Največji slovenski dnevnik n Velja ▼ Združenih državah | Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 leto $6.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Iisi:8toren8kih.delaycevTAinerikL If^The largest Slovenian Daily In I the United State«. | Issued every day except Sundays 3 g and legal Holidays. 1 75,000 Readers. S TEUTON: CHelsea 3—3878 Entered mm Second Class Matter September 21, 1903, at tbm Fost Office at Hew York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—8878 NO. 135. — ŠTEV. 135. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 10, 1933. — SOBOTA, 10. JUNIJA 1933 VOLUME XIJ. — LETNIK XLL S E N AT JE ODOBRIL INDUSTRIJSKO PREDLOGO Odmevi Mussolinijeve pogodbe VLADA NE BO TISKALA NOVEGA DENARJA, AMPAK BO IZDALA ? ZA $3,300,000,000 OBVEZNIC Predlog, naj se uvede davek na prodajo, je bil zavrnjen. — Industrijska predloga je bila izročena konferenčnemu odseku, ki bo uravnal razlike. — Vlada namerava vzeti v najem veliko zemlje in jo pustiti vnemar, da se bo produkcija omejila. Izjave o plačan ju dohodninskega davka so javni dokumenti. WASHINGTON, D. C, 9. junija. — Senat je danes odobril s precejšnjo večino industrijsko predlogo, ki določa, naj se uporabi tri tisoč tristo miljo-nov dolarjev za javne gradnje in naj vlada prevzame kontrolo nad industrijo. Predloga je bila že prej sprejeta v poslanski zbornici, toda v nekoliko izpremenjeni obliki. Sedaj bo izročena konferenčnemu odboru, ki bo izenačil razlike, nakar jo bo predsednik Roosevelt podpisal. Za predlogo je glasovalo 57 senatorjev, proti nji pa 24. Nadalje je sklenil senat, naj bodo vse zvezne, državne in občinske obveznice podvržene davku. Nekateri senatorji so predlagali, naj se natiska za tritisoč tristo milijonov dolarjev novih bankovcev, namesto da bi se državni dolg povečal za to vsoto. Predlog je pa propadel. Zvezna zakladnica bo torej izdala za tritisoč tristo milijonov dolarjev obveznic, za katere bo morala plačevati obresti. . Predlog, naj se uvede davek na prodajo, je stavil republikanec Reed, podpirala sta ga pa demokrata Walsh iz Massachusetts in Byrd iz Virginije. Predlog je propadel. Ko se je senat bavil z določbami industrijske predloge, j® objavila zveza ameriških tovarnarjev, da bo na tisoče malih tovarnarjev raje prenehalo z obratovanjem, kakor da bi se podvrgli kontroli, ki jo določa predloga. Senat je tudi odobril vladni dodatek k predlogi, naj vlada vzame v najem razna zemljišča in naj pusti zemljo neobdelano. V to svrho je bilo dovoljenih sto milijonov dolarjev. Na ta način mislijo omejiti produkcijo. Zveza lastnikov tekstilnih tovarn je poslala v Washington posebno delegacijo, ki naj bi sporazumno z vlado uredila zadevo delovnega časa in minimalnih plač. Delegati so danes odpotovali, češ, da jim ne kaže posvetovati se z vlado, ker je senat odpravil protitrustno postavo. S 55 proti 27 glasovom je odobril senat predlog senatorja La Folletta iz Wisconsina, naj se vbodo-če smatra izjave o plačahju dohodninskega davka za javne dokumente. S tem bo napravljen konec sleparijam z dohodninskim davkom. Sleherni bi se namreč bal, navesti netočne podatke. Senator Bankhead iz Alabame je predlagal, naj, se dovoli petindvajset milijonov dolarjev za ustanovitev podeželskih naselbin. Na ta način bi se dalo spraviti iz preobljudenih mest dosti ljudi na deželo. Dasi farmer j i nimajo nobenega trga za svoje produkte, je senat na predlog senatorja Adamsa iz Colorado dovolil precejšnjo vsoto za namakanja v dolini Rio Grande. Kakorhitro bo predsednik podpisal industrijsko predlogo, se bo začelo po vsej deželi z javnimi gradnjami. V kratkem času bo dobilo na milijone nezaposlenih delo. SAMOMOR NEM&KE LETALKE. p«, vi-Mt«*h iz Akppa je sodna | škrnlovalo, vendar p« ae letalki ni ni«*e.sar pripetilo. Poveljnik letali f.r«wk»v)t ori. da bi prišlo do medsebojnih razgovorov petih velesil in je vsled t-ega tudi main upanja, da b: prišlo iv bližnji bodočnosti v Ženevi do pogodbe glede razorožitve. IX'Iadier je naravnost povedal, da Francija >ne bo zavrela nobene puške, dokler je on-stram Renes na krmilu n°mške vlnde Hitler. Zavrgla tudi ne bo nobenega tanka, ne aeroplana. dokler iNemčija ne dokaže, da ima mirne namene. Ameriški zastopnik Davis in angleški stotnik Eden nista mogla s tega stali- So. I »kill a del ph i a (Moth in g Plant. Neka dekliea je rekla, da ji je ' I^ladjera odvrnil rekel Lieberman. kadar je zavr-1 šinila njegovo zapeljevanje, da bo" —Francija ima načrt in načelo ravnal ž njo kakor s uro jo hčerjo. Na vprašanje, a ko je kdaj komu izdail a> njegova dejanja, je odgovorila, da tega ni bilo tre ha, ker je b?lo to v tovarni splošno v na-r»adi. Tekom izpraševanja governer-jeve žene .Mrs. Clifford Pinehot. so dekleta izpovedale, da so morale vzeta s seboj Liebermana, kadar so šle po kako blago v skladišče. — Ali ste kdaj »vsiljevali svojo ljubezen temu dekletu! — je vprašal senator Owlett. — Nikdar, — je bil Lieberma-nov odgovor. Mrs. Pinehot je obdolžila. drugega brata. Maxa Liebermana. ki je blagajnik tovarne, da je delavkam plačeval sramotno nizke plače. EGIPTOVSKI PRORAČUN JE BIL NAJDEN Kairo, Egipt, fl. junija. — Profesor Selim llassai je v bližini četrte piramide našel grobnico finančnega nadzornika faraona Ku-fu. ki je zgradil drugo piramido okoli deta 3ostave, po kateri so postale cerkvene ustanove ljudska last in je bilo zaplenjeno cerkveno premoženje. ki predstavlja vrednost več milijonov dolarjev. Velika je bila tudi opozicija proti agrarni reformi, ki določa zaplembo posestev, ki so bila pod kralji last ple-mičev, in so bila pozneje razdeljena med kmete. KRIZA NA GRŠKEM LJUDJE IMAJO ŠE VEDNO DOSTI ZUTA Washington, D. O., 9. junija. — Dasi je zvezna vlada zapretila, da bo strogo nastopila proti vjnem o-nim, ki imajo več kot sto dolarjev v zlatu, jo bil-o dne 31. maja med ljudmi «e vedno za šeststo milijonov zlate-vorica, da je ita-lija.nski poslanik, ki je med berlinskimi diplomati poznan pod imenom "najvišji varuh Nemčije", nujno svetoval Nemčiji, da pogodbo podpiše. Zaradi tega med diplomati ni bilo p'»-sebnejA presenečenja, ako se je izvedelo- da bo -Nemčija, podpisala, temveč .so se zelo oddahnili, kajti brez dvoma bi londonsko darsko konferenco zadel hud udarec. a ko bi Xemeja zahteivala še kako izpremembo v pogodbi. Seveda bi Nemčija zaradi tejra na londonski konferenci mnogo trpela. kakor tudi druge države. iNavzlic temu pa bi večina Nemcev bolj želela, da bi bili Neim-i povzročili splošno zlo. kot pa splošno dobro, četudi bi morati pri tem .sami trpeti, kajti v tej pogodbi ni bilo ustreženo niti desetini tega. kar .so zahtevali za deset let. Toda /vodilni nazijski voditelji .so spoznali vidna znamenja, da more priti (Nemčija do svoje veljave med narodi sani otedaj, ako bo vladal popolni mir tudi med dru- JAPONSKA IN ZRAČNI NAPADI Japonski zastopnik je na« padal londonsko mornariško pogodbo. — Zahteva odpravo ladij za prevoz aeroplanov. Ženeva, Švica, <). junija. — Japonski delegat Xaotake Sato je povdarjal. da je Japonska nezadovoljna z londonsko pogodbo iz leta 1930 ter je opozarjal razoro-žitveno konferenco, da .se Japonska n? bo nikdar odpovedala bombardiranju iz zraka, kot določa londonska mornariška pogodba, dokler Združene države in Angli-j ja ne privolita, da odpravita ladje za pretvoz aeroplanov. , Ameriški in angleški delegati so imeli komaj časa, da so se pri ja-' vili in vložili protest proti temu novemu japonskemu manevru, ko