LETO XX., STEV. 24
LJUBLJANA, SOBOTA, 31. JANUARJA 1959
CENA 10 DIB
SLOVENSKI
izdiijtt m tiska Casupisuo podjetje 3ly»'eiiskj poročevalec — Dl rek. tor» Radi Janhaba — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak -- Uredništvo; Ljubljana. Tomšičeva ulica t in 3, telefon 23-522 do 23>526 — Uprava: Ljubljana Tomšičeva ulica št t/Il, telefon 23 522 do 2S>526 — Oglasni-* oddelek Ljubljana. Titova cest. 1. telefon 21-896 — Naročninskl oddelek za ljubljanske naročnike telefon 20-463, za zunanje naročnike telefon 21-832 — Poštni predal št- 29 — Žiro račun pri Komunalni banki Ljubljana 600-704-1-367 - Mesečna naročnina 230 din
m
. .. :.;;L
i$m m
mmmm
9;w?v t-trfSSNvJ... S ■y -..
■■■.
POT PREDSEDNIKA TITA
Eskadra v Adenskem zaliva
Včeraj so ladje združenega odreda plule mimo rta Guardalui — Komentarji cejlonskega tiska
»Galeb«, 30. jan. (Tanjug). Šolska ladja jugoslovanske vojne mornarice »Galeb« In rušilec »Split«, ki jo spremlja, sta danes ponoči zaplula v Adenski zaliv, nekaj milj severno od rta Guardafui. S tem se je končala plovba po Indijskem oceanu in po morjih ob obalah azijskih držav.
V 59 dneh plovbe sta »Ga- zaj, preko Hajderabada je tra-
Predsednik Tilo je med svojim obiskom na Cejlonu pos-dil *a spomin drevo v candyjskem botaničnem vrtu
plovbe
leb« in rušilec »Split« preplula približno 23.860 kilometrov. — Ladje združenega odreda so v tem času dvakrat prekoračile ekvator, prvič 19. decembra s severa na jug in drugih 4. januarja z juga na sever.
Medtem ko so se mudili na kopnem na obisku v Indiji, Indoneziji in Cejlonu, so predsednik Tito in člani delegacije prepotovali z avtomobili preko tisoč kilometrov. Najdaljša pot z avtomobili je bila v Indoneziji od Džakarte do vulkana Kavahratu blizu Bandunga.
Predsednik Tito je potoval z letalom samo v Indiji. Pot od Madrasa do New Delhija in na"
Uspeh »Litrostroja« v Indiji
Neiv Delhi, 30. jan. -(Tanjug). Inženirja »Litostroja« Alojz Mrežar in Stane Svetel sta s pomočjo indijskih delavcev in strokovnjakov končala z montažo velikega gibljivega žerjava z nosilnostjo 450 ton, ki so ga izdelali v »Litostroju«. Žerjav so montiraj v strojnici velike hidrocentrale v Bankra Nagnalu, služil pa bo za namestitev petih turboagregatov, od katerih ima vsak 150.000 konjskih sil.
Ta žerjav je po tonaži največji v Indiji in je ob izročitvi pokazal odlične kvalitete, ko
jala približno 4100 kilometrov.
Vožnja z železnico od Madrasa do Madure in nazaj je trajala približno 20 ur. V tem času so prepotovali približno 1100 km,-
Ves čas bivanja predsednika Tita v Aziji in potovanja v štiri prijateljske države, je bilo vreme zelo lepo. Morje je bilo mirno, razen med piovbo skozi Otrantska vrata na samem začetku potovanja.
Cejlonski tisk Še vedno poroča o slovesu od predsednika Tita ob njegovem odhodu iz Colomba.
Časopisi »Dinamina«, »Vira-kesari«, »Lankadipa«, »Tina-karan«, »Džanta«, kot tudi drugi, so objavili zelo obširna poročila o slovesu v pristanišču Colomba, ki so jih ilustrirali s številnimi fotografijami.
Časopis »Tinakaran« prinaša izjavo opozicijske združene nacionalne stranke in bivšega predsednika vlade Dadli Sena-najake, ki je poudaril, da po-■ zdravljajo predsednika Tita vse miroljubne države kot človeka, ki mu je uspelo ohraniti neodvisnost Jugoslavije in njeno svobodo.
Časopis »Lahkadipa« objavlja .izjavo ministra za delo Tlangaratne, ki je dejal, da je Jugoslavija lep primer ustvarjalnega marksizma v specifičnih pogojih in da se ni treba
bati uvedbe marksizma na Cejlonu.
Madraški časopis »Hindu« poroča, da so na sestanku trgovinske komore v Madrasu poudarili, da je obisk predsednika Tita v Indiji prispeval h »krepitvi prijateljskih stikov med obema državama- in da vlada v ekonomskem sodelovanju veliko razumevanje.
Časopis piše, da so na tem sestanku opozorili na številne možnosti nadaljnjega povečanja trgovinske izmenjave med Indijo in Jugoslavijo, posebno povečanje indijskega izvoza v Jugoslavijo. Na koncu dodaja »Hindu«. da se je po sklenitvi trgovinskega soorazuma med Tndijo in Jugoslavijo leta 1956 trgovinska izmenjava med obema državama zelo povečala.
Brzojavka Petra Stamboliča
Beograd, 30. jan. (Tanjug). — Preidsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič je poslal izraelski skupščini naslednjo brzojavko: »Ob smrti predsednika izi-aelskega parlamenta	Josepha	Sprinzara
sprejmite v imenu Zvezne ljudske skupščine in v mojem osebnem imenu iskreno sožalje.«
Seminar v bruslju
Bruselj, 30. januar (Tanjug). Seminar,, ki so ga na institutu Solvay	v Bruslju	posvetili
FLRJ,	je končal svoje delo.
Referate univerzitetnih profesorjev dr. Jovana Djordjeviča, dr. Dobrivoje Jeliča in dr. Djordja	Mijiča ter'	sekretarja
Zveze sindikatov Jugoslavije Ašerja Doleona so poslušalci seminarja poslušali z največjim zanimanjem.
V sredo popoldne je kraljica Elizabeta sprejela v privatno avdience štiri jugoslovanske predavatelje, ki so jo seznanili z razvojem in uspehi znanosti in umetnosti v Jugoslaviji.
»
REDNA TEDENSKA TISKOVNA KONFERENCA V BEOGRADU
Govor Hruščeva proučujemo
{(
Predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve je dejal, da je treba počakati na konec
kongresa KP ZSSR za celotno oceno
BEOGRAD, 30. januar (Tanjug). Na današnji redni dati tako zunanjo, kot notranjo List nadalje piše, da ta poli.
tedenski tiskovni konferenci so predstavnika državnega se-	—	j-*-—- - i—*—- —'	 „	=
kretariata ža zunanje zadeve najprej zaprosili, če bi lahko komentiral referat prvega sekretarja 'KP ZSSR Hruščeva na XXI. kongresu KP.
Ko ie odgovarjal na to vprašanje. je Drago Kunc izjavil: »XXI. kongres KP Sovjetske zveze spremljamo z veliko oo-zornostjo. O delu referata Hruščeva, ki se nanaša na Jugoslavijo. je zavzel stališče že naš
prenašal poizkusno breme .tisk- Ko se bo kimgres končal. 600 ton.	|	^
M 'ha Marinko kmeti! ce:
Ob zaključku dveh pomembnih seminarjev v Mariboru
Maribor, 30. jan. - Danes so na Kmetijski srednji šoli v Mariboru zaključili seminarja za mlade člane delavskih svetov kmetijskih posestev in za člane vodstev komitejev mladih zadružnikov Slovenije. Zaključni konferenci, ki jo je vodil predsednik CK Ljudske mladine Slovenije Tone Kropušek, so prisostvovali tudi predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, predsednik republiškega odbora sindikata kmeti.i. delavcev Franc Martinc, sekretar Okrajnega komiteja ZK Maribor Miloš Ledinek in drugi.
Današnji zaključni referat o nalogah mladih kmetijskih proizvajalcev je imel predsednik komisije za kmečko mladino pri CK Ljudske mladine Slovenije Božo J-urak, ki je opozoril, da ustvari kmetijski delavec v Sloveniji 17 7 tisoč dinarjev narodnega dohodka na leto, industrijski delavec pa 2 milijona dinarjev, kar kaže veliko zaostalost kmetijstva v primerjavi z ostalo gospodarsko dejavnostjo. Ce bomo hoteli pospešiti razvoj našega kmetijstva, bo potrebno zbuditi večje zanimanje za napredno kmetovanje prav pri vaški mladini.
Predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko je pozdravil delo seminarja in zanimanje mladine za kmetijske probleme. Nujno je, da prav po mladini nakazujemo perspektive za boljše življenjske pogoje na vasi in s tem tudi v industrijskih središčih. V zadnjih letih smo sklenili odločno prekiniti z zaostalostjo v kmetijstvu. Zato smo usmerili ogromna sredstva družbe v to panogo gospodarstva, da vskladimo kmetijstvo z ostalimi dejavnostmi. Napredek kmetijske proizvodnje bo ogromno pomagal ce-
VREME
Stanje 30. Jan.: Nad Jugozahodno ln srednjo Evropo se zadržuje topel zrak. Področje visokega zračnega pritiska se razprostira od Atlantika prek srednje Evrope in Rusije.
Napoved za soboto: Pretežno jasno do delno oblačno vreme. Temperature ponoči do —6, v Primorju 4-2, najvišje dnevne med 7 in 12 stopinj Celzija. Zjutraj v kotlinah megla.
Snežne razmere; Triglav-Kreda-rica 120 cm Komna 90 cm. Vršič J30 cm, Tamar 20 cm. Ribniška koča 25. Turistične točke pod 1.000 gtrov nadmorske višine so brez
lotnemu napredku,- tako na vasi, kakor tudi k izboljšanju življenjske ravni v delavskih središčih. Z investicijami bomo dvignili kmetijsko proizvodnjo na tako višino, da nam ne bo treba več uvažati kmetij shih pridelkov, n. pr. pšenice in masti. Pri zasebnih kmetih je še močno zakoreninjena misel, da delajo v glavnem samo zase. S tako miselnostjo pa ni mogoče doseči napredka, saj mora postati danes kmetijski proizvajalec res blagovni proizvajalec, ki oskrbuje tudi trg.
Med drugim je tovariš Marinko navedel primer, da je bilo v Jugoslaviji lani na okoli 15 odstotkih zemlje, ki jo je obdelovalo socialistično gospodarstvo — ustvarjenih okoli 50 odstotkov vseh kmetijskih presežkov. To dokazuje, kaj je mogoče doseči s sodobnim kmetovanjem. Ob koncu je predsednik Marinko pozdravil mlade zadružnike, ki naj bi si v svojih krajih prizadevali za napredek vasi. Pri tem bodo imeli vso podporo političnih in množičnih organizacij.
Predsednik Marinko je nato odgovarjal na razna vprašanja, ki so 'mu jih postavili udeleženci seminarja, in na kratko obrazložil vzroke, ki so narekovali sprejem zakona o nacionalizaciji stanovanjskih zgradb in stavbišč v mestnih okoliših.
Seminarja za mlade člane delavskih svetov kmetijskih posestev, ki je trajal devet dni, se je udeležilo 74 mladih kmetijskih proizvajalcev, seminarja za člane vodstev komitejev mladih zadružnikov pa 130 mladincev iz vse Slovenije. Seminarja je priredil CK LMS skupno z republiškim odborom sindikata kmetijskih delavcev in Glavne zadružne zveze. Predavali so ugledni politični in kmetijski delavci, med njimi podpredsednica glavnega odbora SZDL Slovenije tov. Vida Tomšičeva,
Desuldijeva izjava
Kairo, 30. jan. (Tanjug). — V članku o vprašanju birokracije, ki ga ie objavil generalni sekretar vlade ZAH Šalah De-suki, ki se je nedavno mudil v Jugoslaviji, je rečeno, da, bi lahko jugoslovanske izkušnje pri reševanju tega vprašanja v Egiptu zelo koristno uporabili.
predsednik Glav. zadruž. zveze Slovenije Jože Inaolič, sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov Celje Franc Simonič in drugi.	S.
ga bomo ocenili v celoti.«
Predstavnika državnega sekretariata so za tem vprašali, če lahko kai pove o zunanje-’ političnem deliu referata Hruščeva.
»Referat proučujemo«, je izjavil Kunc in dodal: »V zunanjepolitičnem delu smo opazili kot nov predlog za ustanovitev brezatomske cone na Daljnem vzhodu in na področju Pacifika. Ker sl prizadevamo za splošno razorožitev na svetu.
sodimo, da bi ustanovitev takega oodročia na Daljnem vzhodu in Pacifiku pomenila pomemben pozitiven korak k splošni razorožitvi.«
Naslednje vprašanje se je glasilo: »Ali lahko komentirate tiste—dele referata Hruščeva. k-i se nanašajo na zunanjepolitično sodelovanje z Jugoslavijo?«
»Samo izjavo Hruščeva«. je dejal Kunc, »da sl bo Sovjetska zveza prizadevala sodelovati z Jugosjavijo v vseh vprašanjih borbe za mir in proti imperializmu, v katerih imamo identična stališča. imamo za pozitivno. Vendar pa se nam zdi nelogično govoriti o možnosti sodelovanja na tako -•	•
kem ln pomembnem področju, istočasno pa na celi črti napa-
politiko države, s katero se želi sodelovati.«
Predstavnika Kunca so za tem zaprosili, naj komentira del izjave Hruščeva, v kateri ie rečeno, da je bistveno nesoglasje v tem. ker sl jugoslovanski komunisti prizadevajo »vse ln vsakega prepričati, da obstojita na svetu dva tabora, dva vojaška bloka«. Hru-ščev je^ nadalje dejal, da je všem znano, da socialistični tabor ni vojaški tabor. temveč skupnost enakopravnih narodov.
»Točno je,« — je izjavil Kunc »da govorimo o obstoju dveh blokov ln o negativnih posle-
tika »nasprotuje nacionalnim
osvobodilnim gibanjem« ln hoče pripraviti vlade ln politične stranke nekaterih azljsko-afriških držav da bi stopile na pro imperialistično proameri-ško, protisovjetsko ln protikomunistično Pot«.
»Zdi se«, je izjavi] Kunc. »da se LR Kitajska, ki je tudi sama sodelovala na Bandunški konferenci, ne ravna več po načel ih i ki so na ejei prišla do izraza. Pisanje tega lista nr. moremo drugače razumeti ker nam ni Inano. da bi st kdor koli v Aziji razlagal politiko koeksistence In bandunška načela tako kot sl iih razlaga ta
dicah kakršne koli blokovske 4 list. Napada torej ne gre razu-
Splošno nezadovoljstvo
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
Zadnja akcija, akcija pojasnjevanja, se je začela sinoči z de Gaullovim govorom po radia in televiziji. Akcija je široko zasnovana in bo dirigirana na vseh področjih iz enega središča. Vlada je že pozvala iz New Torka svojega tamkajšnjega vicekonzula, ki se je Imel priliko v Ameriki seznaniti s prakso vodenja take kampanje in ki bo »pomagal« radiu, tisku in drugim propagandnim sredstvom organizirati in pomagati vladi v tej operaciji. Razlog vsemu temu je nezadovoljstvo in nerazumevanje pri prebivalstvu zaradi vladnih finančnih in gospodarskih ukrepov. Prefekti nekaterih departementov opozarjajo v svojih poročilih vlado na to neugodno reagiranje predvsem v kmetijskih predelih. Mnoge stvari so prispevale k takemu položaju. Prebivalstvo je ogorčeno ob dejstvu, da pade ogromen del bremen novih ukrepov na ljudi, ki žive od plače, in sicer 80 milijard, na kapitaliste pa odpade le 50 milijard.
Razen tega je na tako razpoloženje vplivala tudi brezupnost položaja v Alžiru. Prebivalstvo je pričakovalo, da bo de Gaulle hitro končal vojno. Niti sami ne vedo kako bi to lahko izvedli, da ne bi škodovali kakršnemu koli načelu, ki spada med sankrosantne »tabuje«, pričakovali so od njega nekak čudež. Toda tega čudeža ni. Za Alžir iščejo povečane kredite, povečanje efektivov. Temu se je pridružilo še pisanje tujega tiska. — Londonski »•Timesa smatra, da bo vojna v Alžiriji trajala še najmanj štiri leta.
Taktika bodoče propagandne akcije izgleda, še ni popolnoma dokončna. Tako se zgodi, da predsednik komisije strokovnjakov. ki je pripravila zadnje gospodarske odločbe, izjavlja v Strassbourgu, da so bili narekovani iz perspektiv vojne, ki bo še dolgo trajala Hkrati govore nekateri člani vlade, da na koncu koncev mladeniči, ki morajo služiti rok. stanejo državo, pa če so v kasarni v metropoli ali v Alžiru. Povečanje proračuna narodne obrambe ni tolikšno, da bi lahko napovedovalo posledice v vsem globalu. Upamo, da ie novi pomočnik Sefa prinese1 iz Amerikp metode, ki vsebu-iejo ,reč nasvetov za prepriča nje Francozov!
Akcija pojasnjevanja se je
že začela s tem, da so poklicali prefekte in podprefekte 90. francoskih departmanov v Pariz, kjer so le-ti iznesli svoje vtise najprej Debreju in nekaterim članom njegovega kabineta, potem pa še posebej Pi-nayu in njegovim gospodarskim strokovnjakom. Sklep teh sej: vlada mora nekako ublažiti nedavne odločitve, če ne želi občutiti posledic njihovega izvajanja na bližnjih občinskih volitvah 8. in 15. marca.
Poslanci, ki so bili več kot 15 dni v Parizu, na posebnem zasedanju skupščine, so bili ves čas zavzeti z razgovori na svojih volilnih okrožjih, ki zahtevajo od njih. da odločno protestirajo, četudi so bili poslanci pripravljeni to storiti, jim nova ustava tega ne dopušča. Edino kar lahko storijo, ie rezerviranost proti splošnim načelom vladne politike, do katere je v resn;c! prišlo nri predstavnikih vseh strank, na naj gre za večinske ali za onozicijo.
