Tako je pretekla zima in, ko se je zopet povračal na Višavo, bila je že spomlad v deželi in kostanjevi gozdje v belem cvetju Nekega jutra se oglasi pri njem notar Sodar. Pove mu, da ga samo mimohode obiskuje in da gre na Nižavo, kjer obhaja hišni gospodar danes svoje godovanie. »Kakor tihotapec se plazim danes tja!# »Kako to?» »Ernest Malec postal je čez noč narodnjak! Vrag vedi, kaj mu je seglo v možgane! Pri zadnji volitvi je volil narodno in sedaj ga pisano gledajo moji prijatelji in neradi bi videli, da se pečam z njim!# »A ti se vendar pečaš?# »Moj Bog, kaj hočem. Moj klient Je in pije se dobro vino pri njem. Tudi dekleta so lepa in bogata!# Prijatelja se ločita. Ko dospe Ferdinand Sodar na Nižavo, bilo je skoraj poldne. Na dvorišču Je stalo polno voz. Ernest Malec se je radostil svojega rojstva in povabil je bil gostov, da se je vse trlo po starem poslopju. V prostorni dvorani sta bili pripravljeni dve dolgi mizi in kmalu je sedela okrog njiju vesela in navdušena družba. »To je barva, prava, poštena barva, ahj» JfM srca vzdihne. Za njim se oglasi gospod K' J L*fj( sodnik v Lukovcu. ak 1A J \ »To je pijača, škrjanček! Ko bi človek imel le en poliček! škrjanček, vsaj en police*1’ Izpije in žalostno povesi glavo. j »Poliček, Kremen, en poliček! Pa še n nekajj# škrjanček imenitno dene v gube svoj v J V* esa, Kremen, takis ^» »Poliček — pa suhega mesa, mega med kislo zelje, Krem« »Vem, vem!# odgovori Kremen, »potem loženega med kislo zelje, Kremen!# , -1 tfjfj »vctii, verni# odgovori Kremen, »potem sar na svetu in rad bi delal in zobal prah v *lavi*" J Umolkneta in padeta po skledah, ki so *e 1 Jed in pijača sta jima bili v življenju — ide» • gcčfAf Tik njiju si je izbral danes svoj prostor -^1 Zima. Kaj je bil naš gospod doktor Zimal ,9j mesa z glavo, truplom in dvema nogama. ^ talent. A nesreča je hotela, da je spisal še V ^1%. pravo o repatih zvezdah. Spisal pa je edino " je že pri nas v navadi) dobil ž njim patent d jj In v tej duševni lenobi si "je zamastil in V'*i