j je predsednik konference Arthur Henderson naznanil odgoditev konference do 3. julija. Izjava japonskega delegata, ki jasno kaže. da je bila sestavljena v Tokio, je povzročila, da so se delegati razšli potrti. Vsled japonske za h tov e. da se obnove razprave glede bojnih 'ladij, je ko«i-ferenea zadela na nove težkoče, ker je delegate že s: na Ligo narodov, vsled česar je tudi odstranjena nevarnost premembe mirovne pogodbe. Četudi pogodba ne daje Nemčiji pravice do ena kast i v oborožitvi, vendar ji priznava enake praivice z drugimi državami. Vatikan, 9. junija. — "Božje roke ne bi bilo mogoče jasnejše videti, — je rekel patpež Pij z ozi-rom na. pogodbo Štirih držav. Pri tem je pripomnH. da je bila locannska pogodba sklenjena v jubilejnem letu 1925, sedanja pa v svetem letu. ADVERTISE In "GLAS NARODA* _ ___ HC A0 VilODr mew YOEJC, SATURDAY, JUKE 10, 1933 THR LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. Oviwd aad Published by BbDTINIC PUBLISHING COMPANY ^ (▲ Corporation) . L Tim of tbort officer«: Y«k OUt. N. X. - G L A 8 NARODA" (Vate« «f th* People) Br»ry Dty Except 8nnd*y> ««4 Holiday« It teto vaD« m Ameriko In Itiimki •••••••••■•••••••■••v' AC00 tl Pflllits $8-00 let« •.••..«•«•*.#..... 91 60 Ml. Bronx, N. Y. Dne 21. maja smo obhajali srebrno poroko g. Augusta Jakopiča in »njegove soproge. Kw sta vsled bolezni g. Jakopiča .mislila preložiti to pomemib-no sla vije na poznejši eae, »o ju sorodniki in prijatelji sklenili iz-nenaditi. In iznenadenje je bilo Sabecrlptlon Tea rt/ 98.00 Ad ?ertlaement od AfnnMot »Glas Naroda" l«faaja vakl dan Uwaemii nedelj ln pcasnlkoT. ms podptea in osebnosti «e ne prlobtnjejo. Denar naj ae klagoroll HttlH po Mont? Order. Pri apraaiembi kraja naročnikov, proalmo. da m mam tudi prsjinjs blvallAfie nainani, da hitreje najdemo naslovnika. "«LAi NARODA-. Sli W. lSih Street. New Ink. N. f Telephone: CHelsea A—1878 IZRABLJANJE OTROK Izkoriščanje otrok in delo po zaduhlih znojilnicah fclavi zopet svoje orgije, baš kakor pred tridesetimi leti. Po dolgotrajnem prizadevanju so delavske organizacije že vsaj deloma odpravile te neznosne razmere, ki so ce pa v zadnjih dveli letih zopet pojavile v vsej svoji grozoti Na tisoče in tisoče mladoletnih je zaposlenih v ple-tilnicah in krojaenieah. Otroke zaposlujejo kontraktorji. Indirektno je pa o-mogoeila to zaposlen je tudi večina najvišjega sodišča, ki je ovrgla sklep kongresa, da gospodarji nimajo pravice jemati v službo mladoletnih. j y nekaterih državah so sicer tozadevne postave, katerim ne pa znajo pod jetniki s pomočjo koruptnih politikov spretno izogniti, česar posledica je. da dela danes na tisoče in tisoče slabo pri hranjenih fantov in deklet v tovarnah in znojihiicah/kjcr žrtvujejo kapitalistom svoje fcdravje in mladost. Pretežna večina teh nesrečnikov bo za vse življenje pokvarjenih v moralnem ozirn in bodo podlegli zavratnim boleznini v času, ko bi imeli pravzaprav začeti živeti. i* Petnajst ali šestnajstletni otroci so zaposleni, dočim fcčetje, matere, starejši 'bratje in sestre iščejo zaman dela. Natančnih številk o izkoriščanju mladoletnik ni na jrazpolago. Urad za ljudsko štetje navaja le otroke v starosti od desetega do petnajstega leta. Splošno je pa znano, da so .v nekaterih industrijah zaposleni otroci, ki niso stari niti 'deset leti \ Najbolj izkoriščajo otroke po državah Srednjega zabada in po severnih državah. Posebno slabo je. v tem oziru v Pennsvlvaniji, kjer se ■je začela preiskava, koje svrha je napraviti konec tem neznosnim razmeram. Nič boljšega ni tudi v državah New Jersey, New York, Connecticut, Massachusetts in Rhode Island. fea New York aa celo leto......17.00 Za pol lata ••.,•..••«.,•.*.,... 83 80 Za lnoi—Htco aa. črto leto......87*00 < »ad (vse popolno m prisrčno. Vi- Sa pol leta .................... 88-00 deti bi morali obraze naših »lav- Ijencev, ko so gostje prihajali v parih v stanovanje. Presenečenje je bilo na višku, ko so gostje začeli prinašati različne jestvine in kapljico božjo. Pridne roke žena in deklet so v •nekaj trenutkih spremenile obed-nico v banketno dvorano. Č'e vam povem, da so se servi-rali pristni žlikrofi. narejeni po izvirnem idrijskem receptu, upam, da sem zbudil skomine celo izbirčnemu Petru Zgagi. Da se je ser-virala poleg žlikrofov kunetnina in druge dobrote kuhinjske umetnosti. se razume. žejna grla smo zalivali s pristno "župo". Po banketu je gospod župnik Rev. Hiaeint Podgoršek. O. F. M. poročrl slaivljenca in v ganljivem govoru opusaj njuno .požrtvovalnost za slovensko cerkev. Po cer k ven i h obredih je začela svatba. Po starih filovenskih običajih smo nosili nevesto Čez prag! Med napi t niča m i so se pele stare pesmi kot: Ljuba ženin in nevesta. Bog oče je jinod nami. itd. Da je bila sta rokrajska ohcet poipolna, nam je godci na harmonika mladi Vinko Ovca. Tom potom naj omenim, dia. se imamo zahvaliti, da je bila .svatba tako prisrčna in vesela v »prvi vrsti za veliko požrtvovalnost g. in ga. V. Ovca. ga. Kršmanc in .njenem .sinku Franku in sorodnikom iz Danburv. Oonn.; med gosti so bili: Rev. Hiac-int Podgoršek. O. F. M.. g. in ga. Schier. družina Dolar iz Danburv. družina V. Ovca, jra. F. Habjan in bčerka, ga. M. Pavlic, g. in ga. V. Kobilca, družina C. Penko. družina Kovač C., družina I. Ručigaj. g. A. Ovca in gospodična Ivanka. Ovca. Minka Zabret, Metka Zabret, Zofija Kerč. Ob slovesu se je g. Jakopič v prelepem govoru zahvalil za požrtvovalnost. Za slovo smo še zapeli: "Ti pa jaz, pa židana marela". Poročevalec. Worcester, N. Y. Hvafla darovalcem, ki so mi priskočili na pomoč in so darovali po en dolar: A. Stavdohar. M. Trek, L. Mutz. L. Benedik. J. Terček. J. Putrich, M. Zelene. V. Kobilca, F. Sakser. Jr_ A. -Kosirnik. Po 1 a . , . . jsebna hvala Mr. Uroku za njegov renske obleke so danes izredno poceni. Ženska, ki trud. ker se je tako zavzel za me-!kupi obleko naprimer za $2.80, ne pomisli, da dobi kon- ** ^^ hvaJa tudi tukajJnjim traktor od obleke le dvaiodvajset, centov. i • Toda ta denar ne predstavlja njegovega dobička, kaj-fti s tem denarjem mora plačati tudi delavko, ki je obleko Rešila, J Koliko ji plača od obleke i Gotovo ne dosti, kajti delavka zasluži v mnogih slučajih komaj dva dolarja na teden. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU CENE DINARJEM IN LIRAM SO TAKO NESTANOVITNE, DA JIH NE MOREMO v NAVESTI Izplačila v ameriških dolarjih ostanejo f. ' neizpremenjena. t* VfUClU V AMml^iB DOLAftJIB Za Jsplačllo 89.00 morate poslan___$ 5.75 •» •* $10.00 " - 4UJS •• »• nLoo •• » »040 " " ______$21.— HOJO " "__.$41.29 1» MAJM »• m _____451.50 #1 99 »MjMulk «W r IUMB knla ispuuio t dotaUh. KOjiu nrtlfll« Inrtujemo po CUta IMm u pliltoJMao I SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GU« Naroda** m V**T M\ BTRXXZ *f *r X rojakom (v Bast Worcester in Fly Creek, ki ko mi priskočrl-i na pomoč v prvi potrebi z obleko in na drug •način pomagali: Frank Pavlic, J. Mravlja, 111I.. J. Zemlak in Zenrltfk, ml., J. Oolja. A. Gergič, B. Derganc. J. IvančicJi. P. Hode, Mrs. Milutflovich. F. Hren, F. Koren. J. Koder. M. Solan. P. Lac-^ jan, .L. Palcic in Mrs. Klun, Mrs. .Jakovae. Mrs. Persič. C*. Lacjan. Mrs. .X*kiv»t. Mrs. Habjan. M. Hirk. F. Stari ha. Mre. Alič, Mre. V«el. Mre. Macnn, Mre. Tužek. Mre. Sedonak. <\>katerih r<»jakov mi niso imma znana, in .ve jim tem potom za I«valim. Joseph Rostohar. R. D. 2, Worcester, X. Y. Salisbury Center, N. Y. Prosim cenjeno uredništvo, da priobči teli mojih par vrstic v ce-11 jenom listu Glas Naroda. Jaz «cm popotni človek, ki hodi po celini «vetu sem in tja. Vise sem potfkuBiJ. dobro in *tlaIaibo. Dela ni za. dobiti. Če ga pa .siromak kje bL mora pa zastonj delati. Jaz aem si (mislil, da edaj. ko je «e >mlada trava, je najbolje, 6» m gre člorek tear paat. vwaj delati n^ treba, zato ker je vseeno, če dela ali ne. DoKti j© treba poakimiti; kdor bodi za delom okoli, že ve. Pred par tedni nem priael iz države Main«. Z menoj je prifet tudi moj prijatelj Tony lapoiree. Tam ara opravljala fqvdmka de-fier je pa adoj poTood tiabo, je ,bilo tudi tam. Nekega jutra sva ne pa kar lepo zmenila, da greva s trebuhom za kruhom. In tako sva dospela k našemu znancu in prijatelju Johnu Schwanniiku v Salisbury Center, X. Y. Pri njem sva se ustanovila, da siva pomagala postopati domačim nekaj dni. John Sch\va!