Tudi danes so neodvisni in »Lirski poslanci na ločenih
Umrl je skladatelj Josip Hace
Split, 30. jan. (Tanjug). — V 80. letu starosti je danes umrl v Splitu znani glasbenik, pedagog, skladatelj in rodoljub Josip Hace,
sejah skušali popraviti, v kolikor se da, svoje pozicije glede na bodoče volitve. Eni in drugi žele poudariti določeno distanco, ki jih loči od vladnega programa. Ekstremistična organizacija bivših borcev jim je namreč poslala zelo »delikatno« sporočilo: če ne bi v času volilne, kampanje govorili o tem, da se boste vrnili iz Pariza namesto'S potrdilom integritete. z obljubo priključitve Alžira. ampak o izpustitvi Me-salin Hadža, široki”' amnestiji in takšnih ekonomskih ukrepih, potem danes ne bi bili poslanci.	Vida Hreščak
Sožalna brzojavka predsednika Tila
Galeb, 30. jan. (Tanjug). — Predsednik Tito je nocoj poslal soprog: umrlega Dimitrija Ge-orgijeviča-Starika sožalno brzojavko. ki pravi: »Z iskrenim obžalovanjem sem sprejel žalostno vest in Vam izražam svoje globoko sočutje ob Izgubi. ki ni prizadela samo Vaše družin", ampak vse nas, ki smo poznali in ceirli tovariš« Dimitrija Georgi.jevičo, - Starika kot človeka in vztrajnega borca iz vrst naših najstarejših rjev.^
Sožalje Edvarda Kardelja
Beograd, 30. jan. (Tanjug). Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je poslal Jeleni Georglijevič naslednjo brzojavko.
»Ob smrti vašega soproga In našega dragega tovariša Dimitrija, ki je vse svoje življenje, posvetil revolucionarni borbi delavskega razreda, izrekam v imenu zveznega izvršnega sveta in svojem imenu vam in drugim članom družine iskreno sožalje.
Življenje ln delo tov. Dimitrija bosta ostala svetel zgled doslednega revolucionarja ili zvestega sina naših narodov«.
politike. Trdimo tudi to. da socializma ne moremo Izenačevati s »taborom«. Nasprotno, tisti, kj to počenjajo, spreminjajo »tabor« teoretično in praktično v vojaškega.«
Na koncu so predstavniku državnega sekretariata postavili vprašanje, če lahko kaj povedo pisanju kita iškega »Priročnika za tekoče dogajanje.« Ta list piše v nekem svojem članku, da jugoslovanska politika aktivne koeksistence »v bistvu ni nič drugega kot protisovjetska ln protlkomlnlstlč-na politika, katere glavni cilj ie sabotiranje miru ln solidarnosti naprednih sil v svetu.« —
meti samo za napad na politiko Jugoslavije tudi za napad na bandunška načela«, ie konča] predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve Drago Kunc.
Odhod jugoslovanske kulturne delegacije v ZAR
Beograd, 30. jan. (Tanjug) — Danes je odpotovala v Kairo jugoslovanska delegacija, ki bo •imela razgovore o kulturnem sodelovanju naše države z ZAR in popisala načrt /• tem sodelovanju v letu 1959.
Dimitrije Georgi jev it
Beograd, 30. jan. (Tanjug). Danes, 30. januarja, je ob 4. uri umri po daljši bolezni v Beogradu tovariš Dimitrije Ge-orgijevič, član centralne revizijske komisije Zveze komunistov Jugoslavije.
S smrtjo tovariša Georgije-viča izgubljajo naši narodi in Zveza komunistov Jugoslavije iz svojib vrst enega izmed svojih najzavednejših sinov in najstarejših revolucionarjev, neomajnega borca za ideale svobode in socializma.
Svetli zgled tovariša in doslednega revolucionarja bo trajno živel v spominu naših narodov in Zveze komunistov.
Večna slava tovarišu Dimitrije Georgijeviču!
CK Zveze komunistov Jugoslavije
Ob smrti Dimitrija Georgi -jeviča je bil imenovan odbor za pogrebne svečanosti. Pogreb pokojnega Georgijevida bo na državne stroške jutri ob 15. uri na novem pokopališču.
Ob smrti člana centralne revizijske komisije ZKJ tovariša Dimitrije Georgijeviča so njegovi družini izrazili sožalje: v imenu CK ZKJ in zveznega izvršnega sveta Velja Stojnic, član CK ZKJ in član zveznega izvršnega sveta,
v imenu CK ZK Srbije Voja Lekovič, član izvršnega komiteja CK ZK Srbije, v imenu državnega sekretariata za notranje zadeve FLRJ
državni podsekretar Pavle Pekič,
v imenu španskih borcev ge-r aralni polkovnik Voja Todorovič,
v imenu centralnega odbora Zveze borcev Dragi Milenkovič.
«
Dimitrije Gleorgijevič Je bil rojen 15. avgusta 1. 1884 v požareva-škem srezu. 2e kot otrok je odšel v Banat, kjer je delal pri kmetih. Geta 1900 je stopil v kovinsko obrt in je delal tudi v tapetniških in pleskarskih delavnicah. Od leta 1905 do 1913 je delal v raznih tovarnah v bivši avstro-ogrski monarhiji, 1. 1914 pa je bil mobiliziran v avstroogr-iko vojsko. Od leta 1914 do 1917 je bil v ruskem ujetništvu. Leta 1917 je prostovoljno stopil v Rdečo armado, kjer Je ostal do leta 1922. Od leta 1937 dalje je opravljal razne dolžnosti v ZSSR in je v tem času obiskoval tudi sverdlovsko univerzo in agrarni inštitut. Spomladi 1. 1937 je odšel v Spanii<- kjer je sodeloval v državljanski vojni. V Španiji je ostal uo začetka 1939, nakar je odšel v ZSSR. Od leta 1941 do leta 1944 je bil v Rdeči armadi, leta 1944 pa je z jugoslovansko brigado, ustanovljeno v ZSSR, prišel v Jugoslavijo. V Jugoslaviji je opravljal razne dolžnosti v JLA in v ministrstvu za notranje zadeve FLRJ do leta 1952, ko je bil upokojen kot generalni polkovnik.
Dimitrije Gleorgijevič je postal že 1. 1908 član Socialdemokratske delavske stranke, ki ji je pripadal do 1. 1917. Clan Komunistične partije je postal leta 1919.
Na V., VI. in VII. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije je bil izvoljen za člana revizijske komisije CK ZKJ.
Odlikovan je bil z redom Zasluge za narod I. stopnje, redom Bratstva in enotnosti I. stopnje, s Partizansko zvezdo n. stopnj«, z redom Za hrabrost ln drugimi odlikovanji.
I
l
KONGRES ZVEZE ŠTUDENTOV JUGOSLAVIJE
Pospešiti reformo
pouka na univerzah
Razprava o poročilih — Govoril je sekretar za prosveto in kulturo pri zveznem izvršnenr
svetu Krsto Crvenkovski — Delo v petih komisijah
SARAJEVO, 30. jan. (Tanjug). Kongres Zveze študentov je včeraj popoldne razpravljal o poročilu centralnega odbora in referatu predsednika Zveze študentov Vukašina Stamboliča.
V razpravi so poudarjali potrebo po še večji družbeni aktivnosti študentov in njihovem intenzivnem sodelovanju v organih družbenega upravljanja na univerzah. Strokovna praksa se mora razširiti in izboljšati že od prvega leta študija. Študenti naj bodo v stalnem stiku s stroko, ki se ji bodo posvetili po končani fakulteti. Potrebno je tudi zboljšati ideološko podlago študiranja, kar bo pripomoglo k zmanjšanju razlike med fizičnim in umskim delom.
V razpravi je govoril tudi sekretar za prosveto in kulturo pri zveznem izvršnem svetu Krste Crvenkovski, ki je dejal, da povzroča počasno izvajanje reforme pouka na univerzah mnogo škode našemu gospodarstvu in družbi. Zato so potrebni nujni ukrepi, da se čimprej uresničijo priporočila zvezne ljudske skupščine in’ pospeši reforma pouka na univerzah.
Pri nekaterih univerzitetnih predavanjih je precej nerazumevanja potrebe, da se naj univerzitetni srokovnjaki tako izobražujejo, da ne bodo organizatorji proizvodnje, temveč najkvalitetnejši proizvajalci. Tako izobraževanje tehnične inteligence je pogoj za nadaljnji materialni napredek naše družbe.
Krste Crvenkovski je nato omenil potrebo po novem učnem kadru, ki bo omogočil nadaljnje uspeh« našega gospodarstva. Vsa velika znanstvena dognanja v industrijsko razvitih državah so danes rezultat dela višj ih znanstvenih delavcev, ki se bavijo z istim pro blemom. Ob uporabljanju te izkušnje naj naše prosvetne ustanove, predvsem univerze, šolajo take srokovnjake, iz vrst katerih bodo prihajali mladi znan stven:	delavci, ki bodo delal;
po tem sistemu. Ti se morajo predvsem usmeriti na raziskovalno delo v industriji, ki bo omogočilo nadaljnji razvoj industrijske proizvodnje.
Da bi hitreje dobili visokokvalificirane strokovnjake, bo prihodnje šolsko leto odobren vpis na fakultete ljudem, ki niso imeli možnosi, da bi po redni poti končali srednjo šolo. vendar pa so z delom in samostojnim prizadevanjem pridobili potrebna znanja za Itu-diranje.
Ob koncu svojega govora je član zvezn.ega izvršnega sveta Krste Crvenkovski poudaril potrebo, da se državni organi in gospodarske organizacije bolj zanimajo za delo na univerzah in da sodelujejo pri določanju njihovih nalog do družbene skupnosti.
Koristna je praksa nekaterih fakultet, ki so uvedle kot predmet ekonomsko izobraževanje, ker bo to omogočilo študentom, da se bodo že na univerzi seznanili s strukturo našega gospodarstva. Za bodoče strokovnjake, ki bodo delali v gospodarskih organizacijah, je izredno važno, da si pridobe določeno izobrazbo o zakonitosti družbenega gibanja. Zato je potrebno čimprej uvesti kot univerzitetni predmet tudi osnove družbenih znanosti.
V razpravi je govoril tudi predsednik Skupnosti jugoslovanskih univerz dr. Borlslav Blagojevič.
Kongres je danes nadaljeval svoje delo v petih komisijah: za šolske zadeve in vprašanja študija, za mednarodno sodelova-
nje ln izmenjavo študentov, za zdravstvepo-ekonomske zadeve, za idejno-politično delo m za organizacijske zadeve.
Komisije bodo svoje sklepe predložile v odobritev na plenarnem zasedanju kongresa.
V komisiji za ideološko delo so razpravljali o odnošajlh štu_ dentov v vsakdanjem življenju. Poudarili so. naj bi bilo sodelovanje študentov v družbenih ln gospodarskih organizacijah na terenu še močnejše, zlasti študentov tehniških ln kmetijskih fakultet s podjetji in zadrugami. To bi omogočilo, da bi se študentje že med študijem bolje -seznanili z našim družbenim sistemom in se po končanem študiju bolje znašli na svojih delovnih mestih.
V komisiji za študijske probleme je bilo izraženo mnenje, da so študentje za strožji režim Študiran j a, zahtevajo pa boljše pogoje, predvsem primer ne delovne prostore ter enotne učne knjige na vseh univerzah. Zaradi pomanjkanja učnih knjig naj bi profesorji oskrbeli skripta svojih predavanj. Razen tega naj bi študentje starejših letnikov organizirali pomoč slabšim študentom.
Razpravi v komisiji za mednarodno aktivnost Zveze študentov so prisostvovali tudi delegati inozemskih študentskih organizacij ln tuji študenti, ki študirajo na naših univerzah. Ti so poudarili Istovetnost stališč svojih organizacij s stališčem Zveze študentov Jugoslavije. kakor tudi potrebo po naj_ širšem sodelovanju nacionalnih študentskih organizacij.
V komisiji so obsodili diskriminatorsko stališče kitajske študentske organizacije proti opazovalcem Zveze študentov Jugoslavije, ki so prisostvovali konferenci Mednarodne študentske organizacije v Pekln-eu In nekatere podobne nasto-
no več hranilnih vlog
Zadnja dva meseca' v letu, november in december, in prva dva meseca v novem letu, januar in februar, so značilni za porast hranilnih vlog že več let. Ob koncu leta so dohodki zaposlenih običajno nekoliko višji kot med letom zaradi izplačila plač nad tarifnim pravilnikom, zaradi premij, nagrad itd. Zategadelj je v denarnih zavodih prav v teh mesecih zaslediti občutno povečanje hranilnih vlog, ki v naslednjih mesecih zopet nekoliko usahnejo, nato pa ponovno rastejo.
Tudi letos je bil, že po tradiciji, tudi v Ljubljanski mestni hranilnici .prav v teh mesecih zabeležen precejšen porast hranilnih vlog. Tako je v primerjavi z januarjem lani letošnji čisti prirastek novih vlagateljev 889 oseb. Januarja 1958 pa je ta prirastek znašal 756 oseb. V januarju 1953 je v ljubljanski mestni hranilnici vložilo denar 7392 oseb, dvignilo pa 2140 oseb, letos pa je do 26. januarja vložilo denar 8216, dvignilo pa 3024 oseb. Lani je bilo realiziranih v januarju 119 vlog, letos pa 118.
Tako znaša razlika med vplačili denarnih vlog in dvigi v tem mesecu (do 26. januarja), 86,075 milijona dinarjev v korist vlagateljev denarnih vlog.
Podobno stanje je tudi v ostalih hranilnicah v Sloveniji, kjer število vlagateljev prav tako raste in se vloge dvigajo. Podatki za letošnji januar sicer še niso podrobno znani. Tabelarični pregled stanja hranilnih vlog z dne 31. decembra 1958 pa kaže, da je bilo v ljubljanski Mestni hranilnici
60.925 vlagateljev, v Mariboru 12.528, v Celju 8053, v Ptuju 3064, v Krškem 1701 itd.
Stanje vlog v teh denarnih zavodih pa je bilo decembra lani naslednje: Ljubljana nad 3 milijarde dinarjev, Maribor 665 milijonov din, Celje 457 milijonov din, Ptuj 42 milijonov din in Krško skoraj 25 milijonov din. Samo ljubljanska Mestna hranilnica je za 1. 1953 pripisala 125 milijonov din obresti svojim vlagateljem.
Vsi ti podatki nam kažejo, da tudi letos število vlog državljanov stalno narašča, kar je razumljivo glede na nekoliko večje dohodke zlasti ob koncu preteklega leta.
Podobno kot vloge v mestih naraščajo tudi hranilne vloge v zadružnih hranilnicah. Tako so znašale lani 31. decembra vloge na obračunskih knjižicah, s katerimi poslujejo zadružniki z zadrugami, 366 milijonov din. hranilne vloge pri zadružnih hranilnih odsekih eno. milijardo 310 milijonov din in še posebej vloge pri za- -družnih hranilnicah 305 milijonov. V primerjavi z letom 1957 so se vloge na obračunskih knjižicah lani povečale za 119 milijonov din, vloge pri kmetijskih zadrugah za 400 milijonov, vloge pri zadružnih hranilnicah pa za 124 milijonov. Skupno stanje vlog v zadružnem sektorju ob koncu decembra lani je bilo okoli dve milijardi din in v lanskem letu so se vloge povečale za približno 643 milijonov din.
Povečanje zadružnih hranilnih vlog lani je bilo po posameznih okrajih naslednje: Celje 61 milijonov G^rir-a 74
milijonov, področje bivšega trboveljskega okraja 14 milijonov, Koper 61 milijonov, Kramj 107 milijonov, Ljubljana 155 milijonov, Maribor 127 milijonov, Murska Sobota 29 milijonov, Novo mesto 15 milijonov. Podrobnih podatkov za januar 1959 sicer tudi tu še ni, vendarle pa je toliko znano, da se je tudi ta mesec nadaljevalo splošno naraščanje zadružnih hranilnih vlog na vseh področjih. (V ljubljanski zadružni hranilnici na primer za 6 milijonov).
Naraščanje hranilnih vlog v zadružnem sektorju je očitna posledica uspešnih naporov pri povečanju kmetijske proizvodnje pa tudi vse večjega zaupanja zadružnikov v njihove zadruge.
Pe posameznih nacionalnih organizacij.
V komisiji za gmotne in zdravstvene zadeve so največ razpravljali o štipendijah. Povprečni znesek štlpendii je bil lani okoli 5.700 dinarjev, (zola-čanih pa je bilo 1.350 milijonov dinarjev. Po Izraženem mnenju število StLpendistov ln višina štlpendii nista zadovoljiva. Priporočili- so ustanovitev centralnega zveznega organa, ki bi vodil splošno politiko štipendiranja v skladu s perspektivnimi potrebami države po visokokvalificiranih strokovnjakov. Višina podpor naj bi bila tolikšna^ da bi pokrila najpotrebnejše stroške. Povprečna višina štipendije naj bi bila med 7 tisoč in 8 tisoč dinarjev.
V komis Ul za organizacijske zadeve in delo samostojnih Študentskih organizacij so ugotovili, da se je lani znatno povečalo število aktivistov Zveze študentov, tako da dela danes v fakultetnih odborih ln združenjih okoli 3.600 članov. Program Zveze komunistov ie dal novo pobudo za delo študentske organizacije in opozoril na mnoge do®le1 neizkoriščene možnosti. Povečala se je tudi aktivnost študentov v samostol-nlh organizacijah, ki zbirajo
Naša gospodarska delegacija v Gani
Beograd, 30. jan. (Tanjug) Jugoslovanska gospodarska delegacija bo odpotovala 4. februarja v Gano, kjer bo sklenila prvi trgovinski sporazum med -obema državama. Jugoslovansko delegacijo bo vodil načelnik oddelka v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Ante Rukavina. Gana je prva sred-njeafriška država, s katero bo Jugoslavija sklenila trgovinski sporazum.