«nik je pa dobro previden možak in si je pa mislil: — No, tako pa ne bo š'lo, samo jesti in postavati. Iz te moke ne bo kruha. Xi mu dolgo časa vzelo, ko je bil na jasnem. Šel je in kupil veliko farmo. Zdaj smo hvala Bogu. vsi dobro zaposleni. Zlaj pride važna st/var, ki se nam gozdarjem malo kdaj dogodi. V nedeljo, ko je tako dolgočasno, sva Se pa domenila jaz in Lipovec, da greva v mesto Little Falls, X. V« da se tam malo razgovoriva z znanci in ,prijatelji. Komaj pa prideva v mesto pa slišava. da Mr. Ca'li in Mrs. Heleoia Krzioh obhajata 25-1 etnico zakonskega- življenja. Jaz rečem: Tony, ali jrreva On pa ni imel časa odgovoriti, samo hitro je pokimal z glavo in domenjeno je bilo. Seveda, Čali je bil naš prijatelj, zakaj poznamo se že dolgo časa. in je tudi zelo dober Človek. Enako tudi njegova soproga. Ko smo ga obiska'!i. nas je prav rade volje malo razveselil s svojo hamioniko. da smo lahko pozabili naše križe mi težavne začasno. T<> je pa bilo ravno 4. junija, ko sta zakonca obhajala 25-letnico zakonskega življenja. In predno ' nadaljujem, jima želim, da bi bil še na 30-letnici, ko lxv»ta obhajala zlato poroko. Žel im, da bi ju ravno isti go.sp<>d poročeval. kakor jih je sedaj. Pa saj mislim, da je najbolje, da ga kar po imenu povem, ker je fvreden imena. Gospod je bila Mre. Jtarv < N redka r. In zdaj prideta pai še dva ministranta. Prvi je Mrs. Reza Maslo. druga pa Mre. Gruden. To je bilo nekaj krasnega in zanimivega. česar še nisem videl v mojem življenju. — Zdaj se pa začne poroka. Gospod vpraša ženina : £*ali, ali hočeš še živeti 25 let s sivo jo ženo (Heleno? Reci: Ja — in stopi naprej. — Drugo vprašanje : Žena Hele»na: — Ali se boš držala tega moža še 23 let? Stopi naprej'. I11 stopila sta oba naprej. In potem pa ministrant Mrs. Masle poda vstakemu mali glažek -blagoslovljene vode, in iporoka je bila končana. Potem sem pa mislil, da se bo kar miza začela vrteti od veselja, ker je bila; tako obložena. Dohra kapljica se je točila kar iz galone. Jaz sem .si samo mislil. le zakaj ni tri dni nedelja, potem bi >»e gotova pond el je k kam pomešal, da bi ga ne brlo. Ali kaj, ko nam taka reč tako hitro mine in ne vemo kdaj se dan napravi. Takoj, ko j« rporoka minula, sem rekel ženinu, da bi eno napravil, drugače da ne bomo vedeli, da je bila poroka. Za seboj sem pa slišal besedo, da nikar ga. ne sili, da se njenim sploh ne .spodobi, da b-i danes harmoniko vlačil seni in tja. ko jo že razteza celih 25 let. To je dobro .da nisem vedel, kdo je re-I kel. za>kaj bi me l>ilo sram. ker 1 sem ga nadlegoval. Xi pa bilo dolgo po tistem, ko pride Frank in za njim vstopi muzikant Herman Sehwasnik iz Salisbury Center. X. X. Xo. potem smo se pa izačeJi vrteti sem in tja kakor kaki petelini. kadar jim glave posekajo. Bilo nan je precej. Naštel sem jih 25 samih velikih, raivno za vsako le: to eden. Zdaj pa naj kdo premisli, kadar se vsi ti Zavrtijo, to že tako gre okoli, da se težko ustavi. Xi ipai vse. samo vrteti se. Kje je pa drugo, kar pomaga, da se človek lažje obrne. Jaz sem si samo to mislil, ko bi bila vsako le-, to 25-letnica, bi se jih malo več ženilo. Naivzoč je bil tudi Tony Prijatelj. pa tudi on je morad svoje trde noge hitro prestavljati. Drugi je bil pa Osredka r, ka teremu so skakale brke gor in dol. Frank Masle se je tudi parkrat prav ža- lostno zaobrnil, ravno tako, kakor da bi mu Bog ne pomagal. Ja, če bi hot«*I vse popisati, bi ppoveč papirja porabi^. Č^i so slabi da se težko drugi kppi* O., samo eno .bi bil pa skoraj pozabil. Joc Kramar .se jn tudi tako obračal. seveda kakor ponavadi. Pika. Zdaj se pa še enkrat lepo zahvalim celi družini Kržich, ker so nas tako >lepo sprejeli in postregli. Pozdrav vsem čitateljem! Sko-ro bi bil pozabil pozdraviti Petra Zgago. Želim, da na.s v kratkem obišče. Floyd Miklic. Iz Jugoslavije. Pred sodnika so privedli obtoženca. ki je rekel z milim glasom; I — Gospod sodnik, oprostite, jaz sem miroljuben človek, j — Tako. tako — je preudarjal j sodnik. — pravite, da ste miroljuben človek, povejte mi, čemu ste zarinili policistu kamen v glavo. — Zato. ker je bil jezen, ker je je kričal in upi!, da so ljudje kar skupaj drli. Ko jo je pa dobil s kamnom po glavi, je bil takoj strašno miren in pohleven in ni mogel ziniti niti besedice iveč. Boječ fant je rekel po dolgem obotavljanju kraljici svojega sr- Inoxem&ki književniki v Dalmaciji. 24. maja ob 9. jo prispela s par-nikoni "Kralj Aleksander" iz Trsta pnva .skupina inozemskih udeležencev kongresa Penklubov. V skupini so člani švicarskega, italijanskega, nizozemskega in angie škega »Penkluba ter zastopniki skandinavskih držav. Prišed je tudi predsednik angleškega Pen kluba Wells. V pristanišču je goste sprejelo mnogo Spličanov. v imenu mesta pa jih je pozdravil predsednik Občine Stoja nov in jih povabil, naj na )>ovratku iz Dubrovnika obiščejo Split. Wells se je s toplimi bc.se d ami zahvalil zas prejem in za povabilo. Potem so se gostje izkrcali in odšli v mesto, kjer so ostali do 10. Ob !*.30 so prispeli z brzini vlakom člani Penkluba iz Beograda. Zagreba in Ljubi jan ter so ob 10. z gosti nadaljevali vožnjo/v Dubrovnik. Druga skupina ude I ženice v kongresa. ki je potovala čez Stišak in v kateri s<> klijižeimiki iz Češkoslovaške. Avstrije. Nemčije. Poljske in Madžarske, se ni ustavila v Splitu, tcnuveč j** potovala naravnost v Dubrovnik. Skrunilci grobov v Skoplju. V Skoplju so zadnje čase ljudje opazili, da izginjajo iz grobov 11a pokopališču krste in tudi venci. Policija je pnvotno mislila, da gre za navadne tatove, ki vence kra dejo in jih prodajajo, pozneje j« pa ugotovila. oti v domovino ga je spremljala štiri mesece stara leo-pardinja, katero je prinesel v da;-berlinskemu zoološkemu vrtu. One, ki pridejo v Chicago na svetovno razstavo. — opozarjam, da imam na razpolago lepe sobe in o-kusno domačo hrano. JOE BEVCIC 2272 Blue Island Ave., Tel: Canal 1288 VODNJIKOVE KNJIGE z* leto 1934 lahko že sedaj naročite. — Pošljite nair in knjige Vam bodo poslane naravnost ne dom. iT uročila sprejema; "GLAS NARODA" 216 W, 1,8th Street New Vprk. N. Y. ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO, naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolarjev brez vsake izjave, v kako svrho je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošiljatvijo. DECLARATION FOR MONEY ORDER I herewith declare that Money Order No. _______ sent by me for the purpose ot- .... Is and is not Intended for the purpose of speculation, placing savings or making investment ln a foreign country. I certify that this transaction in no way contravenes the act of March 9th, 1833. the executive order of March 10th, 1033 or any regulation issued thereunder. (Purchaser's Signature) (Date) RI BOW TOCNO IN HITRO I2YR&ILI VSAKO FO&UATEV SLOVENK PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" new YORK N. T. Telefonist ka .jo rekla jroxpodar-ju: — Vaš prijatelj bi rati srovoril 7. Vil mi. — Kako p« veste, da je moj prijatelj .' — jo je zhivrnil strogi jro-»spoda r. — Zato. ker je zaklical v telefon: 'Kaj m ti tam, stari o-sel ? * Fantiček jt* prišel iz šole in jo vprašal «><•»• t a : — Oee, a-!i .se res zemlja vrti ? Ore pa ni otroku odpovoril. ampak je resno rekel svoji boljši polovici : — Hej. stara, nikdar ne puščaj vina v aj.sbak.si. In ko greš zdoma. Zčfkleni klet, da ne bodo otroci prišli do sodov. * — Xak. ostrici s3 pa ž° ne boš dala — jp robantrl mož, dočim je ženica pri .mizi britko jokala. — Xe. ne boš >e dala otstriči brez mojega doivoljenja. — Tak ne bodi tak — g« je skušala .potolažiti. — Sam na.se po- »mi.sli Ali si mene vprašal za dovoli jenje. ko >i začel plešo nositi? ' * Rus vpraša Američana, ki se mudi iv Moskvi: — Ali m> v Ameriki velike tr-•rovskf* hiše* — Seveda. — Koliko jih je na pr. v Neu-Torku ? — Ka.k šn i 11 d vaj.set ? — Kako .so visok«1? — Deset. d«» dvanajst iiarkstro. pij. — Koliko ima vsaka nameščenem* ? — Dva tisoč in celo tri tisoč. — Zakaj jih je treba toliko 7 — 1. treba je prodajalk, upraviteljev, nameščencev, ki naj po-vedo kupcem, kje dobe to in to bla«jf<>. čevlje, oblake, živila, igrače itd. — Tudi v .M ask vi imamo takšno velet rg-o vino. — Koliko ljudi je tam nameščenih — En .sam. — Kako j » t<> mogoče? — I. kaj pa je treba ve«'* ljudi, das poročiš kupcem: — Čevljev ni. živil 111. i«jr»č ni . . . * Slavnem« .slikarju so naročili, oaj naslika '"Posledice pravoso. dja". Po dolgotrajnem premišljevanju se lotil d«da in je naslrkal dva človeka. Prvi je bi-l popolnoma gol. dru-jri pa ni imel razen raztrgane srajce ničesar drugega na .sebi. IVri je predstavljal tistega, ki je tožbo izgubil, drugi pa tiatega* •ki je tožbo dobiL D A' Tows. a*TV*P4Y4 JUHS 10,1933 LABCHMT BLOTCH* DAILY to U. B. ^ FOE L VI MIH Al Y: OTROK, BLAZNF.2 IN 2IVAL Pr i hišo, v senci starega oreha, I vet" besedi. Običajna druiba. Sa-posedal Peterček in, po?abivši ' nia hinavščina. radovednost in kle- petanje. Veji. Tudi izgubil sem. na »vet. vnet«. delal. Zidal je. Več ' hto zamaškov je ležaJo okrog njega in ii njih je zidal hi»>. Bili !*> tam ^akovrstni zamaški. Zamase't fcodčka za pivo, zamašek M »Plenice z« rudninsko vodo. vinski zama-Sek, hkerski /am&šek. zamašek ste kknn ie -t« zdravila. Vs»ake oblike, velikosti in uporabnosti za mask i. Bili so gladki, brli razpokani; na marsikaterem so hi v i le znamke tvrdk. nurtgi so hili .-t rohnel i al? pa jih j** napravil nerabne zativ-nik. Že leto dni jih je bil zbiral in dal nabirati Peterček z v senu člani družine, z cvetoui. materjo, brati, prijatelji in vnetni -ovnii. Seda j hi je zidal umotvor. Sezidal bo iz fMinaik'iv hiao. ki Im» |m>|mmhh p *.netek *»»«e«lnje blazni«-«*. Vrtal je. ža*al. lepil in zabijal žeblje. Zamišljen«! je sop i hal. V-a-*>ih je za hrepene I in za ječa!. Stavba iz zamaškov s«* je dvigala, p.i-tličje in prvo nadstropje -ta bila /e dogotovi jena in /VrT-er lik« t': k«» se bo zmra«"ik>. b«> {»otegnil streho na drugo nadstn.pje. Mlečni lici j smehljal in h t al. nta mu zarileli, svetlo modre oči so mrrlhiio jgor»4e; kla^nato *vetli mehki lasje si >** mu \sipavali na eelo. Avgutdova poletna tišina je It -iala nad vrtom; oče je bil v mestu, mat i in bratje na obiskih, le v kuhinji so ropotali v poletni zaspanosti. Slednjič je tudi tam utihnilo ropotali i«*. Najbrž je kubarit j zadremala v popoldanski lenobnosti. Na vrtu vo že začele naraščati >ence in dan .se je že nagnil proti hribu, ko je udaril od ograje deč-ku na uhi» prijeten moški gla«. samo v kazino.*' Dobrovoljno je vzdihnil. "Zelo se. razumem na zgradbe in "Prav ti je.** — je odgovoril za- palače. Nočeš, da bi ti pomagal?" upiv» Peter. — "Zakaj igraš." | "Sedaj?" — in je ošabno poka-"Prav imaš. prijatelj. Toda člo-jzal 11« mogočno hišo iz zamaškov. vek se vsikdar odloči in nato.... ali Resnična^palača. Eden-dva popravne vseeno? Malo več ali manj de- ka še in umetnina bo dovršena. narja. Pa vxaj čas mine." Peter ga j« strogo nogledal. "Ne poboljšaš se." Moški .se je ljubeznivo, brezskrbno smejal. Kmalu se je zresnil. Sedaj mu je močneje pritegnilo pozornowt zidanje. PočenH je in mob'e opazoval. Iz globine vrta. izpod hriba >e je sprehajal proti njima pes. Bil je volčjak zavaljenega trupa in ko ni«'-a.stih uhljrv; glavo je imel de-belo in šin»k«>. nos t«*iiak, po<|«>ben lisičjemu; uhlji m> mu štrleli po-tna dvorana konci. Iz o«lj»rtega gobca mu je'niški prostori Moški je zavzeto vzkliknil. "Čudovito! Niti povedal mi nisi. na kaj se pripravljaš...." Molče, ginjeni so odstopili vsi trije veličastno ustvaritev. Resnično, čudovita je bila. "Tu no vrata." je razlagal moški. Lt-jJa, velika vrata! Kako prostorno je dvorišče.... In na vse si mislil! Tn je garaža.... Koliko avtov ima prostora v niej?" " Trije." ' * Imenitno! j« UMOR V TUNUSKI MLAKI Posebno za naselje okoli Kamnika zelo zanimiva kazeai&ka razprava se je 36. maja rvršila pred velikim senatom okrožnega sodišča. Opoldne sta stopila pred sodni dvor 32-letni bivši posestnik Anton Vomberger, doma iz Tu-njie. in 28-letni čevljarski mojster Anton Hafner iz bližnjega Pod-boršta. Oba sta družinska glavarja. Obtožena sta, da sta sodelovala pri umoru posest nice in gostil--ničarke. 73-letne Ivane Kakef v Tunjrški mlaki. Pravi morilec, i tihotapec in kriminalni tip Ivan Košnik je pobegnil roki pravici čez mejo in ga ne ntorejo izslediti. Na inicijativo Vomber-gerjevo in ob njegovem sodelovanju ter na prigovarjanje drugega je Ivan iKošnik izvršil ponoči 28. aprila lani umor starke, ki je bo-lehna spala v gostilniškem salonu na divanu. Izvršitev rafiniranega stodušno in drastično pripovedoval. kako je prišlo do umora. Vomiberger ga je k temu nago MLADI STARCI V RUSIJI V Rusiji imajo zadnje čase vedno več primerov nenadnega opeša nja sil pri m lad rh Ijndeli. Tudi varjal. Ko mu je omenil, da bo tempo ^tletfee je začel popnš«'ati teta kmaJu umrla, je pristavil: ] iu -oglaša se astra kritika. Rusi so naravnoert rojeni za polemiko iu kritiko, a ruskega značaja niti stroji?" komunistični režim ni mogel Iz premeniti. Zdaj so se začeli Rusi dramiti iz dolgega spanja, godruji-jo na mehanizirano pusto življenje in kličejo p«) izprenicmbah. Pj tudi komunistični prvaki sami prihajajo polagoma do spoznanja, da so storili napako. k»-> so vzeli lju dem veselje dt> življenja in iiii iz-premenili v stroje. Zdaj skušajo to napako popraviti .kar pa seveda ne |>ojde tako lahko. Generalni ne Kosarev je vzkliknil nedavno na javnem .shodu : "Hudič bo živet še 10 let. Ima trdo dušo". Predsedik: "Kako ste prišli na Košnika!" Obtoženec: "Večkrat je prihajal k meni. Seznanila sva se v zaporu. Tihotapil je saharin. Tfiden pred umorom sem mu razodel stvar. Košnik se je takoj ponudil, češ: "Boni vse skomandiral. Jaz sem tega vajen, sem jih že več spravil tja na oni svet". Pozneje je dejal K<»šnrk Vombergerju: "Za nekaj denarja rad napravim". Vomberger ga je bil vesel. Ko sem • ... . ... , , , . . . .. I tajnik «veze komunistične omlad mu branil, je jezen odgovoril_ . , , "Hudiča! »Saj sem bil žandarm in se bom znal dobro zagovarjati". 1 Priče ni*>o izpovedale nikakih ' Nismo dolgočasni, mrki. pust' umora je trajala dobrih 10 minut.' bistvenih okolnosti. — Kamniški j,->,ldip- nismo vsi enako postriženi! K osnih je starko, ki je bolehala na | zdravnik dr. Julij Polee je med j Vsak izmed nas ima svoje posebno- Poziv! Izdajanje lista je v zvest s velikimi stroiki. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili« da jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. N. vodenici, knatkomalo stiski) za nr»s in usta ter ju tako zadušil, da na nj-«j drugi tiari niso naši niti naj-jmanjših znakov kakega nasilja. V prvem nadstrop- * trop ju stanovanja. V tretjem knjižnica. Kolosalno! Na strehi še terasa in zvezdama. Peter! Sedaj izvesimo zastavo! ** Odrezala sta sveže brstečo vejo rož i ti j-j pritrdila na vrh strehe.'. "Tmli ti si tu." je ugotovil Pe-»Teraso sta potresla z rožnimi listi in prelmdel z dolgim žebl jem j in iiRgelni. Pred vrata sta natresla "Peter." Deček .se je zdrznil, toda o-lzval •»e ni. "Kaj »lelaš. Peter f* StresH m* je iu pob led el. "Pu-ti ' — j«« dejal nervozno. "Jaz sem. Peter. Ali smem priti k tebi .'" Otr^k ie nemirno stresel ramena. "Mar mi je. Pridi, če hočeš." MoiM. ki je nosil prepruarto obleko zaprtih zar\"odov in je bil po svoji družabni stopnji blaznež, se je previdno orciral .ali ga ne vidi paznik ali kak drug človek, ki skrbi za prisilni red tukajšnje družbe, nato pa je oprezno splezal na <»gr:i-^o in skočil na vrt. Skrbno si je ogledal hlače. ali^>e ni za pičil vanje ž"belj. Pogladil si je suknjo in hitel z vedrimi ter brezskrbnimi koraki čez trato proti svojemu naj ljubšemu prijatelju Petru. " ServiLs. dragi prijatelj," —- ga je pozdravil, ko se mu je približal. D»Vek mu je p« »kimal. leno |H»lzela »lina. nekoliko lecaje )e dihal in zdelo s«» je, e« 1 e I in gledal. >«> ter (fcbel zamaš«*k Moški j«« sedel na zemljo. "Kaj delaš!'' — je slednjič i \ prašal. "V*ivanja >0 bili tisti. ki s:> čakali šele na to izjavi«, tm-da Si bili prej uživali življenje. V zvezi z iziavo generalnega tajnika sta jm» doljšem oklevanju priznala j .je še pripomnil: "Točno Me tiapo-umor. ! ve«lali tetino smrt. samo za par "No. Vomberger. vstanite in |>o- dni ste se zmotili", vejte p«» re-nie.i. kako je bilo", je; Vomberger je po dejal senatni predse dnik Anton postal lastnik na na vodenici. Vombergerju sem -omenil, da utegne v 2 ali me.se-eib umreti. Ko sem *ra pozneje srečal v Kamniku. *em ga vprašal : "Ali je teta težko umrla ?" Odgovoril je: ""Ne vem. Zjutraj | Kosareva je prinesel priljubljeni ko smo jo našli mrtvo*'. Vomberger munistični list "Krok«wlil" zanimivo sliko, pod njo pa napis: — "Kant plane k dekh-tn v sobo m vzklikne: Kosarev je «b*jal. da m'a-dina ni proti 4jul>ezni! Vzemivs tetini smrti posestva. Njegovi ve. do katere ima vso pravico in dase z delom ne more zadovoljiti. Na delo mora hoditi mladina z xe s*-Ijem "111 navdušenjem, ne pa samo p<> svoji d«>lžnosti 111 11a pove-Ije. Iz mla«line ne moremo napraviti sužnjev iu čim bolj jo tišči*>o k tlom. tem bolj se upira. Mlati člo-v«*k ima v sebi nekaj divjega in če ir«! zapremo v kletko, ira izpostavimo največji nevarnosti, da postane pervensen. Vsaka sila rodi calpivr. Zato se * •* ..... 1 \ sakii sila rodi (h i por. Zato se se torej - -Dekle mu pa hladno o«l- jtmJi affita<.i jski |>lesi nLv> borovih vejic. "Pijva lil^of!" — je predlagal moški. Vsi trije so hiteli v obedniro, prinesli s zrli palačo iz zamaškov. "Razsvetlimo jo!* — je nredla-gal moški. Peter je pritrjevalno (mkimaL Tudi pes si je podrgnil rep. Ponovno so šli v hišo in iskali priži-galnih sredstev. Našli so .sveče, vžigalice, petrolej in bencin. Pes je nosil slamo za haklje. Vztrajno in vneto so delni i. Vsakovrstne svetil jke so pripravljali. Dve rogov;-lasti električni svetilki ua vrata, majhno .svetiljko v garažo, gorečo bakljo pa na okrašeno streho. Petrolej in bencin sta tekla na vse strani. Zasoplo in nervozno so de lali. I zvrstno so razumeli drug drugega. Življenje je bijoč in šumeč drvelo v njih. Ko so čuli, da so dospeli do ^j-lja. so na neštetih mestih prižgali svetiljke. Bencin je za pokal, petrolej je sikal, mne^e slamnate ba-klje so plapolale. Sedli so v travo pes v sredini in moče žrli razsvetljavo. Ogenj. Visoko so sekali plameni. s hriba je udarjal veter v ogenj, iztrgal je iz okna lahko za Mladi . — "Stvar je bila tko-le: j brat je pa so sedaj zahtevali, da se «TrOVori: "Omožila sem se že 7. dru-' Jaz nitsem bil s Košnikom iv 00-; zapuščinsko post«»panje obnovi. !gim še pred izjavo tovariša I\i»s?»-beni zvezi. Kes s«'in šel doli in o»l-1 Drž. tožilec dr. Hino Lučovnik pri -vrata. Hafner in Košnik .sta se- i je zahteval najstrožjo kazen, da se j zula čevlje in sta v salonu sama j iz našega naroda izlrebi.ii> taki iz-| reva. Se zanimivejši je članek v želu vse opravila. Jaz nisem bil poleg", je začel močno pre.bledeli V«>mber- ger svoj zagovor. ! l»a razglašena sodba. Vomberger "Kdo si je izmislil \-so stivar? Je obsojen na 20. Hafner pa na Hafner ali vi ?" ga je prekinil i ^ ^ v i^gub«« čast- predsednik. "Najprej je začel državljanskih pravic. rastki. [razširjenem mladinskem glasilu Po daljšem posvetovanju je bi-i"" l»od naslovom: "Mfa.li starei." Pi>ee članka pri|H»veduje. kako je zatrl v s«ibi v>e mladostno ol^lržjili. kljubi so začeli zopet prasniti, tajne orgije pa inni>ž:ti. Sovj« t ski vla«li ni preostalo končno drutre ukloniti s«- bcijeviti mladini in odstopiti od svojih načel. Zdaj mladina v I?u-ijj zopet pleš«* valček in pol kri. oheneiu pa prihajajo v modo ino«|«>rni in stari samo zato. da bi p.istal reden člHuinr,iki P«*ko motlernih plesov komune, llil je pa zelo razočara n. Knezom, kraljem in bogov eni sem j veso in jo zavihtel v plamene. O-igral. Vf dragih bL-erih in zapon- genj se je zagnal v spalnico, okno kah so se gnetli ljudje, da bi me.«« zagrnili plameni. slišali. In jaz sem nagnil glavo na "Kako se imaš! — je vprašal blaznež. jffosli. priprl oči 111 ustvarjal in zl»i Peter je sjiet molče zamahnil; j ral glasove. Palačo sem hotel »zgra-ni se dal motiti pri eto opazoval zidanje. "V kazini sem bil." — je pripovedoval. — "Mnogo ljudi, še "Kje?" "Na gori. Dve nadstropji sta bili že zgrajeni. Pri tretjem mi je blisk zadel roko in od tedaj hodim Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tamt je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nase dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se taupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovolje-nja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. za najmanjše stroške. Nedrzavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtova povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec, m Pišite torej takoj za brezplačna navoddla in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING TRAVEL BJUREAU 216 West l$th Street New Yorlj, N. Y. CO. "Kako gori," je strmel otrok. "Knkšen ogenj!" se je navduševal blaznež. Pes je nemirno zavijal. Notri je že gorela soba. plamena so naglo drvelj v notranje ]yrosto-re. spodaj f>od steno so se bliskali majhni lestenci v palači iz izama-škov. Tez četrt ure je udaril proti nefeu dim, čez uro je stala Msa hiša v platnenih. Tudi palača iz 'zamaškov .se je že začela podirati. V grozi so se stekali ljudje in obupno hiteli reševati, kar je bilo mogoče. Oni trije, otrok, žival in blaznež, so še vedno sedeli tam v travi in niso razumeli, čemu drvijo in tugujejo ljudje. V njih je še zmerom z mrzlično