Med gospodarstveniki Jugoslavije in Gane je veliko zanimanje za sklenitev trgovinskega sporazuma. Gana je znana kot veliki proizvajalec ka-kaa, industrijskih diamantov, mahagonija ln drugih posebnih vrst lesa, za katere se Jugoslavija zanima. Gospodarstveniki Gane pa se zanimajo za uvoz vseh Industrijsfcm Izdelkov iz Jugoslavije.
Obisk ameriškega generalnega konzula v Ljubljani
Ljubljana, 30. jan. Ameriški generalni konzul v Zagrebu G. Edward P. Momtgamery je v spremstvu konzula g. S. Douglasa Martina- danes uradno obiskal Ljubljano.
Dopoldne ie ameriški generalni konzul .g. Montgomery opravil vljudnostni obisk pri predsedniku izvršnega sveta LRS tov. Borisu Kraigherju, pri podpredsedniku Ljudske skupščine LRS dr. Heliju Modicu in pri predsedniku OLO Ljubljane dr. Marijanu Dermastji.
V četrtek je prispela v Beograd delegacija indonezijskih demokratičnih žena. Na zemunskem letališču so jo pričakala sekretarka Zveze ženskih društev Jugoslavije Marija Kos ter indonezijski veleposlanik v naši državi g. Sodarsono. — Na sliki: ob prihodu delegacije.
Delegacija Indonezijskih žena v Beogradu
Beograd, 30. jan. (TanjugJ. Predsednica Zveze ženskih društev Jugoslavije Bosa Cvetic je ob prisotnosti članic centralnega odbora sprejela dopoldne delegacijo Zveze demokratičnih žen Indonezije, ki jo vodi generalna sekretarka te organizacije Suvito Kusumovi-dagdo.
Gostje Zveze ženskih društev so se zanimale za delo in organizacijo zveze, zlasti pa za zakonsko pravo v naši državi in predpise, ki ga urejajo. Zanimanje članic delegacije za predpise o zakonski zvezi in druge predpise o družini, kakor je izjavila Suvito Kusu-movidagdo, je veliko, ker se sedaj ženske organizacije v In" doneziji bore za enakopravnost. Na pobudo Zveze demokratičnih žen Indonezije in drugih ženskih organizacij je bil izdelan načrt zakona, o katerem bodo razpravljali v parlamentu in ki bo uredil, če bo sprejet., mnoga vprašanja o zakonski zvezi in družini v tej državi.
Članice indonezijske delegacije so se zanimale tudi za delo ženskih društev na vasi, zlasti za delo sekcij zadružnic.
Med sedemdnevnim bivanjem v Jugoslaviji bo delegacija Zveze demokratičnih žena
Indonezije obiskala kultumo-
prosvetne in zdravstveno-so-cialne ustanove v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in nekaterih drugih mestih.
Izpopolnjevanje našega
finančnega sistema
Denarnim gibanjem na raznih področjih našega gospodarstva pripisujemo po mnenju finančnih strokovnjakov še vedno premajhen pomen. Naše gospodarstvo je blagovno tržno gospodarstvo, njegov razvoj pa kljub temu še vedno nadzorujemo predvsem s pomočjo podatkov o fizičnem gibanju proizvodnje in potrošnje, v mnogo manjši meri pa s pomočjo podatkov o denarnih . gibanjih.
Državni sekretariat za finance, katerega glavna naloga je nadzorovanje denarnih gibanj in s tem v zvezi podvze-manje potrebnih ukrepov, zato tudi najbolje vidi razne pomanjkljivosti v nadozorovanju denarnih gibanj našega gospodarstva in —-^5.01 smo obveščeni — pripravlja s tem v zvezi razne ukrepe.
Kot eno izmed najnujneših in najpomembnejših nalog s tega področja pripravljajo v državnem .sekretariatu za finance analizo finančne izpolnitve lanskoletnega družbenega načrta oziroma nekakšno obliko njegovega zaključnega računa. Zvezni izvršni svet sicer v zvezni ljudski skupščini že predlaga zaključni račun za proračun, zaključni račun gospodarstva — kot že rečeno — pa še ne. — Sedaj izpolnitev družbenih načrtov analiziramo samo delno, saj pri pripravljanju novih družbenih načr-
(OO NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA)
tov še ne razpolagamo s konč- kretariata za finance pripravnimi podatki o izpolnitvi te- ljajo tudi nekaj zelo pomemb-kočega načrta. Prav zato pa nih zakonskih načrtov. Poleg
Močne otoplitve
vremena v letošnjem januarju
rwrai in danes
Proslave 40-leinicc ZKJ za Bežigradom
Ljubljana, 30. jan. Danes popoldne so podjetja »Avtoobno va«, »Motouniverzal« in »Avtomehanika« skupaj svečano pro slavila 40. obletnico obstoja ZKJ. Naj.prej je kvintet »Avto-obnove« zapel »Internacionalo* nakar je sekretar podjetja »Tesar« Karel Trotošek govoril o zgodovini in pomenu Komunistične partije Jugoslavije. Dv3 mladinca sta recitirala Zupan Cičeve »Osvoboditelje« in Lev-6ev »Krvava zarjo«, kvintet pa j« zapel nekaj partizanskih ir. narodnih pesmi
Mub.v-Ai ... U .
dohodk'h delavcev založniških podjetij
Beograd, 30. jan. (Tanjug) tfwužer
Senju založniških podjetij
in organizacij FLRJ ao aanes
podpisali sporazum o splošnih osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov delavcev v založniških podjetjih. Sporazum sta podpisaia za centralni odbor Sindikata grafičarjev Jugoslavije predsednik Veljko Brkič, za upravni odbor Združenja založniških podjetij in organizacij FLRJ pa predsednik Ivan Bratko.
Letos za 100.300 ton več sladkorja
Beograd, 30 jan. (Tanjug; Na plenumu proizvajalcev sladkorja v Beogradu so največ razpravljali o uresničenju ]e-pro!zvodnjegč p’ana Računajo, da bodo jugoslovanske tovarne izdelale leto? 2G5.000 ton sladkorja, za 100.000 ton več v primerjavi z lanskim letom.
Vreme v Evropi in še posebno v srednji Evropi je bilo v letošnjem januarju izredno toplo. Ce primerjamo dosedanje najnižje temperature, ki so bile izmerjene v Ljubljani v zadnjih 60 letih, je bilo najbolj hladno 23. januarja 1942, ko je zdrknilo živo srebro r.a meteorološki postaji na Trgu Revolucije, celo na —26,5 stopinj C, dočim je bilo na aerodromski postaji Ljubljana—Polje istega dne izmerjeno celo —31,5 stopinj C. To so torej v omenjenem obdobju izmerjene najnižje temperature v januarju. V letošnjem januarju pa je bila Izmerjena najnižja temperatura na observatoriju v Ljubljani —11,5 stopinj C 14. januarja. Ta podatek nam kaže, da je bil letošnji januar glede na, najmočnejšo
ohladitev za 14,9 stopinj C toplejši kakor katerikoli januar v obdobju zadnjih 60 let. Če primerjamo še najvišjo otoplitev v januarski dobi v omenjenem obdobju, opazimo, da je bilo leta 1931 dosežena 5. januarja temperatura 11.6 stopinj C, dočim je bil v letošnjem januarju najtoplejši dan prvi januar, ko se je dvignilo živo srebro na 10.5 stopinj C, drugi naj toplej ši letošnji januarski dan pa je bii 23. januar, ko je bila izmerjena temperatura 10,4 stopinje C Po vseh teh podatkih letošnji januar ni presegel’ najtoplejšega januarskega dne v že ome njenem obdobju, kajti 6. januarja 1931. se je dvignilo živi srebro celo na 13-6 stopinj C. Iz omenjenih podatkov je razvidno, da otoplitve v letošnjem ja-
nuarju niso presegle sicer absolutnih prednosti, vendar spada letošnji januar med toplejše v vsej opazovalni dobi.
Glede na to izrednost vremenskega dogajanja nas predvsem zanimajo vzjroki zakaj je prišlo do teh izrednih vremenskih stanj. * ^
Kakor je znano narekujejo značaj vremena takoimenovana splošna vremenska cirkulacija. Za določena časovna obdobja ima ta splošna vremenska oir-kalucija svoje posebne značilnosti. Tako je za zimsko obdobje znan za evropsko celino takoimenovana vzhodna vremenska cirkulacija, ko zajame pretežni del naše celine hladen, suh polarno arktičen zrak, ki se v obliki ogromnega evrazijskega anticiklona nagrmadi v osrednjih, oziroma severozahodnih področjih Azije in se nato zelo pogosto razraste preko vzhodne Evrope in Balkanskega polotoka v področje srednje in često tudi zahodne Evrope. Na ta način je omogočeno, da pritekajo k nam izredno hladne, suhe zračne gmote, ki stopnjujejo močne ohladitve, zlasti še, ako so omenjena področja pokrita s snežno odejo.
Ta splošni tip zime pa je v letošnjem januarju v Evropi popolnoma izostal. Ze decembra in zlasti januarja je nad našo celino prevladovalo tako-Imenovano zahodno strujanje zraka, ki je uvajalo na našo celino tople in sorazmerno vlažne zračne gmote, ki so po vziročale sicer ob določenih vremenskih prilikah nekaj snežnih
padavin, vendar je bil splošen tip vremena prav zakadi omenjene cirkulacije, izredno topel.
Trenutno še vedno prevladuje nad pretežnim delom zahodne in. srednje Evrope topla zahodna cirkulacija vremena, dočim sta vzhodna in jugovzhodna Ev.ropa že pod vplivom tafco-imenovane severne cirkulacije, ki uvaja v ta področja hladen polamoarktičen zrak. Zaradi tega v področjih vzhodne Evrope sneži in vpliv dotoka tega zraka j e opaziti tud i v ■ področ-jih Ukrajine, Bolgarije, južne Jugoslavije in Grčije, kjer imamo prav tako hladno zimsko vreme. Ali bo splošna zahodna cirkulacija vremena še dolgo obstajala nad pretežnim področjem naše celine, je izredno težko odgovoriti. Po mnenju nemških meteorologov, ki Is e bavijo s problemom srednje ročne napovedi, naj bi imeli februarja milo in toplo vreme Po podatkih, k! so nam trenutno na razpolago, lahko samo ugotovimo, da bo v naslednjih treh dneh še toplo in v glavnem suho vreme.
Za Hidrometeorološki zavod LRS prof. Janko Pnčnilt
Razstava uSil v Beogradu
Beograd, 30. jan. (Tanjug) Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovič je obiskal razstavo učil, ki jo je organiziral Zvezni zavod za proučevanje šolskih m prosvetnih zadev.
bo temeljita finančna analiza izpolnitve družbenega načrta za lansko leto nedvomno zelo koristna, saj bo pristojnim organom dala podatke, na podlagi katerih bodo videli, kaj vse lahko vpliva na boljše uporabljanje družbenih sredstev. Analiza, ki jo pripravlja sekretariat za finance, je zaenkrat še bolj poskusna in je namenjena predvsem odboru za gospodarstvo zveznega izvršnega sveta. Zakon o planiranju pa, ki ga pripravljajo (verjetno še ne bo tako kmalu gotov), pa bo najbrž predvideval tudi zaključni račun družbenega načrta.
Sekretariat pripravlja razen tega tudi analizo izpolnitve proračunov v lanskem letu. da bi se videli njihovi konkretni rezultati. — Zvezna ljudska skupščina je pri sprejemanju proračuna za letošnje leto že pokazala veliko zanimanje za čim pravilnejšo in smotrnejšo uporabo proračunskih sredstev Zato bo omenjena analiza gotovo dala koristne podatke tudi za skupščinsko razpravo o naši proračunski politiki. Istočasno pričakujejo, da bo naš proračun za prihodnje leto že sestavljen na podlagi in v skladu z novim zakonom o proračunu, ki ga pripravljajo v sekretariatu za finance. — Najverjetneje je, da bo ta zakon, ki bo uredil vprašanja proračuna in proračunskega sistema v celoti, končan že v prvi polovici letošnjega leta.
Nedvomno bo dala zanimive podatke tudi analiza o zaključnih računih družbenih investicijskih skladov okrajev in občin, ki jo pripravljajo v sekretariatu. Razen bilance teh ■skladov bo namreč gotovo zanimiva tudi politika organov, ki s temi skladi upravljajo. Prav tako bo sekretariat analiziral uporabo skladov za pospešitev raznih gospodarskih dejavnosti, za kmetijstvo, za stanovanjsko izgradnjo itd. — Pripravljajo tudi analizo našega plačilnega sistema z inozemstvom, sistema potrošniških kreditov in izkušenj s tega področja.
Strokovnjaki državnega se-
V. mednarodni kongres za sadne sokove na Dunaju
Od 1. do 6. junija letos bo na Dunaju V. kongres Mednarodne zveze izdelovalcev sadnih sokov.
Mednarodna zveza	izdelo-
valcev sadnih sokov ima namen pospeševati izdelavo in uporabljanje sadnih	sokov.
Na kongresu, ki se ga bodo udeležili ugledni strokovnjaki, bodo na dnevnem redu številna predavanja o	gospo-
darskih in tehničnih problemih izdelave sadnih	sokov.
Organizacija kongresa je poverjena Strokovni zvezi živilske industrije v Avstriji (Fachverband der Nahrungs-itnd Genussmittelindustrie Oesterreichs — Dunaj III., Zaunergasse 1—3). Vsa pojasnila o tem mednarodnem kongresu daje avstrijski trgovinski delegat v Zagrebu, Ulica 8. maja 41-H., tel. 33-5-44.
zakonskega načrta o proračunih in proračunskem sistemu v celoti, ki smo ga že omenili, pripravljajo tudi zakon o davkih ki bo uredil davčne obveznosti tistih, k; se bavijo s kmetijstvom, obrtništvom in svobodnimi poklici, dalje zakon o taksah, zaikon o davku na promet in o tarifi davka na promet, zakon o skladih, katerega izdelava je povezana z izdelavo zakona o proračunih, zakon o bankah in hranilnicah itd.
Poseben pomen pripisujejo v sekretariatu izdelavi zakona o družbenem knjigovodstvu in obračunu. Priprave za izdelavo tega zakona že zaključujejo, tako da lahko kmalu pričakujemo njegov načrt. Glavni namen tega zakonskega načrta je ustanovitev take službe, ki bo naši skupnosti omogočila vpogled v poslovanje celotnega gospodarstva in vseh gospodarskih organizacij. Narodna banka sicer že vodi določeno družbeno evidenco in nadzoruje gibanje raznih skladov, vendar je vse to treba izpopolniti. Omenjena služba naj b; nadzorovala poslovanje vseh gospodarskih organizacij z raznimi skladi, poslovanje proračunskih organov itd., in to v smislu izpolnjevanja in spoštovanja zakonskih predpisov. Tako bo na primer služba družbenega obračuna dala svoje mnenje tudi o tem. ali so zaključni računi gospodarskih organizacij sestavljeni v skladu z neveljavnimi zakoni in predpisi.
V sekretariatu za finance naj bi pripravili tudi zakon o zaključnih računih gospodarskih organizacij Sedaj še posebno opozarjajo na aktualnost uredbe o razpolaganju s čistim dohodkom gospodarskih organizacij, ki jo je zvezna ljudska skupščina sprejela lani. Smo namreč v dobi potrjevanja zaključnih računov go^ spodarskih organizacij, ter bi vsi pristojni činitelji morali dobro paziti na spoštovanje predpisov te uredbe. Potrjevanje zaključnih računov v gospodarskih organizacijah, ne bi smelo biti samo nekakšna formalnost, saj že omenjena
uredba omogoča ljudskim odborom in svetom proizvajalcev vpogled v bistvo politike organov delavskega samoupravljanja. Sekretariat je že dobil podatke, da ponekod tudi tisti dobiček, kj je nastal kot posledica konjunktumih razmer na trgu, ne pa kot posledica prizadevanj delovnega kolektiva, dele za osebne dohodke. To je seveda popolnoma nepravilno in bi morali proti temu odločno nastopiti ljudski odbori in sveti proizvajalcev.
Gospodarske organizacije bodo gotovo pozdravile vest, da je sekretariat za finance skoraj že zaključil delo v zvezi z navodili za izvajanje novega sistema razdeljevanja dohodkov. Doslej so taka navodila prihajala večkrat precej pozno, sedaj pa — kot smo obveščeni — bodo ta navodila gotova in objavljena že sredi prihodnjega meseca.
Milan Pogačam
4
Bagdadski
»emigrant«
Letošnje zasedanje Sveta ministrov Bagdadskega pakta se je odvijalo v svojstveni atmosferi: Bagdadski pakt, ki je bil ustanovljen, da bi zajel arabske države in jih pritegnil v zahodno interesno sfero, je zasedal brez edinega arabskega člana — Iraka — ki je formalno sicer še član pakta, a je njegova zunanjepolitična orientacija $6 14. juliju, ko je bila proglašena republika, popolnoma v nasprotju z usmerjenostjo in miselnostjo pakta.
V paktu so torej ostale tri muslimanske, a nearabske države — Turčija, Perzija in Pakistan — Velika Britanija in ZDA kot »opazovalec«, mentor in mecen. Sestanek v Karačiju je bil tako važen, čeravno se je v okviru svetovnega dogajanja zgubil nekje v senci, da so Britanci namesto obolelega zunanjega ministra Selwyna Lloyda poslali v pakistansko prestolnico vojnega ministra Sandysa, ne pa kakega visokega funkcionarja iz Foreign officea.