brezobzirnostjo plapolalo življenje in neutešljiva težnja za udejstvovanjem, občudovali so svojo čudovito umetnino, palačo iz zamaškov, in se jezili na ljudi, ki niso delili z njimi občudovanja. "Saj se jutri vidimo," je dejal blaznež in prepleza! piot. "Serviifi, prijatelj," se je poslavljal Peter. Na svidenje. Težko je tu kaj narediti." "Tako se ti je pripetilo danes, kakor meni 7. glasovi____" in je tekel prek svetle trave. Ušel je nazaj v hlačnico. Pes je zadostno talil ni njim. ver o tem Hafner", je odvrnil obtoženec. "Bil je jezen na teto. ker ga je ovadila. «la ji je dal ponarejen bankovec in je bil zato obso. jan ua osem mesecev. Predsednik: "Zakaj se je vam. za božjo voljo, tako mudilo teto sj#a»viti na oni svet. Teta je napravila za vse ugodno oporoko. Dr. Polee je rekel, da bi ona živela še kaka 2 ali 3 mesece". Obtoženec: "Sem mehke narave, vsi?k me lahko v slabo zapelje. Meni je sedaj žal in obžalujem". Državni tožilec: "Tako mehki st". da Stf pripravljali za njo celo strup!" Predsednik je nato čital obširen zapisnik preiskovalnega šolnika, iv katerem Vomberger po svoje opisuje razvoj dogodkov, ki so do vedi i do umora starke. Priznal je. da je o tem res govoril s Hafnerjem ter mu pozneje dal 2000 Din in hranilno knjižico za 13.000 Din. Ker se je s teto spri. se je bal. da ne prekliče prvotne oporoke, s katero ga je postavila za edinega dediča. V na dal njeni omenja zapisnik, dasta oba obtoženca teto zavarovala za posmrtni no pri mariborski Kmetijski eksportni zadrugi za 20.000 Din. Obtožene« je »vztrajal pri svojem zagovoru in je drž. tožilec pripomnil: "Boljše je. da vse skesano priznate, ker ste itak zafu-rali grunt in svobodo". Obtoženec je drugače odklanjal odgovornost za umor. Drugi obtoženec Hafner je pro- KARIJERA BIVŠEGA ČASTNIKA j ko je zvedel, da je postal mlad. , mrk. pust starec, ki žaluje za izgubljenimi najlepšimi iu najpri-jjttnejšimi leti svojega življenja j Članek priča, kako zelo zanima ko- ^ .. , ..........! munističiv> mladino problem in';: Berlinska policija ima spet po - . , , , . - , . , , . . ' din starce\. Nekdo drugi nairlasn. ne roke dela. da bi našla 41-let-!, , ♦ 1 • • , ... , 1 kako potrebna je izpr«'memha v nega bivšega vranglovskega cast-i ..... . . .. . ,, .... v,... . . . 1 vzgoji mladine, ki p ne zadostil e- nika Kristijana Olockner]a iz - ..... , . i.. •• , - - 1 . v ' , I J" samo .stroji. Novi pok ret je ze I krajine, ki se ze kakšnih pet leti. .. ., 1 ,,*, .... ....... 1____ - 4. ., . • izpremenil pravila rai/nih klubov. po precej burni preteklosti ha vi i. .... ,. • , - - ki so bili p'> sodbi komunistlepe z goljufanjem naivnih moža željnih žensk. V času. ko je po pobegu s Krima vršii službo šoferja v Pa nizu. se je seznanil s prvo teii svojih žrtav in ji izvabil fX)(K) mark pod pretvezo, da hoče v Berlinu otvoriti trgovino z umetninami. Nekega dne je izginil in dekle. fci je menilo, da je postal žr-žrtev zločina, je obvestilo policijo. Zvedelo je. da ga ta kakor ber-liuska policija že dolgo išče zaradi raznih goljufij. 'NesrecVniea je znorela in so jo morali spraviti v neki zavod. Gloek.ner se je med tem udej-stvoval ,po raznih krajih Nemčije, zlasti v Berlinu in povsod je^ s svojo elegantno zunanjostjo, lepiani besedami, velikimi obljubami in gorečimi ljubezenskimi pismi našel dovolj žrtov. ki so mu radevo-1 je prepuščale svoje prihranke in mu "posojale" denar, včasi 2000. včasih 3000. oOOO in /v zadnjem primeru celo 15.000 mark. Sedaj mu .ie policija sklenrla ustaviti rokodelstvo za vse večne čase — a naj-pnvo ga še mora dobiti v roke. mladine tako dolgočasni, tla so v njih eelo muhe na stenah umirale »hI dolgega ča.sa. Klubi, kjer se je razvijalo družabno življenje, so vedno l*>lj ]>e-šali. mladina je pa prirejala tajm-orgije, kjer se je udajala alkoholu in plesu. Ko so začeli vodje klubov prirejati javne plesne zabave. d<: pridemo končno do starih ruskih pl«»siv. kajti kavkaška le/j^inka se ne razlikuje posebno o«l čarlstona. ruski ples jabolčko pa ne od moderne rumbe. KOLOSALEN SPOMENIK DELA \ B< rlinu bo«h« v najkrajšem času pričeli graditi spomenik dela. Frelog s« 1 seveda stavili narodni socialisti, iu >ieer nadzornik indu-strijskih strokovnih organizacij Kngel. Spomenik bo stal lep inili-jonček mark in bo imel kar tri nadstropja. Postavili ga bodo na največji trg v Berlinu, bržkone na trg Rudolfa Hitlerja, ki se je jwe.j naziva] kanclerjev tr;r. IVnar za spomenik bodo pobirali z javnim hi odvrnili mladino od tajnih or- podpisovanjem. Tisti, ki se bo ho-J?ij, je nastalo med vodilnimi ko-1 tel narodnim socialistom čim holj munisti silno razburjenje. Končuo J prikupiti, bo več dal. Na vrhu sp«- s{> pa plesne prireditve v klubih d v roki. s kr- rienika ho stala postava nemškega delavca, okoli nje pa bodri zbrani kipi nemškega učenjaka, kmeta. rudarja, vojaka tretjega kraljestva in nemšk«* matere z otro- tačami na nogah itd. Ples naj bi | kom. Hitler torej ne zaostaja za izražal delo. ne pa radosti. Komu- j Mussolini jem. ki produeira sporne-nistični prvaki so pa j>ozabili, da[nike na debelo; pole«* tega bo ber-je mladina vesela, da si želi za h;:- linski še kolosalen. -« DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE O GLAS U J T E "GLAS NARODA" ne fit* Mino ni« Mifu tJ SloT«ncJ t nS okoUd, Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO m se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. I.8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN tenor, ■»■ „- Itfwiv ...» ODA" HEW YORK, SATURDAY, JUNE 10, 1933 THE LARGEST SLOVEN* DAILY hi U. 8. A. ROMAR IZ ŽIVLJENJA ZA 14 O L A S NARODA** PRIREDIL I. H. POSUŠITEV SREDOZEMSKEGA MORJA , < ! 41 Pred no je teta Melanija mogla odgovoriti, vstopi Artur Mer-tei». Žena mu vsa razburjena steče nasproti, se mu ovije okoli vratu m mu v naglih besedah pove, da je njen brat Ludvik opran vsake krivde pri uboju. Mertens nevoljno posluša, ji odvije roke in pozdravi Evo Marijo s svojim hinavskim nasmehom. :NTato prebere članek in ko prebere do konca, zgane časopis in pravi mirno: — Je že lepo, če se izkaže. da' tvoj brat ni ubijalec. Seveda moreš biti vewela, da je ta madež izbrisan iz Rodenbergove^a imena. Toda to pri tem prav nič ne izpremeni dejstva, da je tvoj brat mrtev. , , Eva Marija premaga jezo nad tem. kako zaničevalno je govoril Mertens, pa vendar mu predloži svojo prošnjo. Toda Me rt ens jo takoj offločno zavrne. — Niti na misel mi ne pride, da bi za tako nuemnost izdal toliko denarja. Kaj pa misliš, koliko bi to veljalo.? Tak velik o«rlas v največjih časopisih celega sveta ; to velja najmanj deset tisoč mark. liil bi zelo jslab trgov.ski vmlja 'Roden bor-rovih tovarn in slab upravitelj vašega premoženja, tfko bi v kaj takega privolil. — Toda to je bila vendar volja starega očeta — in po njem Amo vse podedovali, kar imamo. — pravi Eva Marija odločno. — Pusti me že s tem enkrat v miru; to sem že da'nes povedal tvojemu brihtnemu gospodu bratu, ki je tudi s tem prišel k meni. lirez -trahu gleda Ev» (Marija v njegove zlobne, hinavske oči. — Zakoj govoriš tako zaničevalno o mojem bratu! Henrik je bodoči ravnatelj Kodenbergovih tovarn, arko «e stric Ludvik več ne vrne. Obraz Arturja M«irten*e pokaže temno, pretečo rdečico. — Pohaja." je. ki ne bo nikdar vreden, da bi kdaj preivzel to m«Mto. S *labo t ovarii jo se potika okrog, navalic temu. da tako o-Črtno kaže svojo veliko zahwt nad smrtjo starega očeta. — sikne Te« razjarjen. Eva Mairija