Dva dni pred zasedanjem vojaškega odbora se je_ sestal gospodarski komite, ki je ponovil že znane pritožbe vseh muslimanskih držav, da je gospodarska pomoč v okviru Bagdadskega pakta premalo učinkovita in predvsem preveč počasna. Toda glavna razpoka v splošnih koncepcijah o tem, kakšnim namenom naj služi pakt, se je odkrila na zasedanju vojaškega odbora. Pakistan in Iran zahtevata ameriško jamstvo zoper sleherno agresijo, ne glede od katere strani bi le-ta prišla, V/ashington pa je pripravljen jamčiti meje muslimanskih članic pakta samo v primeru, če bi bile ogrožene od svojih severnih sosedov, t. j. od Sovjetske zveze ali Kitajske. Takemu gledišču se je pridružila tudi Turčija, in tako je moč reči, da sta se v sami Bagdadski organizaciji izkristalizirali dve koncepciji: Pakistan in Iran hočeta videti v paktu jamstvo, da ne bo prišlo do notranjih sprememb v obeh deželah, o čemer govori klavzula o »indirektni agresiji«, hkrati pa tudi zagotovilo, da bodo Združene države Amerike garantirale njune meje proti slehernemu možnemu napadalcu. ZDA in Turčija pa pojmujeta Bagdadsko zavezništvo v izključni anti-komunistični, oziroma anti-sovjetski in antikitajski funkciji, ne zanima pa ju vsaj teoretična možnost konflikta z deželami n.evzhodnega bloka.
Razhajanje interesov in predpostavljanje ideoloških in ameriških strategijskih koncepcij realnim koristim dela članic je nedvomno še bolj omajalo temelje umetno ustvarjene in vseskozi nepopularne vojaške zveze, ki se je po neki nedoumljivi logiki v času svojega obstoja vedno dosledno postavljala v obrambo tistih stališč, ki niso imela nobenih realnih perspektiv, bodisi i■ pogledu zunanjepolitičnega dogijinja na Srednjem vzhodu, bodisi v pogledu notranjepolitičnega razvoja sveta, ki pred našimi
očmi doživlja svojo nacionalno pomlad. Zato so toliko verjetnejše govorice, da je perzijski šah ob svojem lanskem obisku v Rimu neuradno sprožil tudi misel, da bi bilo po dogodkih v Iraku najbolje razpustiti anemični Bagdadski pakt in ustanoviti močno, solidno in privlačno regionalno obrambno zvezo brez držav, ki na tem področju nimajo kaj iskati. V kolikor je bila taka misel v resnici »ventilirana« — nihče je ni niti potrdil niti demantiral — je to samo dokaz več o nevzdržljivosti ameriških pogledov do problemov Srednjega vzhoda, dokaz, da tuli izrazito prozahodne države ne razumejo več, zakaj bi morale sklepati vojaške in ideološke zveze proti deželam, ki jih trenutno direktno ne ogrožajo ter ostati nezaščitene tam, kjer mislijo, da je njih slaba točka. Vsekakor pa je na dlani, da bo Bogdidiki pakt vedno bolj nepopularen in anahronističen na področju, kjer si vsak dan bolj utira pot misel o popolni neodvisnosti od blokov in o prijateljstvu z vsemi!	JI.	Š.
framper za norveško tvrdko
Spin, 30. jan. (Tanjug) Splitska ladjedelnica je izročila norveški družbi »Halvorsen shi-ping berge« tramper »Matang«, ki ima 12.800 ton nosilnosti.
Tramper »Matang« je tip ladje, kakršne izdeluje naša ladjedelnica za domača in inozemska podjetja. Prihodnji mesec bo splitska ladjedelnica .z-ročila še en tramper nizozemski družbi.	'a
Skrbi okoli odgovora
Zahod bi bil pripravljen privoliti nadzorstvo OZN nad prometnimi
zvezami z Zahodnim Berlinom?
LONDON, 30. januarja (Tanjug). Predstavnik zahodno-nemškega zunanjega ministra Scherpenberg je danes v. Londonu nadaljeval svoje razgovore o nedavni sovjetski noti. Kot se je izvedelo v Foreign Officeu. so se razgovori nanašali na določitev datuma, kraja in dnevnega reda konference zahodnih sil. Vzporedno s temi razgovori pa v britanskem Foreign Officeu proučujejo tudi ukrepe, h katerim bi se morali zateči) če bo ZSSR pred morebitnim’ sklicanjem konference prepustila vzhodnonemškim oblastem nadzorstvo nad komunikacijami z Zahodnim Berlinom.
Prevladuje vtis, da M se Zahod strinjal s predlogom, naj bi nadzorstvo nad komunikacijami z Zahodnim Berlinom dobila OZN.
Predstavnik Foreign Offica
je danes izjavil, da še vedno proučujejo zunanjepolitične izjave sovjetskega premiera Hruščeva in zunanjega ministra Gromika. Britansko zunanje ministrstvo sodi, — je de-
TELEGRAMI
DŽAKARTA — Indonezija je demantirala vesti, po katerih naj bi pripravljala invazijo na Zahodni Iran in zahtevala od Velike Britanije, naj o tem vprašanju ne upošteva nizozemskih nasvetov.
jal omenjeni predstavnik — da reševanje odprtih vprašan-ni obsojeno na neuspeh.
Predsednik britanske vlade Macmillan je v spodnjem domu izjavil, da ne bi mogel povedati točno, v kakšnih okoliščinah bi lahko prišlo do njegovega obiska v ZSSR, da pa bi želel govoriti preko sovjetskega radia in televizije.
Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da bi bil britan-' ski premier pripravljen obiskati sovjetsko zvezo, da pa povabila še ni dobiiL
ZDA sodijo, da bi bilo najbolje, če bi do sestanka zahodnih sil s sovjetsko zvezo, na katerem bi razpravljali o nemškem vprašanju, prišlo spomladi letos.
Istočasno trdijo v obveščenih krogih, da bodo zahodne sile zavrnile predloge Sovjet-
ATENE — Grški parlament je sprejel zakon, po kate- ske zveize za mednarodno kon-
11 ______ ___i! -I _   rnn Tn nomcl/lh	_	 Z	Z	_	_	JI.:	_
rem bodo vse začete preizkave in preganjanja nemških vojnih zločincev v Grčiji prenesli v pristojnost zahodno-nemške vlade.
RIM — Približno 2000 delavcev je v italijanskem mestu Anconi protestiralo, ker so, zaprli nekaj ladjedelnic.
BONN — Zahodnonemški Bundestag je izglasoval^ odobritev ustanovitve skupnega francosko-zahodnonemškega instituta za balistične raziskave v Alzaciji.
RABAT — V avtomobilski nesreči je izgubil življenje šef vojaške in civilne hiše kralja Mohameda Abder-Haman Anegai.
MOSKVA — V Moskvi in drugih krajih ZSSR se je začela epidemija gripe. Tisk je objavil vrsto člankov z napotki prebivalstvu, kakšna zdravila naj uporablja.
MADRID — Španski pesnik Ridruego, bivši direktor
 _ __—  . — — —1  	. — — 1 — —. C n 1 n — —	,	1» a	m -i h n — 1 —	■	—w t fl * —	O 1 O T AVI fl
ferenco o mirovni pogodbi z Nemčijo. Vendar pa bodo verjetno ponovile željo po razgovorih o vprašanji Berlina v širšem okviru razgovorov;
DEMOKRSCANSKI UPORNIKI: SMO MISLILI, DA GA BOMO MI, PA GA JE SONCE...
Bonn ima predloge?
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
Romuni protestiralo v Turčiji
Bukarešta, 30. jan. Kot po-
roča Radio Bukarešta, je romunska vlada v hoti. ki so jo danes izročili turškemu veleposlaništvu v Bukarešti, ob-za propagando španske falange, bo zaradi izjav, v katerih tožila Turčijo, da »se pogaja je kritiziral Franca, prišel pred sodišče.	° sklenitvi vojaškega pakta
DIARBEKIR — V zvezi z nedavnimi incidenti v mestu Dikl, 70 kilometrov od Diarbekira, so začeli s preiskavo.
V tem turškem mestu so nedavno streljali na upravna poslopja.
DUNAJ — Avstrijska zunanja trgovina je imela v letu 1958 primanjkljaj v znesku 4,4 milijarde šilingov, medtem ko je znašal primanjkljaj v letu 1957 3.8 milijarde šilingov.
To povečanje pripisujejo vplivom ameriške recesije.
ADANA — V okolici turškega mesta Adana je prišlo do velikih poplav, ki so povzročile precejšnjo škodo.
o sklenitvi z ZDA«.
V noti opozarja romunska vlada na »resne posledice«, ki bodo nastale v odnosih med obema državama, če bo ta pakt sklenjen. Nota dodaja, da bi ta sporazum Združenim državam lahko omogočil, da bi v Turčiji zgradile raketna oporišča.
BONN, 30. jan. (Po telefonu). Bonnski uradni krogi spet obljubljajo: -Današnja prva informacija o pogledih Zahodne Nemčije na vsebino zahodnih protipredlogov, ni prišla v javnost. Zvedelo se je le, da je delovna skupina, ministrstva za zunanje zadeve, ki proučuje • nemške predloge za predstoječi sestanek s predstavniki treh zahodnih sil, v glavnem končala prvo fazo svojega dela in končala formulacijo bonnskih predlogov za sestanek v Washingtonu. — Danes ali jutri pričakujejo vrnitev državnega sekretarja za zunanje zadeve von Herpenberga iz Londona, kjer si je prizadeval vskladiti britanska in zahodnonemška stališča. Ta londonski izlet smatrajo za poskus vzpostavitve ravnotežja, hkrati pa naj bi manifestiral, da Bonn v sedanji krizi ne želi dati manjšega pomena Londonu, kot Washingtonu.
V tukajšnjih političnih krogih pa med tem vse bolj prihaja do Izraza spoznanje, da niti en predlog, s katerim bi se resno poskušal najti Izhod iz krize, ne more temeljiti na do-
Obtožba domnev in govoric
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
FIRENCE, 30. Jan. (Po telefonu.) Včeraj popoldne in danes dopoldne se je pred porotnim sodiščem v Firencah zvrstilo 16 prič, ki jih je povabilo sodišče na predlog javnega tožilca. V glavnem so to bivši župani in pripadniki osoppovskih formacij, ljudje, ki so s svojimi ovadbami sprožili proces. Njihove obtožbe slone večinoma le na domnevah in govoricah ter izhajajo iz njihove šovinistične nastrojenosti. Pripovedujejo, da na področju Beneške Slovenije ni bilo mogoče ustanavljati italijanskih osoppovskih enot, ker so jim baje to prepovedali slovenski partizani, toda v isti sapi trdijo, da so bili osoppovci neoboroženi in le pripravljeni za vsak primer.
Iz njihovega pripovedovanja dovolj jasno izhaja, da njihov namen ni bila borba proti Nemcem, temveč so se pripravljali le na to. da bi po koncu vojn® lahko zagospodarili nad omenjenim področjem. Zato so bili sovražno razpoloženi proti partizanom, ki so mobiliziir-li prebivalstvo za borbo proti Nemcem. V svojih sedanjih izjavah prihajajo v protislovja s tistim, kar so izjavili v preiskavi ali v ovadbah.
Polno takih protislovij je bilo na primer pričevanje Marina Ciouttinia, ki je pričal že tudi na drugih protipartizan-skih procesih. Trdil je, da je bilo v vasi Sanquazzo partizansko poveljstvo, ko pa so mu odvetniki obrambe predočill. da leži -vas le 2 km od Čedada, to-rei pred očmi nemških poveljstev. se je popravil in dejal, da so bili v vasi le partizanski obveščevalci. Da so bili obveščevalci, je sklepal po tem. ker so bili prijatelji z Doberlojem, za katerega se je govorilo, da je partizan »Beneške čete.« O istem Doberloju pa je med preiskavo priča izjavila, da je bil »šef policijske enote IX. korpusa.«
V vrsti takih protislovij f»a je odvetnik Tončič vprašal, če ve. kako so Nemci Imenovali partizane. Na negativen odgovor mu je odvetnik Tončič delal, da so jih imenovali bandite. prav tako kot on govori o »partizanskih bandah«.
Na tožilčevo vprašanje, kaj ie bila In kako je bila organizirana »Beneška četa«, o kateri vsi govore in obtožujejo njene pripadnike, nihče ne ve odgovoriti. niti intelektualci kot ie priča zdravnik d>r. Renato Trainitl. ki Pa po drugi strani pravi, da se je »Beneška četa« borila le za priključitev k Jugoslaviji in. za širjenje proslo-venske propagande. To pravi, da ve; na tožilčevo vprašanje o tem. kako je b Ila »Beneška četa« organizirana, in če je sploh obstojala organizacija s takim Imenom, pa odgovarja, da se za politiko ni zanimal In da ie samo zdravil vse slovenske In italijanske partizane, pa tudi Nemce. Pod imenom »Beneška četa« si je predstavljaj partizansko formacijo, sestavljeno iz domačinov, ki ie spadala pod IX. korpus. Vendar to niso bilj vedno eni in ’ ljudje, ampak so se vedno menjali. Da so se partizani borili za priključitev k JugoslavljI. je sklepal po razvoju dogodkov. keT so zapirali občine.
Med pričami se dalje pojavljajo tudi taki, kot je Antonio Duriavdg. ki se danes ne spominja več, če je res to. kaT je navedel v ovadbah 1945. leta. Teh ovadb namreč ni napisal sam. ampak mu jih je sestavil bivši župan iz Št. Lenarta dr. Penasa. Gre namreč za ovadbe n,a katerih je zgrajena obtožnica. Prav tako se ne spominja več, če je vse res. kar je izjavil leta 1946. ko je bil prvič zaslišan. Od teh ljudi doslej nismo slišali stvarnih dokazov o ».jugoslovanskih aneks ton I-stlčnih težnjah«. Vse obtožbe slone le na nekih govoricah. Tako je na primer bivši občinski tajnik občine Grmek Ren-zo Marsen izjavil, da so bile »Beneške doline obljubljene Jugoslaviji.« Na vprašanje, kdo jih je obljubil, pa je odgovoril, da se je tako govorilo. Ista priča je tudi dejal, da so jim slovenski partizani prepovedali iz-obešati italijansko zastavo, niso pa od njih zahtevali, da bi morali Izobesiti jugoslovansko.
Bivši fašistični župan občine Srednje Giovanni Qos pa je izjavil, da so na -partizanskih zborovanjih govorili, da bo prebivalstvu pod Jugoslavijo bolje, da se bo popravil njihov gospodarski položaj In bo odpravljena beda. Bivši župan občine Dreka Giuseppe Cigoj, ki je med preiskavo obtožil Zdravljica, da je s svojimi partizani »obkolil občino ter ie hotel orisi! iti prebivalstvo, da bi se borilo za Jugoslavijo« pa je moral na točno vprašanje sodišča in obrambe priznati, da ta blokada nj bila nič drugega kot navadna partizanska mobilizacija. ki so jih izvajali slovenski partizani, ker Italijanskih na tem področju ni bilo. kakor je sam priznal. Ovadbe proti Zdravljico jn »Beneški četi« mu je sestavil občinski tajnik Lu-clano Sidar. ki je bil tudi dan^. zaslišan. Pri njegovem zasliševanju se je izkazalo tudi. kako je iz trte zvita trditev, da so partizani obsojali ljudi, ki so bili Italijanskih čustev. Priča ie namreč priznal, da ie bil obsojen zato. ker se ni odzval mobilizacij] in se mu le »zdi da najbrž zaradi italijanskih čustev«.
Poleg teh prič je sodišče zaslišalo tudi župnika iz St. Lenarta Don Angela Cracino, ki je po rodu Furlan v času svojega službovanja v Beneški Sloveniji pa se ie naučil tudi jezika, ki ga govori prebivalstvo. V svoji izpovedi j« po-
stavil na laž mainsikatetro trditev ostalih prič. Povedal je, da se je tudi sam udeležil nekaterih partizanskih mitingov, na katerih ni nihče govoril o Priključitvi, k Jugoslaviji, temveč so govorili le o borbi proti na-clfašizmu. Povedal je tudi. da so partizani odnesli iz občine sezname vojnih obveznikov, da se jih ne bi mogli posluževati Nemci. Ker je kot župnik precej obsežne župnije, ki je obsegala v glavnem vse občine, v katerih naj bi delovala famozna »Beneška četa«, nenehno krožil po vseh vaseh, je imel priložnost ugotoviti, da so bile na tem področju različne partizanske čete. med drugimi ko-
baTlška, idrijska, rezijanski bataljon in drugi. Naziv »Beneška četa« je slišal šele proti konau vojne, prej se je govorilo le o upornikih in partizanih, Pod pojmom »Beneške čete« sl predltavljal všeTdOma-če in druge slovenske partizane. Razen Zdravljlča j« poznal še tri partizanske komandante, ki so poveljevali partizanskim enotam na področju njegove župnide. Povedal je tudi. da so bili spopadi med partizani in Nemci zelo pogosti in se čudil, kako morejo nekatere druge priče to zanikati. Vedel je tudi. da so na tem ozemlju obstojali odbori ljudske oblasti.* Aca Stanovnik
sedanjih zahodnih doktrinah. Današnji »Siiddeufscher Zei-tung« poudarja, da bi »vozni red«, ki predvideva svobodne volitve pomenil formiranje splošne nemške vlade za popolno svobodno odločanje o zunanjepolitičnih vprašanjih, posebno pa o vojnih zvezah in končno sklenitev mirovne pogodbe s to vlado, pomenil brezpogojno odrekanje Moskve do
Vzhodne Nemčije brez kakršne
koli kompenzacije in ostanek združene Nemčije v Atlantskem paktu. Moskvi ne bi bila po-nudena nobena protiusluga in take doktrine niso bile nikoli nič drugega, kot pusto hrepenenje, ki v zadnjih desetih letih ni moglo prizanesti razčl-' ščevanju nemškega vprašanja, konča list.
Danes je lahko reči, da ta doktrina ne obstoja več, v Wa-shingtonu pa so našli polno razumevanja za sovjetsko bojazen pred združeno Nemčijo. Zaradi pomanjkanja proučene zahodne ’ koncepciji se smatra, da bi bil osnova za zahodni predlog v tem času lahko načrt Rapacke-ga, ali načrt o konfederaciji, kateremu bi morali dati *za_ hodno vsebino«. Praktično: Za-
hod doslej ni dat niti »nega konkretnega predloga, ki bi lahko služil za razgovore, medtem ko obstojata na vzhodni strani v t©m času dva predloga, ki bi bila zaradi elastičnosti dojemanja zahodnih sil lahko podlaga za nadaljnje razgovore.
Pri proučevanju teh možnosti se tu smatra, da bi bila v primeru sodelovanja združene Nemčije v Atlantskem paktu nujna ustanovitev novega sistema evropske varnosti, ki bi moral biti garancija Vzhodu in Zahodu. Prve priprave za tako rešitev bi moral biti načrt o »razorožitveni« coni, načrt Ea-packega in opustitev atomske oborožitve.
Na tako kombinacijo silijo tukajšnje politične kroge tudi vse bolj določni glasovi iz zahodnega tabora, ki Zahodni Nemčiji očitajo neelastičnost in omenjajo, da nezaupanje iz
preteklosti niti med sedanjimi
zavezniki ni popolnoma odstranjeno. Tu registrirajo s precejšnjo dozo razočaranja glasove iz ZDA,. s katerimi se zahteva priznanje meja na Odri in Nisi; iz odgovorov političnih člniteljev pa vse bolj prihaja do spoznanja bankrot dosedanje koncepcije politike sile.
G. Zelmanovič
Fant	v parlamenta
Britanski Spodnji dom je obsežno razpravljal o posledicah konvesti-
bilnosti valute
LONDON, 30. januar. (Tanjug). — Na zadnjih sestankih britanskega parlamenta so obširno razpravljali o delni konvertibilnosti britanskega funta, ki so jo uvedli v novim letom in o njenem pomenu za britanski notranji gospodarski razvoj. To vprašanje, o katerem so tudi glasovali, pri čemer je vlada dobila veliko večino, bodo lahko dokončno ocenili šele po daljšem Sasu, učinek konvertibilnosti pa je v veliki meri odvisen od faktorjev izven Velike Britanije. Med razpravo sta se izkristalizirali dve stališči.
Po mnenju opozicije, ki ga je zastopal njen vodja Geit-s-kel, so konvertibilnost funta uvedli prej, preden so bili podani ustrezni pogoji za ta ukrep. Laburisti sodijo, da za delno konvertibilnost ni do-volj zlatih in dolarskih rezerv, da je premailo tržišč za britanske proizvode in da ni doseženo ravnotežje med financami dolarske cone in ostalega sveta. Opozicija ugotavlja, da je do delne konvertibilnosti prišlo zaradi političnih vzrokov, gospodarsko pa ni popolnoma upravičeno, kar bo imelo za posledico omejitve pri finansiranju industrije, kar ustvarja ovire zmanjšanju nezaposlenosti.
Britanska vlada pa je zastopala stališče, da je preteklo obdobje opravičilo te ukrepe in na določen način okrepilo položaj Velike Britanije na mednarodnem monetarnem tržišču.
Zaradi nezadostnih podatkov o pravih rezultatih vladnih ukrepov, razprava, ki so jo vodili predsanoči. ni bila popolnoma prepričljiva, vendar pa je opozorila na zaskrbljenost. ki vlada pred možnimi posledicami V kolikor se bo izkazalo, da- britanske zlate rezerve niso zadostne, bodo lahko konvertibilnost ohranili samo z izredno štednjo na področju investicij. Britanske rezerve znašajo več kot eno milijardo dolarjev in so tako najvišje v vseh povojnih letih. V primerjavi z britanskimi obveznostmi do Commonw eaith a
pa so te rezerve veliko manjše od rezerv Zahodne Nemčije.
Delna konvertibilnost funta zato z gospodarskega vidika ni popolnoma upravičena in, kot so to opozorili na številnih mestih, še za časa razpravljanja d tem ukrepu, bi morala biti njena osnovna naloga povezovanje interesov evropskih držav z Veliko Britanijo in odprava diskriminatorskih posledic ustanovitve skupnega tržišča na to državo.
Odprava določenih omejitev v trgovinski izmenjavi s konvertibilnostjo nekaterih evropskih valut, naj bi po tukajšnjih ocenah prav tako vplivala na povečanje enotnosti evropskega tržišča, vendar se sedaj zdi jasno, da teh posledic ni bilo. stališče Francije do britanske zahteve po ustanovitvi svobodne trgovinske cone pa se ni v ničemer spremenilo. Po oceni nekaterih analitikov, je bila Francija prisiljena vzpostaviti delno konvertibilnost franka, kar pa je napravila in tudi samo lahko napravila ob zahodnonemških jamstvih; kot je to dejail med zadnjo razpravo neki laburistični poslanec, so bili na ta način ustvarjeni predpogoji, da bi se Fiancija spremenila v »gospodarsko kolonijo Bonna«, tako, da so doseženi usoehi kar se tiče te plati konvertibilnosti pravo nasprotje tistih, katere so pričakovali.
Ost parlamentarne razprave pa je odbila željo laburistične stranke, da se vendarle ne bi popolnoma ogradila od ukre-
pov britanske vlade. Za prihodnje volitve si namreč morajo laburisti pridobiti zaupanje tudi tistih poslovnih krogov — domačih in tujih — ki so za sedaj prepričani, da bi
bila konvertibilnost ukinjena z njihovo zmago. Ta strah bo sploh veliko breme za britanske dolarske in zlate rezerve v času pred volitvami, česar se zavedata tako vlada kot opozicija.
Sestanek varnostnega sveta OZN
New York, 30. jan. (AFP.) Varnostni svet OZN se bo danes sestal in razpravljal o izraelski pritožbi zoper ZAR. Pritožba navaja, da so sile ZAR izvedle napad na izra-elsko-sirijski meji.
Pritožbo je že prejšnji teden vložil stalni izraelski predstavnik v OZN Aba Eban. V pismu Varnostnemu svetu OZN, ki ga sestavljajo predstavniki enajstih držav, med katerimi so tudi štiri velesile, navaja vrsto incidentov, za katere krivi ZAR. V enem izmed teh incidentov je, kot trdi Izrael, izgubil življenje nek pastir.
Po splošnem mnenju med delegati razprava o tej pritožbi ne bo dolga.
Baker se |e sestal z Makariosom
Nikozija, 30. jan. (AFP.) -Danes so uradno sporočili, da so izpustili 43 oseb, ki so bile v koncentracijskih taboriščih na Cipru. Od začetka januarja so iz teh taborišč izpustili skupaj 236 oseb.
Po vrnitvi s Cipra se je britanski laburist Noel Baker v Atenah eno uro razgovarjal z nadškofom Makariosom.
Med svojim tridnevnim bivanjem na otoku se je Baker pogovarjal z guvernerjem Foo-tom in voditelji grške ter turške skupnosti na otoku. Izvedelo se je, da je ob tej priliki pozval guvernerja Foota, naj dovoli vrnitev nadškofa Makariosa na otok.
Pred vrnitvijo v London se bo Baker verjetno sestal tudi z grškim zunanjim ministrom Averoffom.
»Scotsman« predlaga
Edinburgh, 30. jan. (Reuter).
— Neodvisni škotski časopis »Scotsmann« danes piše, da bi morale ZDA presežke svoiih kmetijskih proizvodov izročiitd
OZN, da bi jih razdelila državam, ki jih potrebujejo.
Časopis v uvodniku poudarja, da so ameriške žitnice zvrhano polne in da te zaloge zadostujejo za dve leti. Po mnenju časopisa lahko v današnjem položaju to vprašanje obravnavamo na dva načina
— ali da omej tono žitorodne površine v ZDA, ali pa da najdemo način za razdelitev presežkov. »Izvoz presežkov iz ZDA, bodisi v obliki darila, ali pa na osnovi kompenzacije« — piše časopis, »povzroča zavist Kanade in Avstralije, dveh držav. katerih gospodarsko življenje je odvisno od normalne prodaje teh dobrin.« »Ali torej ne bi bilo najbolje, če bi te presežke dali na razpolago OZN«, — končuje »Scot tsman«.
HUDA MEGLA V BRITANIJI
London, 30. jan. (Reuter). — Včeraj je gosta megla pokrila skoraj celo Veliko Britanijo. Cestni promet je v Londonu skoraj popolnoma zamrl, ker vidljivost ni segala dalj od štirih metrov. Letala so pristajala na letališčih blizu morja, zaradi česar so potniki prihajali z veliko zakasnitvijo.
Prav tako so zabeležili veliko število trčenj. Nekje se je trčilo več kot dvajset avtomobilov, pri čemer je bilo šest potnikov poškodovanih. Pro-
met na Temzi, ki poteka celo leto, je popolnoma prenehal.
Po podatkih zvezdame v Greenvvichu je bila megla, pomešana z dimom, prav tako gosta, kot prvega dne leta 1952. ko ie po oceni strokovnjakov zaradi posledic megle umrlo v Veliki Britaniji približno 12.000 ljudi, v glavnem starejših in pa oseb. ki so bile bolne na pljučih.
. Megla je pokrila tudi velik del Nizozemske..
''"."'"'v
Na slami, na mrzlih
tovarniških tleh
(OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA IZ RIMA)
Moderen hotel v Adis Abebi, glavnem mestu Etiopije T7
Tipična pokrajina v Etiopiji
ŽELA PRIHODNOSTI
Etiopija je najstarejša neodvisna država na »črnem kontinentu«. Zaradj prirodnih lepot jo opisujejo nekateri kot afriško Švico. To je sicer dežefla s starimi tradicijami, toda bosa in nepismena. Iz zaostalosti in primitivnosti se je začela dvigati pod vodstvom sedanjega cesarja Haile Selassia. Stara izrazito fevdalna država se je začela v zadnjem času postopoma modernizirati.
Nekateri tujci pravijo, tej deželi tudi Abeslmja (arabska beseda, k; pomeni »mešanica narodov«)' ta beseda pa zveni v ušesih domačinov, neprijetno in je ne slišijo radi. Pravo zgodovinsko ime je Etiopija (staro grško ime za področje južno od Egipta.) To ime so sprejeli tudi domačini za svoje in se tudi uradno tako imenuje. V primerjavi z Jugoslavijo je Etiopija petkrat večja in ima približno enako število prebivalcev. Sicer pa je to približna številka, ker doslej še niso organizirali pcpis prebivalstva.
Vzroke za zaostalost je treba iskati v okviru splošnih zgodovinskih pogojev m stoletni skoraj popolni izoliranosti od zunanjega sveta. Zgodovina Etiopije se je začela že takrat, ko Evropa še spion ni stopila na zgodovinsko pozornico. Toda ko je Evropa doživljala svojo industrijsko revolucijo, je Etiopija ostala v svojem razvoju še vedno tam, kjer je bila pred stoletji. V deželi, kjer izvira Nil, ni bilo stoletja nobenih družbenih sprememb. Tamkajšnja plemena so živela po planinah in gozdovih v tukulih -kočah zgrajenih iz vej in blata — ter se bojevala s kopji in ščiti. Najbolj običajno prometno sredstvo je še vedno mui:a in konj), normalna hitrost pa hoja človeka ali tek etiopskega tekača. Pravilo »čas je zlato« za to deželo še ne velja. Za domačine čas še vedno nima vrednosti. Belci, ki so -prihajali v to deželo v glavnem, da bj čimpreje in na lahek način obogateii, so prav malo piii&pev-aii za napredek te dežele.
Etiopija ima zelo dobre pogoje za napredek. Predvsem je poljedelska dežela, kava pa je poleg kož, raznih semen in žitaric najvažnejše izvozno blago. Važna gospodarska panoga je živinoreja. Med rudnimi bogastvi je na prvem mestu železna ruda, nato kobalt, baker, premog, nafta in druge rudnine. Velike ■-možnosti ima tudi za izkoriščanje vodne energije, ker je dežela bogata na rekah. Raznovrstno podneoje in rodovitna zemlja omogoča gojitev najrazličnejših kultur. Poflje-delstvo bi bilo možno še dvignili. če bi uresničili razne namakalne naprave, kot imajo v načrtu. Ponekod pa so pogoji, da bi lahko imeli dve, tri sl. celo štiri žetve letno.
V zgodovini Etiopije so imel, lani prve parlamentarne volitve na katerih so izvolili prvo skupščino. Po ustavi iz leta 1955 je Etiopija monarhija ter ima cesar pravico, da razpusti parlament in razpiše nove volitve Federalna vlada je odgovorna v prvi vrsti cesarju. Ce pregledamo. kakšna je bila razvojna pot Etiopije pod vodstvom Hali e Selassia, vidimo, da z izjemo vojnega obdobja in italijanske fašistične okupacije, je bil viden postopen napredek. Z imenom cesarja so vezane prve etiopske šole, bolnišnice, tovarne, prva ustava, Haile Selassie je postavil prve temelje moderne države. Toda razvoj je postopen zaradj velike zaostalost preb iva.lstva.
Etiopija se. bori z enakimi problemi kot vse nerazvite države na svetu. Država nima sama dovolj sredstev, da bi lahko v zadovoljivem obsegu lzkorišala še nedotaknjena bogastva v gozdovih in nedrih zemlje. Tuje pomoč; zato ne odklanja • sprejemajo Jo pa seveda le pod določenimi pogoji. V deželi srečujemo sedaj angleški, ameriški, belgijski, italijanski in drug kapital. Toda. to ne zadostuje ter se po-
teguje med drugim tudi za pomoč Združenih narodov. Tehnično pomoč raznih prijateljskih držav, med njimi tudi Jugoslavije, pa ro sprejeli zelo pozitivno.
Jugoslavija po svojih močeh in možnostih prispeva in sodeluje v velikem preporodu te dežele. V zadnjih osmih letih, odkar je prisilo do prvih povojnih st"ikov med obema deželama se je gospodarsko sodelovanje nenehno razvijalo. Prvi
sporazum o trgovini in gospodarskem sodelovanju je bil podpisan leta 1953. Poleg blagovne zamenjave in raziskovanja (na primer nafte) so se razvile tudi druge oblike sodelovanja. V Etiopiji dela precej jugoslovanskih strokovnjakov ekonomistov. Inženirjev in zdravnikov. Za njihovo delo jim je etiopski cesar že večkrat izrekel priznanje. Leta 1957 je jugoslovansko podjetje »Pon-grad« začelo graditi pristanišče
1
Asaba - etiopsko »okno v svet«.
Pot, na katero je stopila sedanja Etiopija, kaže, da se trudijo, kako bi se čimpreje rešili stoletne zaostalosti in zavzeli ustrezno mesto v družini civiliziranih in razvitih držav. Prijateljsko državo med Nilom in Indijskim oceanom, ki jo bo predsednik republike Tito že drugič obiskal, koraka navzlic velikim oviram vztrajno naprej, to je dežela prihodnosti.
S. L.
Pred petnajstimi dnevi so delavci tovarne fine mehanike »Galileo«, v predmestju Firenz Rifredi, zasedli tovarno. Družba Sade, ki je lastnica podjetja, je že konec oktobra obvestila sindikalne organizacije da bo morala zaradi pomanjkanja naročil odpustiti 980 delavcev, malo manj kot polovico sedaj zaposlenih (2300). Sindikalne 'organizacije so takoj začele pogajanja s predstavniki družbe, toda ti s.0 vztrajali pri svojem namenu, češ da je bilo odloženo naročilo za dva milijona dolarjev tekstilnih strojev za Turčijo, hkrati pa podjetje tudi ni dobilo naročil, ki jih je pričakovalo od obrambnega ministrstva. Ker so ostala vsa pogajanja s predstavniki delniške družbe brezuspešna, so sindikalne organizacije zahtevale, da spor prevzame v svojo pristojnost ministrstvo za delo. Socialnodemokratski minister za delo Vigorelli, k; je prav te dni odstopil, se je zavzel za delavce iz »Galilea« in uspel doseči potrditev naročila tekstilnih strojev za Turčijo, hkrati pa še vladni predujem devet sto milijonov lir za proizvodnjo didaktičnih instrumentov v okviru vladnega desetletnega načrta za modernizacijo šol. Po računih sindikalnih pred-
Neurejene misli o neurejenem problemu
»Podreditev naravnih sil, stroji, kemija v industriji in v kmetijstvu, ladje na parni pogon, železnica, električni telegraf itd. itd. — v katerem izmed minulih stoletij bi lahko slutili, da so v skupnem delu skrite tolike produktivne sile?•*> Tako sta pisala v Komunističnem manifestu Marx in Engels ter opozarjala na kontrast med ogromnim znanstveno-teh-ničnim napredkom in med naraščajočo bedo širokih delavskih slojev.
Enajst desetletij je minulo od takrat! Kakšen korak naprej! Čuda takratne dobe so danes sama po sebi umevna stvar. V stoletju Sputnikov, Lunikov in Atlasov se človek ne zadovoljuje več z osvajanjem zemeljske narave — povzpel se je v vesolje, premagal zemeljsko težnost in odprl človeku nove zorne kote, skozi katere lahko opazuje Stvarstvo in uravnava svoj 'bdnos do njega ... Kakšen napredek, če — ne bi ostali enaki kontrasti, o katerih sta govorila Marx in Engels pred sto in več leti...! Kontrasti med vrtoglavimi dosežki znanosti in tehnike na eni, ter bedo, socialno in politično disonanco na drugi strani.
V obdobju, ko se je LuniJc z rdečo zastavo v svojem trupu iztrgal iz območja Zemlje in poletel v sfere Sonca in Lune, v obdobju, ko je Atlas krožil okrog Zemlje in oddajal Eisen-
homerjevo poslanico, v prav taistem obdobju več kot dve tretini prebivalcev našega planeta ne je dvakrat na dan; medtem ko je na eni strani človek — vseeno kakšen, sovjetski ali ameriški — premagal zemeljsko težnost, umirajo celi narodi širokih prostranstev Azije in Afrike zaradi lakote ali podhranjenosti. Premagan je fizikalni.. zakon izven zemeljskega območja, ni pa še odkrit virus prehlada, da ne govorimo o raku in o novih, modemih boleznih, ki žanjejo vsako leto obilnejšo žetev med prebivalci planeta, na katerih živimo vsak dan in bomo po vsej verjetnosti Se zelo dolgo živeli...!