ne umakne svojih oči od njegovh, čet ud o je njeno srce v strahu trepetalo. — Ako je tvoj sin Ejron prej delal take neumnosti, kakoršnih dolžiš Henrika, tedaj si imel navado reči: Mladost se mora iznor«*-1 tn In tedaj si Henrika amerjafl za kilavea. ker takih neumnosti ni deJsl X položil čez kolena in bi «ra pošteno pretepel. In v bodoče b nikar ne loti — t«ko daleč ne seže tvoja oblas-t kot Varuh ; tako stari oče pranr gotovo ni želel. Samo za st-be se prav gotovo ne bi upala postaviti se tako od-loe no proti človeku, ki žila ; toda zv Henrika fe to storila. Mertens ne n-koliko zjrane; žareče njene oči so ga nekoliko zmedle. Toda najrlo se zopet ojunači. — Kaj ti veš. kako daleč «rre moja oblast. Varuh more svojega varmanea .tudi pretepsti. ako se slabo obnaša. Evine oči postanejo valed jeze skoro črne. — Svetujem ti. da to opustiš, stric Artur, kajti najbrže bi bila kaka ne*rečs Henrik je vročekrven in te sramote ne bi prenesel, — pravi Eva'Marija s tresočim glasom. To bomo še vidHi! — praivi Mertens jezno. In sam pri sebi premišljuje, ako ne bi mogel ravno s tem, da bi ga pretepel, Henrika zapeljati do kak»> neumnosti, vsled katere bi bil za vedno odstranjen. Toda priznati .si je- tudi moral, da je Henrik mnopo močnejši od nj^jrii in celo še sedaj, ko je bilo, kot je mislil njegovo zdravje vsled ponočevanja izpod kopano. In če se spopade s Henrikom, bi se mogoče še zanj izteklo slabo. Pa tudi pod ostrim pogle-dmn Eve Marije mu je postalo nekam čudno pri srcu. Zdaj fvineša še njegova žena. — Mogoče si malo pre.strojr s Henrikom, kar je tvoja dolžnost kot varuh; saj .se bo zopet spametoval. S hinavskim nasmehom položi roko okoli njenega vratu. Zdelo ae mu je pametnejše, ako nekoliko odneha. — Zdaj samo in- manjka, da bi se še Jolanda potegnila za tegs psglsvca, — se Mertens navidezno šali. — Saj se tudi, papa; piwti ga uganjati neumnosti, potem bo ?ele pravi mož in nikaka tuta. — To je pa z«4o čuden izraz iz besednega zaklada mlade dame. — Naučila seni >*e v Almost a oils k i šoli. Eva Marija se je nekoliko pomirila. Zopet se obrne k stricu in ga vpraša resno: — Ali boš tedaj objavil oglas, stric Artur? Mertens »komične z rameni. — (Na to niti ne mislim! Okoli de.set tisoč mark vreči za tako viimnwt; potem ps bi morali meni vzeti trgovsko (vodstvo Kodenbergovih tovarn in upravo vajinega premoženj«. Ne, moja drsga Eva Marija, to je moja zadnja beseda, drniar morem za kaj boljšega porabiti. A k«) imaš sicer kako željo — to veš, da me ,bo veselilo, da ti jo izpolnim. Ako potrebuje« denar za kak > lepo obleko ali kaj slič.n-ega, ti je na razpolago. Merte-n« se obnaša tako kot bi šed denar za njene obleke iz njegovega žepa. PonoMno in kljubovalno pa poprleda. — Svojo obleko plačam sama. — odgovori precej osorr.o. Mertensove oči «e nevarno .bleščijo in so mu jasno pokazale. da ga nikdo ne sme brez kazni javiti, — O, saj res, ti si polnoletna in moreš samovoljno odločevati, kaj si boš kupila, toda pri vsem tem ne wmneS pozabiti, da je stari oče želel, da «*e moraš o večjih izdatkih z menoj dogovoriti. Me no*km nrkakrh obU4c. ki zahtevajo za nakup izdatke vtem smklu. Zda j^ pa te ne mars m /več motiti. Me rte na" je skoro divjal nad to njeno predramijo. Toda vedno se je coal premagovati, kjer se mu je zdelo potrebno in tako pravi premišljeno, kot bi govoril z otrokom, kateremu je treba marsikaj prezreti: — (Nikakor me ne nrotia. Eva Marija; ali noČei ostati pri kosilu T Xss bo v*e veselilo. — Hvala, stric Artur; Henrik me pričakuje; jedla bova »ku- paj. — Tudi to je neumno zapravijaije, ds vodita sama za sebe svoje gospodinjstvo. Mnogo boljše bi wapnavila, če se preselita k nam. Poten bi mogla vila Rodenbcrg ostati zaprta do tvoje poroke. IMfc prihoda**; Dr. Herman Sergei, mestni arhitekt v Monako vem, si dela skrbi za bodočnost Evrope. Prav za P rt:« v je Evropa mali azijski polotok, ki je pridobil naslov samostojnega dela sveta samo radi izrednih zgodovinskih okoliščin. A zdaj je d-rugace. Evropa je izgubila nekdanjo prednost in je v nevarnosti pred močnejšo Ameriko, ne da bi govorili o poi«tejši zedi-njeni Aziji in Afriki. Dokler še ni prepozno, moramo rešiti Evropo, in v ta namen bi zadostovalo znižati iza 200 m gladino Sredozemskega morja. To ni nobena pravljica, temveč resen načrt, in zanj se zanimajo tudi francoski strokovnjaki. Evropa bi pridobila na ta način W».000 k v. km jako rodovitnega sveta. Načrt je izdelan do najmanjših podrobnosti. Še pred .">0.000 leti je bilo Sredozemsko morje samo zaprto jezero z dokaj nizko gladino. Samo v ledeni dobi je sprejelo sedanjo o-bliko. Izlilapeva pa tako naglo, da bi se davno jmspe&ilo brez stalnega dotoka i z Atlantika in iVnega morja. Gibraltar.«ki preliv mu do-našs po K8.000 kub. m in Darda-nele po 4.100 kub. m vode vsako sekundo. (V bi zgradili v Gibraltarju in Galipolisu jez s potrebnimi kanali, bi se Sredozemsko morje takoj izpremenilo v zaprt ribnik kateremu bi ne bilo težko znižati gladino za potrebnih 200 m. Vsa dela bodo zahtevala 10 let Časa in velikanske vsote denarja. Izdatki bodo takoj bograto po-1 plačani. Eivropa ne bo samo pridobila velike površine rodovitnega 1 polja, temveč bo takoj pozabila na j krizo in brezposelnost. RazsežneJ stavbe bodo zaposlile vse razpoložljive roke in požrle vse frradi-vo. ki se zdaj ne more prodati. Treba bo tudi obdelati in zazidati razsušeno deželo, kar pomeni zopet deseletja neprestanega za-! služka za rvse potrebne. Razen tega bo Gibraltarski jez najkrajša zveza med Evropo in ( Afriko. Jez bo velikanski mast. po katerem bodo s-t?kle železniške pro*?e in avtomobi'ske ceste. A to še ni vse. Ta jez bo tudi da jal pravljično količino brezplačne enerjrije. Znašala bo najmanj 175 milijonov konjskih sil, kar pomeni nad polovico onih moči. s katerimi razpolaga zdaj v.sa wvetovna industrija. Elektrika nas ne bo nič tftala. Razpoložljivi prebitki se bodo lahko porabili za mednarodno koristna dela. na primer za namakanje Severne Afrike, vštevši Saharo. Vse evropske države bodo po pričetku del rešene sedanjih perečih skrbi. Povsod bo zavladalo blagostanje. Mednarodna trgovina bo ovdtela. Novo ozemlje bo tudi lahko sprejelo prebitek prebivalstva iz onih dežel, ki so kot Italija in Nemčija zdaj navezane na izseljevanje. S tem bo odstranjen tudi srlavni vzrok mednarolnih sporov. Evropa bo postala neodvisna od drugih celin, pred vsem Amerike z njeno politiko zaprtih vrat. Vodna moč bo nadomestila znaten del ameriške nafte, in pridelek nove-jra polja bo tudi odtehtal sedanji uvoz ameriškega žita. Ce bi se lotila Lipa narodov tega načrta, bi zaslužila hvaležnost vseh poznejših pokolenj in neven-I ji v spomin t »kanje. Redar je našel vse tri >šlane rodbine onesve-ščene na tleli. Prepeljali so jih v Indnico, kjer so zdravniki spoznal:, da je rodbina omagala.ker je imel.i premalo hrane. Iz moževega želodca so izčrpali nekaj alkohola, i/, ženi- »■■■■■■■hm——mm——— SLOVENIC PUBLISHING CO. ^ TRAVEL BUREAU SIC WEST 18th STREET NEW XOBK, N. I. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA* POTOVANJE wiUHnm ysi 'i'J»"i Hli>llt.»..nniiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiijmiiii»ri dina iz najboljših družin, nedolžn i ' nega malo kave, iz otrokovega pa dekleta in lahkožive dame stare; sploh nič. Policija je pa našla pod Sil; letnikov. Kraljica nočnih lok: - ženino blazino poleg hranilne knji-lov je zaslužila pri tem okr>«r 50 , žice še lt»00 dolarjev. Ko so vpra-milijonov dolarjev. liila je večkrat šali ženo, zakaj je pustila moža in kaznovana, toda vedno, kadar je priha:ala iz jdvedle domov. Nadzorstvo nad njenimi klubi je bilo poverjeno policistu, ki ga je Maverikova podkupila tako. da je vedno zatisnil oči nad rar.niiui iiedostojnostmi. Ko sta se pozneje sprla, so prišle na dan razne :i fere, ki so ji prinesle 15 mesecev ječe. Njene nočne klul>e vodita zdaj dve njeni hčerki, poročeni s potomcema starih plemifkih rodbin.- — Hčerki sta pa zelo previdni, tako tla s postavo še nista prišli navzkriž. Žrtev takega nočnega kluba j'1 postala lepa plesalka Alice Masono-va. ki so jo naš'i te dni mrtvo na sinčka »rladovati, je deja'a, da *c denar njen in da je moževa.dolžnost f^rbeti pa družino. Pred sodiščem v Chicagu se je obravnavala nedavno zabavna zacl«1-va. Neka žena je |>otožila sodniku. l»en ne ustre/a. Ko se je it a Mxln'kovo zahtevo za-.-me:ala. se je začelo smejati tudi vs<* občinstvo. Sodnik je zaman razbijal po mizi in miril ljudi. Žena je namreč morala vr.eti iz ust umetne zobe. da jt* lahko povonla. Žoln* si je tlala vstaviti na pnštijo sv<»je hčerke, da bi lahko šla na šolsko prireditev. Videč mater / umetnimi zobmi je pa hčerka izjavila. da ne po*de z njo češ, da ima konjske zobe. Sodnik je res pri SHIPPING NEWS CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleškoslovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE Rum ulici v New Yorku. Vržena j»* bil i , znal da so umetni zobje mnogo preže mrtva iz avtomobila, ki je dir-1 veliki in dentist ji je moral na-jal po ulici. I'strel jena je bila v j praviti druge. pijanosti. Najbrž so jo kam pova-1 _ bili, jo napojili in ustrelili iz osvc- . te ker je izdala policiji nekatere j yy)j£ fj£ gQJ)Q fl zločince. Ona je tudi nastopila pred tremi leti kot priča proti tr- - goveem k goče prepr«--napraviti karijero kot gledališka čiti zibanje ladii in s tem tudi igralka. Elegantno se je oblačila morsko bolezen. Priprava sestoji i/ in nosila zaročni prstan z velikimi ogromnih plavuti, ki so pritrjen-demantom. Kmalu po prihodu v ob pe.rnik pod vodo in ki jih lahko New York je prišla v rrtke trgov- poveljnik ladje raztegne z elektri«"-cem z dekleti, ki >o napravili iz nje nim spojem. V trenutku, ko se pri-vabo za bogate goste. Pred tremi čne ladja nagibati na stran, ra:-leti je bila aretirana z njim v ne- širi kapetan plavut na nasprotni kem nočnem lokalu, trgovci so bili strani in s tem postavi ladjo zopet obsojeni, ona pa oproščena, ker je , v ravnotežje. Izumitelj porablja nastopila pred sodiščem kot priči pri tem isto načelp, ki ga že upo-proti njim. j rahljajo pri letalih. Žena Johna Mareusa v Brook-lvnu j<' skrivala denar pod blazino, mož in sili sta morala pa trpeti naj hujšo lakoto. Ker mož ni mogel dobiti dela in poravnati računa za plin, so ustavili družini tudi plin, tako da je morala povrhu še prezebati. Žena pa ni hotela povedati, da ima pod blap.ino skrit denar. D narja ni dala niti, ko je njen (i letni sinček Maks ponoči lačen in pre-mražen bridko plakal. Mož je pomagal tu pa tam bratu v slaščičar- 1*. Junija: 1'refe. ll u-diriff v Havre Majestic v OierlHiurs New- V o. k v Cherbourg AqtiiUtnia v Clierbouig 15. junija: C on te di Siivola v Genoa 'o. junija: Kuii>|>a v i*-r(m»-n Priuilatia v II;« vre ItitierJam v 17. Junija: lirilani«. v C»'bh lie de France v Havre 21. junija: Vulcuuia v Trst Albert lUilIln v Clierboura ^lanliattun v llavre l>e Orasi-e v llavre 23. Junija: «>»ympic v (On-rbourg Minn. I« nka v llavre Veemiara v lfa>ulnf;ne 24. junija: ('haniplain v llavre v »jenoa. Brem^ti v Hremen 27. junija: Leviathan v Cheiliourp 28. junija: lierengaria v Cberlw.urg liami.urK . ClurUiurg 29. junija: Con le Urande v Genr« 30. juni|a: Majrslic v <"h«*rtM>iiri5 Statcndam v Lk>ul<>eno 1. julija: I'a ris v Havni UifajHV v Havre 3. Julija- Eurupa v Bremen V JUGOSLAVIJO Preku Havre Ns Hitrem Ekspresnem Parniicu ILE DE FRANCE 17. .JU SIJ A 7. -Juliju — .Juliju CHAMPLAIN L' i. 'Juniju — 1~>. ■Juliju PARIS 1. Juliju — 11. Avfjusla NI (KE CENE DO VSEH DELO*/ J L f«OSLA VI JE Za pojianila in potne liste vpre-ftajte naše pooblaščene ecente cJreaeh J&na 19 STATF. STREET. NEW YORK v JUGOSLAVIJO Moderna udobnost in neprekosljiva postrežba V vseh razredih... Tedenska odplut-Ja i* New Yorka... Pripravne in hitre železniške zveze iz Hamburga Dj Z M E R N E CEN E Pojasnila vam da vsak lokalni agent ali HAMBURG-AMERICAN LINE 39 BROADWAY, NEW YORK __ C« Vri K3JKARNTGUS NARODA* ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRSE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI: "ILE DE FRANCE" preko Havre-------17. JUNIJA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 AQUITANIA preko Cherbourga--------5. JULIJA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 Kdor se je odločil za .potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES AA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. & 6. julija: Saturnia v Trat Ai|uitana v Clierbnurg I »•'utscliiaiid v Cherbourg 7. julija; He de Franr? t llavr* 8. Julija: Conte dl SSvula t Genoa 11. Julija: Bremen v Bremen 12. julija: N>w York v Cherbourg Olympic v Cherbourg 14. Julija: Rotterdam. Rotterdam 15. Julija: Cham [»lain v Havre H«-x v Genoa ItereiiK.-trla v Cherbourg 18. julija: l.«-vi;> fh;tn v Cherbourg 19. Ju'iJa: „ Manhattan v Havre Albert r tall in v Cherbourg 20- Julila: Maie«iic v Cherbourg 21. Julija: I-a fay et le v Havre Rurofta v Bremen Klaterxlam v Boulogn« 26 julila: HamlxirK v Cherbourg l*re» Roosevelt v Havr* 27. julila: Bremen v Bremen ?8. juliia: V»eni"'B IVreipiria v Cherbourg 8. avgi-mta: l.eviathan v <"h«-rl»oiir< Kur<>t>a v Bremen 9. avgusta: N.-w Yi>rk v H;imhurg 11. avgusta: I'a ris v Havre Maji'Siii' v Cherbourg Ri.tterdiim v Boulogne 12. avgusta: Sit t ui ilia v Trst A<|iiitai.ia v Cherbourg 15. avgusta: Bremen v Bremen Statei;rtum v Boulogne 16. avgusta: Manhattan v Havre Alb-rt Hall in v Hamburg 19. avgusta: le d»- France v Havre Rex v Henoa 21. avgusta: Reliance v Hamburg 23. avgusta: < ilympir, Cherbourg 24. avgusta: Chainplain v Havre Kuro|>a v Bremen 25. avgusta: Veendam v Boulogne 26 avgusta: Roma v Genoa Berengaria v Cherbourg 29. avgusta: l.eviathan v Cherbourg 30. avgusta: f »e < I ra sse v 11 a vre Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre I>euts<-hlanrt v Hamburg 31. avgusta: Bremen v Bremen 2. sept-mbra: Con le rti Savoia v Genoa Volendr.m v Boulogne 5. septembra: lie de France v Havre Ktatenrtam v Boulogne 6. septembra: A(|Uitania v Ch^rbourf; New York v Hamburg 8. septembra: <»!ympic v Cherbourg 9. septembra: Paris v Havre Vuli-iinia v Trst Kuropa. v Bremen 13. septembra: Ijifnyotte v Havre Mnnhattan v Havre Bererigaria v Clierltourg Albert Ballin v Hamburg 15. septembra: Rotterdam v Boulogne Majestic v Cherbourg 16. septembra: Rex v Genoa Bremen v Bremen 18. septembra: Reliance v Hamburg 20. septembra: Champlain v Havre 21. septembra: Aquitania v Cherbourg 23. septembra: Saturnia v Trst He de France v Havre Veenrtam v Boulogne 26. septembra: Kuropa v Bremen Statenrtam v Boulogne 27. septembra: Washinnton v Havre Mau'-planla v Cherbourg Deutschland v Hamburg 29. septembra: Paris v Havre Olympic v Cherbourg 30. septembra: C" nte d i Savoia v Genoa Q-i 1 * * r t ' j »* T' .1 ................................. NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN "GRUNT" (Spisal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLAS NARODA" Cena