Po obdobju kulta osebnosti je prišel kult Sputnika, Atlasa in Ldtnika. Zemeljski problemi, hudi in nujni, se zdijo sicer v vsemirski projekciji neznatni in naravnost smešni. Toda kljub temu ostanejo takšni kakršni so, z vso svojo eksplozivnostjo, in terjajo rešitev. Ta je toliko bolj oddaljena, ker je vsa pozornost uprta- v vsemirja in kar je huje, sredstva, ki bi lahko rešila usodo celih stradajočih narodov, so se »dezin-tegrirana zrušila v Atlantski ali Tihi ocean-". Dirka za vsemir-sko prvenstvo se nadaljuje, stroški za to dirko se ne vodijo v nobenem javnem proračunu, oba partnerja pa sta sveto prepričana, da je odvisno
od tega, kdo bo prvi prišel na pilj, tudi to, kdo izmed njiju bo ostal in kdo bo moral upogniti hrbtenico______
Dosežki sovjetskih in ameriških znanstvenikov so nedvomno neprecenljivi. Toda bodimo iskreni, ali ima puščavski sin ob Nilu razlog, da ploska enim ali drugim, ko pa nima niti strehe nad glavo in ga bo trahom že jutri oslepil. Naj mar Sputniku in Atlasu ploska prebivalec azijskih prostranstev, ki ne ve, ali bo jutri umrl od izčrpanosti, bolezni ali kačjega pika? Naj mar umetnim nebesnim telesom ploska povprečni Evropejec, ki mu vsemirska odkritja zaenkrat odpirajo samo perspektivo popolnega uničenja in manjvrednostni občutek »podnarodu« v primerjavi z že se porajajočo hiearhijo »vsemirskih držav«? Naj se ob vesoljski novotariji navdušuje poduhovljeni etik in estet, ko ugotavlja, da se je Človek sicer povzpel nad doslej veljavne fizikalne zakone, ni pa se mogel odlepiti od abotne ozkosrčnosti, ki brutalno zapre pisatelju usta, mu iztrga pero iz rok in ga moralno uniči, ali pa prepove črnemu Človeku, da bi se vsedel poleg belega? In konec koncev, če se ekonomist ozre proti vse-mirju, ali more reči, da se je dirka na Luno in na druge planete začela zato, ker so na Zemlji izčrpane že vse možno-
sti za nadaljnji razvoj? Skratka, vprašanje, ali je pohod v vsemirje terjal nadaljnji razvoj proizvajalnih sil ali vojaške potrebe Zemljanov, zahteva čl mprej nedvoumen odgovor. In ker je odgovor znan že vnaprej, bodi ogromni znanstveni uspeh hkrati tudi glasen me-mento: zemeljskih problemov ni moč reševati v vsemirju! Brezumna dirka v neskončnost se sicer lahko nadaljuje, toda v nedogled ne gre, zgrešeni pa so tudi računi, da bo eden prej omagal in v ringu dvignil roke  Dirka, ki ima samo na>-
vzven znanstveno etiketo, je polna eksplozivnosti in nihče ne ve, do katere meje je v oblasti Človeka, ali bolje državnikov in politikov, ki jo dirigirajo, in kje se izmuzne izpod kontrole oziroma kje se vloga zamenja J
Od Komunitičnega manifesta je poteklo enajst desetletij. Znanost je napravila ogromen skok naprej. Tudi ni moč zanikati, da je človeštvo napredovalo na socialnem, političnem in drugih področjih. Toda razdalja med prvim in drugim se je v našem obdobju povečala, namesto da bi se zmanjšala, in to je glasno opozorilo, da kljub vsem hvalnicam z ene in z druge strani o »vsesplošnem napredku« nekaj ni v redu. Zatorej: Zemlja pozor !
M. Šuštar
stavnikov tovarne bi bilo s temi naročili zagotovljeno delo za enajst mesecev za vse delavce. Toda družba Sade je tudi po tem posredovanju vlade ostala gluha za vse delavske predloge. Nasprotno, v prvih dneh tega meseca je začela razpošiljati pismena obvestila o odpustu. Odgovor na ta ukrep je bila zasedba tovarne.
TO IN ONOSTRAN 2ELEZNIH TOVARNIŠKIH VRAT
Okrog tri sto delavcev je zasedlo tovarno, drugi pa so ostali zunaj, da bi organizirali pomoč in nadaljevali pogajanja s predstavniki družbe in ustreznimi ministrstvi. V bližnji upravni zgradbi pa zaseda odbor za pomoč stavkajočim. Pred dolgo mizo, za katero sedi nekaj sindikalnih funkcionarjev, čaka dolga vrsta delavcev. Tu prejemajo denarno pomoč, da tudi v teh težkih dneh lahko vzdržujejo sebe in svoje družine. Vse mesto je solidarno z njimi. Po vseh mestnih okrajih poslujejo odbori za solidarnost z delavci iz »Galileo«, osrednji odbor pa ima sedež v palači pokrajinske uprave. Znani občinski orkester »Maggio Fioren-tino« bo te dni priredil v znameniti medicejski palači Signo. ril koncert, katerega Izkupiček naimerava pokloniti stavkajočim iz »Galilea«. Otroci iz sirotišnice v predmestju Rifredi so se odpovedali enemu obroku hrane, da bi pomagali delavcem, ki spe na slami v tihi tovarni. V tovarniški menzi sl sami pripravljajo hrano, ki jim jo prinesejo njihovi delovni tovariši. V tovarno pa ne puste nikogar, tudi novinarjev ne. Ko so zasedli tovarno, so prevzeli odgovornost za vse premoženje, ki je v njej in vsak nepreviden korak bi jim lahko samo škodoval. Tako so nam dejali, ko smo se z njimi pogovarjali čez železne rešetke glavnih vrat v tovarno. Prav radi bi nam ustregli, toda razumeti moramo, da ni mogoče.
Bilo nam je žal, toda njihovi razlogi so bili prepričljivi.
POGOVOR Z DELAVCI IZ »GALILEA«
Delavci, ki smo jih našli pred tovarno, so nas peljali v svoje upravne prostore in tu je naglo stekel pogovor. Ce niso takoj vedeli odgovora na kako naše vprašanje, so hitro poiskali delavca, ki nam je znal odgovoriti.
Prvo večjo krizo je podjetje doživelo takoj po prvi svetovni vojni. Tedaj so delavci '»Galilea« prvič zasedli tovarno. »Med vojno so lastniki tovarne preusmerili proizvodnjo na izdelovanje raznih instrumentov za vojsko, po katerih po končani vojni ni bilo več povpraševanja,« nam je pripovedoval starejši delavec, ki že od tedaj dela v tej 'tovarni. »Proizvajanje za vojsko nam je vedno prinašalo nesrečo,« je nadaljeval svoje pripovedovanje. »Ko
Charles in Jean
Poglejte to fotografijo: to je Francija! En sam človek in ena zastava. Na to se je, glejte, sedaj skrčilo politično življenje naše dežele. To je vse, kar je ostalo od Republike.
Tako je pred kratkim zapisal v pariškem Expressu Jean Jacques Servant - Schreiber.
In visokorasli pošteni, samotni mož, k; je slekel upokojeno generalsko uniformo in nadel črn frak, se je podal na težko pot, da bo obnovil vso Francijo.	v
Spomnil sem se zadnjih besed v Zolajevem »Polomu«; »Opu-stošeno polje je ležalo nezora-no, požgane hiše na tleh. Jean. najskromnejši in najbolj poln bolesti, pa se je podal v bodočnost. na veliko in trdo nalogo, da bi obnovil vso Francijo.«
BLl sem v Sedanu. Nameraval sem pravzaprav, da bi za 40-letnico premirja po zavezniški zmagi v prvi svetovni vojni obiskal zmagoviti francoski Verdun, pa sem prišel v Sedan. kjer so leta 1870 Francozi doživeli svoj polom, ki ga je Zola popisal v 'svojem »Debaclu«.
V Pariz prideš iz slehernega konca Francije takoj in v supermodernih vagonih. Toda iz Giveta na belgijsko - francoski meji do bližnjega Verduna je bilo tisti dan priti pravzaprav nemogoče in še do Sedana, za katerega so bile zveze bolj
ugodne, sem moral trikrat presesti. Prvi vlak, ki sem ga zasedel, je bil eden onih staromodnih francoskih vagonov z
visokimi stopnicami [n vrati pri vsakem oddelku, kot pri stari poštni kočiji. Vse, tudi vsa nova industrija In uprava se vedno bolj koncentrira samo v Parizu, so mi pravili v provinci. Mimo osma pa so leteli sardeni na pol hribovski, sivokamnitl in gozdnati, z majhnimi postajami in nekaterimi tovarniškimi dimniki ter prav tako sivkastim; kamnitimi hišami in polmeščanskinrB ljudmi.
Na postaji v Sedanu sem bil eden redkih potnikov, ki je izstopil. Zunaj je padal droben dež. Sicer pa mestece nima niti 20.000 prebivalcev, ima pa pivovarno, tekstilno tovarno in tovarno čokolade ter keksov — takoj zraven postaje — z reklamnimi etiketam; »Turrene«. Po velikem vojščaku Turrenu-ki se je rodil pred dobrimi 300 leti v Sedanu. Dom za stare in onemogle ob cesti pa je bil res povsem star in visoke pol-knice na zarjavelih tečajih so bile zabite do vrha. Toda spodaj pod mostom, na zagatnem kanalu Meuse, je na črnem tovornem vlačilcu mlad brodar polival iz vedra zajeto vodo po krovu, zraven pa je sedela mlada noseča ženska.
»Sedan je tu spodaj — —. In glej, tam je Bazeilles. tu se ne bomo izmuznili,« sta se pogovarjala v »Debaclu« Jean in Maurice. »In s tresočo roko je pokazal na široko obzorje, le Hattoy na planoto Floing in Illy, na Garennski gozd. na
ogabna polja pokola in poraza.«
Tako podobno kot v knjigi, mi je tudi tisti dan razkazoval
nekdanja bojišča poloma dobrodušni urednik krajevnega časopsa »Ardennais«, ko sem ga kot izgubljeni kolega v izgubljenem mestu obiskal in ko mi je izrazil vse simpatije za Jugoslovane, ki so bili francoski zavezniki že v dveh vojnah. Vojno in vojake sem srečeval tudi povsod, kamor sva se obrnila. »Iz te vojašnice je odšel avgusta 1914 osemindvajseti polk na bojišče«, je pisalo na mali tablici na visokem zidu ob cesti. Ulica z novimi stanovanjskimi bloki, po kateri sva se zapeljala, je bila med zadnjo vojno porušena v bombardiranju, nosila pa je ime po generalu Leclercu. Na trgu Alzacije in Lorene sva se peljala mimo krilatega spomenika padlim iz leta 1870. Za spomin m; je mimogrede stisnil v žep fotografije, na katerih so se sklanjale zastave v pozdrav na vojaškem pokopališču iz leta 1918 v bllžnjepi Nogersu in z vsakoletne počastitve padlih afriških lovcev pr; belih piramidah na planoti Floing, kjer je ob neustrašenih naletih francoske konjenice, ■ ki je padala pod pruskimi streli, celo sam cesar Viljem leta 1870 baje vzkliknil: »To so pa junaki!«
Sedan leži v kotlu, vse naokrog so vzpetine, ki so jih takrat zasedli s topništvom Prusi, francosko poveljstvo pa je naredilo veliko napako, saj niso imeli nUi pravih zemljevidov, je še pripovedoval, ko sva prišla v bližino vasi Bazeilles. Tam, kjer so nekoč na-
stopali v gostih vrstah bavarski polki m streljali izgubljeno francosko mornariško pehoto, je danes sredi polja vaško pokopališče s kostnico in napisom: »Honeur et Patrie«, kar pomeni — čast in domovina.'To pomeni pa tudi okrog 45.000 padlih. V sosednem bistroju si je moj vodnik izposodil velik ključ in odklenil podzemeljsko kripto. Na eni strani leže v obokanih temačnih kletnih prostorih, zaprtm samo z re-šetastiml vrati, celi kupi nepokritih človeških kosti. Te na tej strani so francoske. A v prav takih temačnih prostorih na drugi strani hodnika so shranjeni ostanki mrtvih Nemcev. Toda med svetovno vojno, ko so bili Nemci ponovno tudi v Sedanu, so te stare nemške kosti zazidali v pokrite sarkofage, ker so odkrite nemške lobanje demoralizirale njihove žive vojake. Odkrite francoske kosti so jim seveda obratno moralo dvigale.
Sredi malega trga v Bazeille-su, zraven cerkvice s šiljastim stolpom, je okrušena starinska hiša, v kateri so se nekoč francoski vojaki borili do zadnjega naboja, spremenjena v muzej francoske bojne slave. »Hiša — do zadnjega naboja.« Pred njo so postavili spomenik »Souve-nirs de France« z velikim drogom za zastavo. Po lesenih stopnicah sem ropotal za staro oskrbnico, k; prodaja vstopnice in spominke. V stenah so bile še vidne luknje od pruskih strelov, stara omara z uniformam; pa je bila že vsa zaprašena. Tu je bli med borci tudi takratni poročnik, poznejši
maršal Galieni, ki se je v prvi svetovni vojni maščeval In premagal Nemce.
Tako sem izvedel. In vendar:
največ, kar je kdajkoli popadalo ljudi, po 45 povprečno na vsak kvadratni meter, jih je
popadalo pri Verdunu, mi je pozneje pripovedoval prijatelj iz Nancyja. Toda danes se spomin na Verdun ohranja samo še predvsem zaradi turizma Na mejah so odnosi z Nemci prav dobri in prav obmejna mesta so v zadnjem času začela uvajati številna bratenja in izmenjave. Danes so nevarni Al-žirci itd.
Kako je vendar to čudno? Vsi ljudje, in Francozi v marsičem še posebej, vojne ne marajo »Pour qui?!« In vendar še in še mislijo na obnovo svoje veličine predvsem v zvezi s staro vojaško slavo. Servant - Schreiber je bil kot Poročnik iz Alžirije v prejšnjem parlamentu ožigosan, češ da s svojim pisanjem demoralizira francosko armado. In zanimivo: tudi Zolaja so nekoč zaradi njegovega »Debacla«« z vso brutalnostjo napadli češ da je pogazil francosko vojaško čast. In moral se je braniti celo proti izpadom nemškega junkerskega oficirja Tannere, ki je v težnji, da bi povečal značaj nemške zmage, poveličeval tudi odpor takratne francoske vojske. In kar je še bolj presenetljivo: celo veliki pacifist in humanist Emile Zola sam je v obrambo pred vsem tem leta 1891 v »Figaroju« objavil dolg članek, posvečen Sedanu, v katerem je med drugim zapisal: »Ce se vsi narodi ne bodo zlili v en sam narod, se bo treba s stoletji sprijazniti z grobostjo te zlate dobe; in končno — ali ne bi bil konec vojne (tudi konec človeštva? Vojna je vendar življenje samo.
Ko sem se odpeljal iz Seda-na,, so na kolodvoru sveže ple-
smo leta 1921 zasedli tovarno, smo jo dva meseca sami upravljali. Potem pa smo nekega jutra, ko smo prišli na delo, našli pred tovarniškimi vrati policijo, ki nas ni pustila v tovarno. Osem mesecev je ostala tovarna zaprta, potem pa so lastniki začeli najemati delavce, ali bolje obrtnike, le za po_ samezna dela' ki so jih le-ti opravili v svoji režiji. Tako je bilo vse do leta 1924, ko je tovarna začela ponovno delati.
V vseh kritičnih trenutkih so bili vedno delavci tisti, ki so se zavzeli za svoje podjetje. Ko se je leta 1944 fronta približevala Firenzam, so delavci iz »Galilea«, ki so se kot partizani borili na bližnjih gričih, med borbami delali načrte, kako bodo tovarno obnovili. S ponosom so povedali, da je bilo 600 od sedaj zaposlenih delavcev te tovarne v partizanih. Tisti, ki so ostali v tovarni, pa so skušali rešiti stroje, ko so Nemci pred umikom razrušili tovarno. Toskanski narodnoosvobodilni odbor je po osvoboditvi Firenz, oktobra 1944, imenoval dva ravnatelja tovarne: dr. Musca kot predstavnika delavstva in ing. Martine-za kot predstavnika družbe Sade (Societa adriauca di ele-tricita), ki je že pred zadnjo vojno postala lastnica tovarne.
Sami so spravili tovarno spet na noge. Odstranili so ruševine in naglo obnovili vse, kar je bilo razrušeno Izdelali so tudi nov proizvodni program; tekstilni stroji, optični predmeti, geodetski instrumenti, električni števci in instrumenti za električne centrale, elektrodia-gnostični aparati, fotografski aparati itd. Leta 1948 je v tovarni že spet delalo okrog tri tisoč delavcev. Izdelali so mesečno nad tr; tisoč fotografskih aparatov, 320 tekstilnih strojev in na tisoče električnih števcev — enega na uro. S svojo prizadevnostjo so pospeševal; razvoj podjetja. Uspeli so izdelati najcenejši električni števec na svetu. Toda interesi delavstva so se kmalu začeli spet razhajati z interesi lastnikov podjetja. Na obzorju so se pokazali novi črni oblaki. Leta 1952 se je spet začela proizvodnja za vojsko. Direktor dr. Musco je bil odpuščen, ker js bil član KP. Začeli so se zametki krize, ki jo tovarna preživlja danes.
Delniška družba Sade je pred pol leta za polovico zmanjšala družbeni kapital podjetja, od dveh na eno milijardo lir. Pokupila je več večjih hotelov po mestu. »Pri hotelih je dobiček lažji in večji, pa tudi manj tvegano je« pravijo delavci, ki so danes v nevarnosti, da bodo po tolikih letih prizadevanj za svoje podjetje izgubili zaposlitev in zaslužek.
»Naša ustava določa, da imajo vsi državljani pravico do dela, in če danes okrog tri sto naših delavcev ponoči zmrzuje na slami v hladnih tovarniških prostorih, ne brani samo svojih pravic, temveč tudi osnovne določbe naše ustave,« s temi besedami so delavci iz »Galilea« zaključili svoje pripovedovanje. Jaz pa sem se spomnila besed, ki so bile izrečene na neapelskem kongresu in ki so
se zdele stenograf ki, ki je sprejemala moje poročilo, nekoliko čudne: braniti pravico do dela. Tu se konkretno vodi borba za ohranitev In pospešitev gospodarskega razvoja In za zagotovitev pravice do dela. Tu sta se spopadli dve sili; Monopolistični kapital, ki stremi samo za zvišanjem svojih dobičkov in delavski razred, ki skuša ohraniti in povečati ekonomsko bazo, na kateri bo lahko v bodočnosti gradil socializem. Danes je tovarna kapitalistova, toda jutri bo lahko delavčeva In zato jo je treba ohraniti.
Aca Stanovnik
skflli vsa postajna vrata. Kako bo uspela obnova vse Francije?
Vrtiljak se je vrtll in živila so prodajali na trgu pod starinskim Turrenovim gradom iz 14. stoletja z Vaubanovimi krilnimi utrdbami v Sedanu. »Grad bo zdaj simbolično za 1 frank vojska prodala civilni upravi za muzej,« mi je takrat pripovedoval sedanskj kolega.
Kako bo s simbolično izvoljenim generalom, ki je prevzel civilno upravo? V Sedanu so bili Francozi res premagani In Prusi so bili takrat pred Parizom, a vzdržali so. Tokrat so doživeli- debakl klub temu, da so bili v vojni zmagovalci; a vdali so se, še preden so prišli njihovi lastni padalci pred Pariz.
Nj dvoma, da je visokorasli mož, ki se je podal tokrat na obnovo vse Francije, častivreden mož. Toda sam je In zaključuje revolucijo, Jean. k; se je z mnogimi podajal na obnovo porušene Francije po padcu Napoleona, pa je začenjal.
B. Pogačnik
VEC KRUHA,
MLEKA IN MESA
Načrt za učinkovito povečanje kmetijske proizvodnje v ljubljanskem okraju — Glavne naloge na družbenih posestvih in zadružni kooperaciji
Letošnji družbeni načrt predvideva v ljubljanskem okraju 11% povečanje kmetijskih, pridelkov, in sicer v poljedelstvu 15°/», v živinoreji 10%, v sadjarstvu 1 odstotek itd. V družbenem sektorju bo proizvodnja narasla za 34%. Povečanje hektarskih donosov pšenice (19 metrskih stotov na ha), ječmena 19 metrskih stotov na ha), koruze (22 metrskih stotov na ha), krompirja (195 metrskih stotov na ha), detelje (50 metrskih stotov na ha) in travniškega sena (30 metrskih stotov na ha) je v skladu s perspektivnim načrtom in bo doseženo le z dobro organizacijo pogodbenega sodelovanja med kmetijskimi zadrugami in zasebnimi pridelovalci.
Ena najvažnejših nalog je povečanje pridelovanja krušnih žit in koruze. Ta akcija mora razen razširjenja novih sort vpeljati tudi sodobno agrotehniko. Za letos je bilo jeseni 1958 v pridelovalnem sodelovanju posejano 1230 ha z italijanskim sortami pšenice in 550 ha s priznanimi semeni domačih
vrst. Celotni obrok umetnih
gnojil na 1 ha Italijanske pšenice bo znašal približno 1150 kg. Setev hibridne koruze — prav tako v pridelovalnem sodelovanju — je predvidena na 600 ha,
saditev krompirja pa na 2100
hektarov. Izboljšanje hektar-skh pridelkov krminskih rastlin bo doseženo z razširitvijo setve krmnih mešanic in z večjo uporabo umetnih gnojil. V pridelovalno sodelovanje bo vključenih okoli 3000 ha travnikov in drugih krminskih posevkov. Družbena posestva sama pa bodo s sodobno aarotehniko gojila okrog 2200 -a travnih površin.
Načrt predvideva povečanje številčnega stanja živine predvsem na družbenih posestvih, za katera bodo nakupi i okoli 1980 rodovniških krav; sami pa bodo zaredili 300 krav. Tako bo naraslo število krav za 68 odstotkov, in scier zaradi povečanja travniških površin in zaradi mlečne rajonizacije. Osnovna čreda prašičev' na družbenih posestvih bo'narasla od 2280 glav na 4000 glav, od tega bo uvoženo okolj 300 plemenskih svinj. V rejskih področjih zadružnega sektorja bodo vzredili okoli 800 plemenskih svinj. Za odkup bo torej leta 1859 spitano in vzrejeno skupaj 5000 glav mlade živine, 1200 glav plemenske rodovniške živine, 1000 glav plemenske živine, 2000 glav pitane odrasle živine, 20.000 mesnatih prašičev, 5000 mastnih prašičev in 500.000 piščancev pohancev.
Velik del te živine bodo vzredili na družbenih posestvih, ostalo pa v kooperaciji. Tudi rejo plemenske rodovniške živine bo treba pogodbeno vezati na kmetijske zadruge, ki bodo skrbele za strokovno izbiro telet in za njihovo pravilno vzrejo. Zato je treba izdelati primerne oblike pogodbenega sodelovanja med kmetijskimi zadrugami in zasebnimi proizvajalci.
Proizvodnja mleka bo narasla za nadaljnjih 400 1 na kravo molznico, tako da bo znašala povprečna molznost 1800 litrov, na družbenih posestvih pa 3450 litrov na kravo.
Umetno osemenjevanje se bo razširilo na 25.000 krav in bo zajelo 51% vseh krav.
Prvi pogoj za povečanje števila živine je zvišanje proizvodnje krme in zboljšanje njene kakovosti. V okviru kooperacije bodo intenzivno gnojili
približno 3000 ha travnikov, na družbenih posestvih pa 2200 ha. Na Ljubljanskem barju bodo melioriraij 710 ha travnikov, na Kočevskem pa 70 ha njiv.
Za proizvodnjo valilnih jajc bodo skrbela rejna središča domače kokoši jerebičarke, ki bodo dala valilnici okoli 150.000 jajc. Perutninarski obrati na družbenih posestvih pa se bodo
preusmerili na proizvodnjo valilnih jajc belih ameriških kokoši pasme White Rock za novo ustanovljeno farmo pohancev v Zalogu. Račja farma Dolsko bo povečala število rac
nesnic od 4000 na 10.000. Veterinarska služba bo skrbela
za zdravstveno zaščito, za zdravljenje domačih živali ter za njihovo nemoteno reprodukcijo. Izvedla bo cepljenja govedi proti tuberkulozi, proti svinjski rdečici, proti svinjski kugi, proti kokošji kugi, proti pasji steklini itd.
Letos bomo dobili 268 ha novih sadnih nasadov in 133 ha novih nasadov jagodičevja. Od skupne površine bo 5%. na družbenih posestvih, ostalo Pa v okviru sadjarskih skupnosti kmetijskih zadrug. Iz lanske proizvodnje je zagotovljeno okoli 40.000 dreves in zadostno število sadik jagodičevja. Iž drugih okrajev bo nabavljeno
10.000 sadik višenj in sliv. Drevesnice bodo vzgojile 50.000 sadnih sadik Načrt tudi predvideva, da bo letos očiščenih 90%, zimsko poškropljenih 70 do 75 odstotkov in letno poškropljenih 35—40% dreves.
Za mehanizacijo proizvodnje v kooperaciji so poslovne zveze konec lanskega leta nabavile 65 traktorjev z različnimi priključki, ki jih bodo letos predale kmetijskim zadrugam in traktorski postaji v Šmartnem pri Litiji. Tako bo 92 kmetijskih zadrug imelo skupaj 122 traktorjev s priključki, kar je dovolj za preoranje in obdelavo vseh dostopnih površin na področju teh zadrug. Za dela v hribovitih področjih bo dobavljeno še 20 motornih kosilnic in dva enoosna traktorja. Kmetijska posestva imajo 62 traktorjev; letos bodo dobila še 10 traktorjev, zlasti goseničarjev. Razen tega ho nabavljenih šest lažjih in dva težka
kombajna, za melioracijska dela na Ljubljanskem barju pa dva buldožerja In dva bagra.
Letos se bodo vsa kmetijska posestva združila v večje organizacijske enote. To je potrebno zaradi boljše organizacije kmetijske proizvodnje, za uvedbo sodobnejšega načina proizvodnje in za krepitev socialističnih odnosov na vasi.
Za ves napredek kmetijstva ljubljanskega okraja bo predvidoma potrebno za 3 milijarde 81 milijonov dinarjev investicij. Od tega bo porabljeno za družbena posestva 1.053,586.000 dinarjev, za obrate Zadružne poslovne zveze Slovenije 971 milijonov 845 tisoč dinarjev in za potrebe kmetijskih zadrug
1.055.400.000 dinarjev. S. L
: fljgSt
mmmm
mmmm
- mt-
(Kmetijskimi pridelki
ponudba krompirja Je na Dolenjskem v zadnjem času skoraj povsem prenehala, čeprav se računa, da je v kleteh še neprodanih presežkov okoli 300 vagonov, to je približno ena tretjina vseh presežkov prompirja v okraju. V jeseni je bilo odkupljeno v okraju 550 vagonov krompirja. — Zaradi manjše ponudbe se je cena krom-oirja nekoliko dvignila.
Na celjskem trgu se Je zvišala oena jabolk boljših vrst od 34 na 10 din za kg, še vedno pa so v prodaji jabolka tudi po 34 din za kg. Ponudba jajc je zelo dobra In ie cena na tržnici 15 din za kos. V trgovinah Je cena višja predvsem zaloge jajc, ki so bUe nabavljene po prejšnjih višjib ce-n ah.
Na Goriškem so ostale prodajne cene zelenjave neizpremenjene.
Okraj
V okviru splošnega programa povečanja proizvodnje živinoreje in prašičereje gradi Zadružna poslovna zveza Slovenije v Ihana pri Domžalah farmo za rejo plemenskih svinj in bekonov.
V šestih objektih te farme bo po 50 plemenskih Bvinj z zarodom, v petih objektih pa bodo redili po 1000 bekonov. Skupaj bodo v Ihana redili 5000 bekonov in 300 plemenskih svinj švedske In holandske pasme, ki sta za vzrejo bekonov najprimernejši. V sklopu istega posestva bo tudi obrat v Dolskem, kjer bodo redili 150 plemenskih svinj ter v Repnjah 100 do 120 plemenskih svinj. Celotna letna proizvodnja posestva v Ihana bo 10.000 bekonov. Na sliki:
gradnja hlevov v Ivanu.
Počasi, vendar s prepričanjem
po novi poti
Cena Cena Cena pri KZ na drob. na deb.
Kljub mnogim težavam gre
sodelovanja kmetov s kmetijskimi zadrugami ali kooperacija tudi na Koprskem vendarle naprej.
Tako je na področju Hrvatinov 11 kmetov združilo svoje parcele v dva kompleksa (po 7 oz. 6 ha) na katerih bodo posadili trte. Zanimivo je, da so se pred nekako štirimi meseci ti kmetje pri svoji kmetijski zadrugi v Bertokih sami začeli zanimati za ta način sodelovanja in prav temu je pripisati, da so bile vse nemajhne priprave opravljene v zelo kratkem času.
Ureditev vinograda na površini 1 ha bo stala okrog 1,200.000 dinarjev, od česar da kmetijska zadruga Bertoki okrog 700
tisoč dinarjev; razliko Pa prispevajo kmetje 'z lastnim delom. Po vloženih srfedstvih se bo seveda delil tudi dohodek.
Za obnovo v sodelovanju z
zadrugo se je na tem področju prijavilo še nekaj kmetov, ki so zložili tudi dva kompleksa (vsak okrog 7 ha). Rigolanje teh dveh kompleksov je predvideno v prihodnjem letu.
Prve uspehe v prepričevanju kmetov žanje kmetijska zadruga Koper. Na področju te zadruge bodo to pomlad začeli rigolati kar štiri komplekse, in sicer v Manžanu (7 ha — 5 kmetov), v Semedeli (5.5 ha — 2 kmeta), v Montinjanu (10.5 — 10 kmetov) in v St. Obaltu (predvidoma 25 ha). Prepričati kmete ni bilo lahko. Vsakemu
Kooperacija za ustalitev trga s krompirjem
Zaradi slabe prodaje krompirja v 1957. letu se je šte-vilo krompirjevih nasadov v Sloveniji lani občutno zmanjšalo, ln sicer za skoraj 10 odstotkov, hkrati pa se ie dvignilo število prašičev za skoraj 60 tisoč. Izredno slaba letina krompirja v drugih republikah (na primer v Srbiji zaradi suše) pa je povečala povpraševanje po krompirju, kar je zaradi slab© organizacije odkupa privedlo do umetnega pomanjkanja. To ln še drugi pogoji so močno poudarili zahtevo po organizirani proizvodnji krompirja, da bi kmetovalci pridelali toliko krompirja, kolikor ga je potrebno za zadovoljitev vseh potreb tržišča.
Kooperacije pri proizvodnji krompirja v letu 1959 so izraz nujnosti, da se ustali tržišče s krompirjem. kar je ugodno hkrati za pridelovalca in za potrošnika. Smoter kooperacije je namreč v tem. da pridelamo
potrebne količine k rompirj a, hkrati pa zagotovimo pridelovalcu vzpodbudne odkupne cene in odkup pridelanega krompirja.
Kmetovalci, ki bodo pridelovali krompir v kooperaciji, bodo prodali svoj pridelek po ugodnih cenah, saj predvidevajo. da bodo odkupovali kvalitetni krompir po 9 din. visoko kvalitetni krompir pa po 11 dinarjev'. Kmetovalci v kooperaciji bodo v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami uporabljali vse sodobne agrotehnične ukrepe. Tako bodo lahko tudi povečali hektarski donos.
Zbrani podatki _ o vnaprej prodanih količinah krompirja kažejo, da bodo v kooperaciji pridelane količine v glavnem Za potrebe tržišča. Tako pridejo v slabši položaj kmetovalci, ki ne bodo hoteli v kooperacijo.
Predprodaja krompirja je že pred zaključkom. Vsa večja po-trošna središča in drugi večli
 ^—   ......... - .
potrošniki ter izvozna podjetja so si zagotovila potrebne količin« ln se oglašajo le še manjši potrošniki, pa še teh je vedno manj.
Po zaključku predprodaje bo Zadružna poslovna zveza Slovenije sklepala pogodbe s področnimi poslovnimi zvezaiml, zadrugami in kupci, pri čemer bodo lahko upoštevali tudi želje kupcev, od katerih poslovnih zvez ln kmetijskih . zadrug želijo krompir.
V Sloveniji je okrog 55 tisoč hektarjev krompirjevih nasadov. Predprodaja je pokazala, da bo za potrebe mestnega prebivalstva, za potrebe drugih rs-
Novn tovorna sladkorja v Bitoiju
Nova velika tovarna sladkorja v Bitoiju bo kmalu zgrajena. Sedaj že montirajo stroje. Pričakujejo, da bo začela obratovati do konca prvega letošnjega četrtletja. Letos bodo proizvedli nad 10.000 ton sladkorja, okoli 4500 ton rezancev in nad 3000 ton melase. Njena zmogljivost pa bo 20.000 ton sladkorja letno. Za zgraditev te sladkorne tovarne so porabili nad 2 milijardi din, njen bruto proizvod v prihodnjem letu pa^ računajo na okoli 3 milijarde dinarjev.	D.	M.
publik. Industrijo ln Izvoz zadostoval krompir s sedmih tisoč ev hektarjev krompirjevih nasadov, pri čemer se seveda računa na visoke donose.
Pogoji kooperacije so za kmetovalce vsekakor ugodni, sai bodo sklenjene pogodbe zagotovilo za ugodne odkupne cene prodajo In hkrati za dober hektarski donos.
posameznemu je bilo treba z računom o stroških ln pridelku
v novem vinogradu dokazati, da po starem ne gre več naprej jn da je sodelovanje z‘zadrugo edini izhod iz zagate. Tu je vredno omeniti, da je nekaj kmetov, ki le niso hoteli ali jim zaradi starosti nj bilo do tega, da bi šli v dolgoročno sodelovanje z zadrugo, parcele, ki bi sicer ovirale ureditev potrebenih kompleksov, brezplačno odstopilo kmetijski zadrugi. Takšna dobra volja je dejansko omogočila kompleks v Manžanu, na katerem bodo kmalu zaorali rigolni plugi.
Priprave za skorajšnje kooperacije večjega obsega so tudi na področju Strunjana, Sv. Lucije jn Sečovelj, kjer so se vse tri kmetijske zadruge istega imena združile v eno močno kmetijsko organizacijo. Kaj več o tem drugič.
Tu navedeni primeri kažejo, da naši kmetje že uvidevajo pot, ki jih lahko edina pripelje <jo zanesljivo boljšega in tudi lažjega življenja. Kot primer naj omenimo še Marezige, vas blizu Kopra. Ob pomoči oblasti in kmetijske zadruge so tu zadnja leta strojno preorali okrog 100 ha in rezultat se kaže med drugim v povečanju
tržnih presežkov od okrog 70 vagonov takoj po vojni na današnjih 350—400 vagonov. Saj za to ravno gre. Več ko bo pridelkov. bolje bo za kmeta in za delavca; za prvega, ker bo več prodal in več dobil, za drugega pa, ker bo lahko ceneje
KROMPIR:			ir
Maribor	17	20	
M. Sobota	9	12	
Celje	14.50	18	r
Novo mesto	12	14—16	
Nova Gorica	12	13	14
Ljubljana		16	
ZELJE:			
Maribor	20	30	26
M. Sobota	10	15	50
Celje	34	60	
Novo mesto		15	
Ljubljana		32	2Z
CVETAČA:			58
Ljubljana		68	
Maribor	68	8«	76
Celje	53	74	64
Nova Gorica	40	50	
FlZOL ENOBARVNI:			
Ljubljana		78	64
Maribor	45	72	5T
M. Sobota	50	55—60	
Novo mesto	70		
Čebula:			
Ljubljana		55	49
Maribor	43	65	62
M. Sobota		60—65	
Celje	35	55	4?
Nevo mesto		60	
Nova Gorica		55	
KORENJE:			
Maribor	18	36	30
Celje		30	2f
Novo mesto		45	
JABOLKA:			
Ljubljana		37	32
Maribor	22	28—30	23
M. Sobota	IS	20	
Celje	28	40	35
Novo mesto	23	30—35	
N. Gorica la	22	30	
N. Gorica Ha	16	20	
GROZDJE:			
Ljubljana		160	135
Maribor	120	160	145
Celje		160	140
POMARANČE:			
Maribor		250	185
Nova Gorica		238	
GOVEDO SRED. KVALITETE:
kupil.
F. AL
Ljubljana		270	
Maribor	119	220—280	
M. Sobota	60—135	260	
Celje	115	270	
Novo mesto	100	270	
N. Gorica	115	270	
TELETA:			
Ljubljana		370	
Maribor	208	320—36«	
M. Sobota	130—150	340	
Celje	190	320	
Novo mesto	200	340	
N. Gorica	205	345	
PRAŠIČI:			
Ljubljana		380	
Maribor	191	350—380	
M. Sobota	140—195	370	
Celje	205	360	
N. mesto	205	360	
N. Gorica	190	350	
PERUTNINA:			
M. Sobota (kg) 220		280—300	
JAJCA:			
Ljubljana		21	
Maribor	20	22	21
M. Sobota	13	15	15
Celje	16	20	18
N. mesto	17	17	
N. Gorica	15	18	
MLEKO:			
M. .Sobota	20—23	26	
Celje	24	36	
N. mesto	23	32	
N. Gorica	24	32	
Sto tisoč koruze na
vagonov
Hrvatskem
Letos naj bi LR Hrvatska pridelala več kot 100.000 vagonov koruze. To je velikanska številka, vendar naj za boljšo osvetlitev navedemo še, da je to milijon ton 'koruze. Ce bi nanizali vseh teh sto tisoč vagonov, bi bil to vlak, ki bi segal od Sežane čez Ljubljano, Zagreb, Beograd in Skoplje do
Sofije____
Koruza je naša najvažnejša ‘ kmetijska rastlina. 2e od nekdaj so v naših krajih gojili koruzo. Po odkritju Amerike, ko so prinesli koruzo v Evropo, so jo kasneje zanesli tudi v naše kraje, kjer je postala ščasom gojitev koruze tako obsežna, da
ZDRUŽEVANJE ZADRUŽNIH SKLADOV
Eno glavnih opravil živinorejcev v Posočju v tem času je spravilo sena z visokih planin v dolino do vasi in kmečkih naselij. To delo je sila naporno in težko kot je težka tudi košnja sena v planinah. Ponekod nosijo seno še vedno na hrbtih v 75 do 109 kg težkih butarah. Rekord verjetno tolče mlad Drejčkov gospodar, ki je iz Avš te dni prinesel več km daleč kar 146 kg težko breme sena, tako, da so se mu izpod butare videle samo pete. Drugod pa spravljajo seno po suhem in snegu s sanmi v dolino, kar je dokaj tvegano in nevarno. Same sani s potrebnimi vrvmi za povezovanje sena, ki jih je treba nositi uro in Se več v hrib, tehtajo nad te kg, z njimi pa lahko pripeljejo le 4 do 5 kr at težje breme. Ponekod so pričeli ljudje po tolminskih hribih postavljati žičnice za spravilo sena, kot vidimo na naši sliki, posneti pri^Ko-barldu Zal, da je ta tehnični pripomoček drag in ustrezne žice ne dobijo lahko. Seno spuščajo po žici po lesenih kljukah, obešenih na velike rjuhe iz vrečevine, ki so napolnjene s senom ali pa plasti sena enostavno križem povežejo z vrmi in spustijo po žici v dolino. (Foto: Perat)
Za razvoj kmetijstva v novomeškem okraju bo letos na razpolago nad 800 milijonov dinarjev , investicij. Ta sredstva so predvidena za nove nasade hmelja; za hmeljske sušilnice, za gradnjo pitališč, za gradnjo strojnih lop in skladišč, za urejanje sadnih plantaž, nakup -:trojev in druge namene kmetijstva.. Samo za nakup trnkarjev s priključki in kombaj rov je bilo porabljeno, odnos-10 bo porabljeno, okoli 192 milijonov din. Po sprejetem načrtu naj bi se površina hmeljišč v okraju do konca leta povečala za 240 hektarov. Pitailišča za govejo živino in prašiče bodo uredili v Šen.tlovrencu, na Mal' Loki, v Brežicah, na Grabnu in v Zalogu.
Pri izvedbi tega investicij--kega načrta za razvoj kmetij stva je osnovni problem soudeležba zadružnih organizacij pri teh investicijah. Za prejem in-. vestioijskega kredita j« potre-
ben. določen delež investitorja. Zadruge pa imajo na splošno malo sredstev, mnogo premalo za celotno soudeležbo pri tolikih investicijah.
Upravni odbor okrajne zadružne zveze predlaga, da bi zadružna sredstva združili v višini 25 odstotkov razpoložljivih skladov. Ta zadružna sredstva naj bi se zbrala zadružni hranilnici, porabili Pa bi jih kot soudeležbo za gospodarsko najbolj utemeljene investicije letošnjega leta. Ce se bo vsaka zadruga zase potegovala za investicijski kredit, je več kot gotovo, da ga vse ne bodo mo-mogle prejeti prav za-rad: premajhne lastne udeležbe.
Pri okrajni zadružni zvezi so mnenja, da bi prav tako kazalo združiti investicijska sredstva ljudskih odborov, ker bi bil3 tako mnogo bolj smotrno uporabljena in bi z njimi več dosegli.	(r)
je danes naša država glede pridelave koruze ena izmed prvih držav v Evropa. Vendar je pa naš sedanji pridelek koruze še zmeraj veliko manjši od količin, ki bi jih mogla pridelate .naša država. Velikanski kombinat »Servo Mihalj« v Zrenja-ninu je glede predelave koruze izrabljen komaj 30 odst., toda ta kombinat naj nam bi postopoma dajal okoli 200 proizvodov, od škroba ln koruznega Ija do prave smetan.e, oziroma sladke smetane — in vse to h koruzel Potrebujemo velikanske , količine koruze za industrijo, za rejo pitanih prašičev, še pomembnejše so pa potrebe za prehrano ljudi in živine — in pa predelavo odpadkov v £ur-furol in druge važne proizvode. Ena izmed najvažnejših kmetijskih nalog LR Hrvatske je pridelava koruze. Lepo napreduje gojitev hibridnih koruznih vrst. Najboljše uspehe pri
1200 ha pašnikov melioriranih
Razvoju živinoreje, zlasti ov čarstva na območju mavrovske komune posvečajo veliko pozornost. V ta namen so lanj melioriraij številne pašnike na površini 1200 ha. Za ta obsežna dela so porabili nad 10 milijonov dinarjev. Sestav trave na bližnjih pašnikih na Bistri in Korabu je precej zboljšan, kar bo prispevalo k večji proizvodnji mleka v tem letu. Letos bodo zboljšali še novih tisoč hektarov pašnikov. Predvsem jih bodo očistili raznega plevela, terene za pašnike pa bed očistili kamenja. Predvidevajo tudi zgraditev večjega števila napajališč ter obratov za predelavo mleka.
o
velikih pridelkih, pn uporabi najboljših agrotehničnih metod, so dosegli na Hrvatskem, kjer so pridelala na 'poskusnih parcelah tudi 160 metrskih stotov koruze na hektar ...
Pred nekaj dnevi je bilo v Zagrebu posvetovanje o setvi koruze in ob tej priložnosti so povedali mnenje najboljši strokovnjaki. Priporočili so, da bi zasejali izmed hibridnih vrst koruze tako Imenovani »singl-cross«; to seme je priporočilo kot najboljše za naše kraje »Mednarodno združenje 'za gojitev koruze*.	M	Babič
Prve prijave za tekmovanje o visokih pridelkih
Okoli 70 kmetijskih organizacij iz vse države se je doslej prijavilo Zvezi kmeti jsko-go-zdarskdh zbornic Jugoslavije it natečaju za rekordne pridelke pšenice, koruze in sladkorne pese.
Največ površin so prijavili za pridelke koruze, nad 1.500 ha. Za pridelek pšenice je prijavljenih okoli 1.050 ha, sladkorne pese pa nad 400 ha. Prijavilo se je tudi nekaj posameznih kmetovalcev, ki sodelujejo s kmetijskimi zadrugami.
Pridelki, ki so jih planirale-kmetijske organizacije na prijavljenih površinah, se gibljejo v glavnem okoli najnižjih pridelkov, ki jih je predpisala Zveza kmetijsko-gozdarskih zbornic kot pogoj za nagrado.
Letos bodo opravili tudi ekonomsko analizo pridelovalnih stroškov Stroški za ošenteo In
KUuio l.,. fileju uit, tActu Z0 dinarjev za kg. Predvidene cene nekaterih pridelovalcev, ki so se že prijavili, pa znašado U dinarjev za kg.
Šmartno ob Paki
PRED CONSKIM, SVETOVNIM PRVENSTVOM v SPEEDWA¥U v KRANJU
Velika prireditev z motorji
- Nastop svetovnih mojstrov # Letos prvič republiško prvenstvo
Vsi ne gredo v hotele. Udeleženci šolskih smučarskih tečajev si poiščejo zavetje kar po šolah In drugih hišah, ležišča pa si, kakor vidite na sliki, kar sami pripravijo. (Foto: prof. Letinič)
Danes zvečer ob 20.30 bo na Gospodarskem razstavišču
Družabni večer gospodarstvenikov Slovenije.
Vstopnice so še na razpolago pri Putniku od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer, pred samim začetkom pa na Gospodarskem razstavišču. Odlični orkestri, dobra postrežba, izvrstno vino, nagradna žrebanja in druga presenečenja Vas bodo prijetno razvedrila.
V
Turizem v brežiški občini
Po dograditvi avtomobilske ceste je pričakovati več gostov — Še marsikaj bo treba urediti in izboljšati
Kosnen na Krasu
Maloštevilna partizanska četa pod vodstvom narodnega h s roj a Stjenke je 2. februarja n44 povsem uničila v soteski Tovce med Komnom in Bra-n kom nemško oklopno kolo-nr>. Za ta partizanski uspeh pa F- je okupator maščeval 15. fe-^"larja, ko je požgal Komen, P-anik in sosednje vasi, prebivalstvo pa odgnal v Nemči-i-> V spomin na ta dogodek '■■svijo v Komnu in okoliških >‘-qiih svoj občinski oziroma i--ojevni praznik. — L=tos bo ~~>znovan.ie š° posebno slo-»-->=no. saj ga bodo povezali s obletnico ZKJ. Dva T>riprav-l = -ina odbora pripravljata ob-":"en program.	D	M
Na seji zbora proizvajalcev občinskega ljudskega	odbora
Kaper so član; tega zbora po-s.uša.i poročilo sveta za. turizem in gostinstvo o stanju teh gospodarskih panog na področju občine in o pripravah za letoš-n o sezono. V razpravi o tl--'-em delu poročila, ki govori o negativnih pojavih v nekaterih rr.anjših pavšaliranih	gostin-
skih obratih, se’ ie zbor zavzel za uvedbo strožje evidence in nadzorstva, id naj onemogočita zasebno izkoriščanje.
Glede na razvoj turizma na Dnkaranskem področju	je po
zgledu Pirana zbor predlagal ustanovitev posebnega	zavoda
s samostojnim finansiraniem. v ':ate.rem bi bili včlanjeni vsi kolektivi — letoviški interesen-
Maribor
Desetdnevnega seminarja za učitelje strolcovnih šol v Mariboru se udeležuje 99 učiteljev, ki so slušatelji drugega semestra dopisnega tečaja pri Višji pedagoški šoli na Reki. V seminarju si bodo pridobili nadaljnje znanje za delo v reformirani šoli.
Ce še pred letom marsikdo ni verjel, da bo tako kmalu dograjena avtomobilska cesta, danes ne more biti več nobenega dvoma, ker po sivem betonskem traku skozi Bregano, mimo mokr iškega gradu, nato ob vznožju gričevja, nedaleč od Cateških Toplic, po sredini Čateža, čer Krko in mimo Krške vasi ter Skopic, že drvijo avtomobili. Pri Čatežu prenekatera
ti in ki bi skrbel za uresničenje urbanističnega načrta za to področje.
Končno naj omenimo priporočilo zbora vsem delovnim kolektivom v občini, da dajo dve tretjini svojih sredstev za komunalne in podobne potrebe. (Občinska sredstva sama še zdaleč ne zadoščajo!) Tako bi se nabralo okrog 50 milijonov din. Ta denar bi občina Koper, seveda v sporazumu s kolektivi. porabila za gradnjo stanovanjskega bloka za prosvetne in zdravstvene delavce, ki nimajo druge možnosti priti do ustreznega stanovanja, za kanalizacijo in ureditev ljudskega kopališča v Ankaranu.
F. M.
Delovni kolektiv opekarne Rače je proizvodni plan za leto 1958 presegel za 10 odstotkov, kar so dosegli predvsem z večjo prizadevnostjo in s popravilom peči, ki vsa leta po osvoboditvi ni obratovala. Letos bodo izdelali 3,7 milijone opečnih enot. Poleg standardnih opečnih izdelkov izdeluje-
limuzina zavije z avtomobilske ceste po asfaltirani cesti do zdravilišča ali pa proti Brežicam. Ko se bo začela turistična sezona, utegne biti to število vedno večje, odvisno pač od tega, kako se bodo v brežiški občini na to pripravili. Avtomobilska cesta namreč veliko obeta brežiškemu turizmu, za katerega obstajajo vsi potrebni pogoji, samo- izkoristiti jih je treba. Z malo dobre volje, truda in seveda ne brez sredstev bi se dalo kar precej storiti.
O kopališču na Krki je bilo že precej napisanega, sedaj pa se to vprašanje postavlja še odločneje. Pričakovati je namreč, da bo bližnja kopališka sezona na Krki kar se da živahna, toda za to bo treba Se marsikaj urediti. Nikakor ne bi smeli Pre~ zreti potrebe, da se ob Krki urede camping prostori, ki jih turizem skorajda ne bo mogel pogrešati. Ustrezno ustvarjenim pogojem za turizem pa bo treba poskrbeti tudi za propagando. Potnik mora že v avtomobilu, ne da bi izstopil, videti, kakšne so možnosti za turizem, kaj se mu nudi na primer na Bizeljskem, kakšne znamenitosti so v Brežicah itd.
Ne bi mogli reči, da so v Brežicah prekrižanih rok in da niso že nič storili za poživitev
jo tudi drenažne cevi za melioracijska dela, po katerih je na tržišču veliko povpraševanje. Glavni kupci teh cevi so kmetijska gospodarstva in Vodna skupnost porečja Savinje v Celju. Letos marca bodo dobili bager, s katerim bodo hkrati kopali in nakladali glino.
Sedanji glinokop ne ustreza več potrebam opekarne zato bodo odprli novega, za katerega je material že raziskan. Strokovnjaki so ugotovili, da zadoščajo zaloge kvalitetne gline na tem mestu za 35 let. Prav tako že imajo izdelane načrte za kopalnice in garderobe, ki jih bodo zgradili še letos. Z boljšo uporabo gline bodo letos prav tako izboljšali kvaliteto izdelkov. Za votlake imajo premalo sušilnic, zato bodo letos sedanje lope preuredili v sušilnice za votle izdelke.
M. K.
turizma. V Cateških Toplicah hite s pripravami za rekonstrukcijo zdravilišča in gradnjo bazena. Gotovo je, da tega ne bo mogoče uresničiti tako kmalu, toda vsaj začeti je treba. Izboljšanje gostinstva si obetajo od nedavne reorganizacije. Storjenih pa je bila še vrsta drugih ukrepov za napredek brežiškega turizma.
Razveseljivo je dejstvo, da so v brežiški občini zelo prizadevni pri asanaciji vodnjakov. Menimo, da tudi to spada v sklop naporov za ustvaritev vseh neogibnih pogojev za razvoj turizma. Lani so zgradili vodovode v Artičah, Pečicah, Ribnici, Mokricah, Prilipah in na Vinjem vrhu, letos ga bodo zgradili na Stojanskem vrhu, začeli pa bodo graditi še kakšnega.
Koristno bi bilo, če bi v sleherni vasici skrbeli za olepša-nje zunanjosti, popravilo poti. ureditev gostišč itd. Pobudo za to bi morala dati Socialistična zveza, ki bi morala nazorno prikazati ljudem, kakšne koristi bi imela občina od razvitega turizma. Turistična oziroma olepševalna društva bi tudi lahko precej prispevala k poživitvi turizma. Ni pa nikjer rečeno, da tako društvo lahko obstaja samo v Brežicah in da ne sme živeti tudi kjerkoli na vasi, če bomo ljudi zainteresirali zanj.	—nc
Pri disciplinskem sodišču
NZJ so začeli disciplinski postopek proti splitskemu Hajduku in igralcu Aleksandru Koz-lini zaradi ugotovitve odgovornosti, kako je bil registriran za Hajduka in zakaj je nastopal na tekmah v Franciji. Na tej seji so kazn.ovali igralca Partizana _(B), Jončiča s tromeseč-no prepovedjo igranja, ker se je nešportno obnašal na nek; nogometni tekmi v Nemčiji.
Prijateljska nogometna tekma med Odredom in kombinirano ena.jstorico Mladosti in Udarnika bo jutri ob 10. uri na pomožnem igrišču Odreda ob Vodovodni cesti. Tekma velja kot priprava našega Ugaša za na-'
Eci prosvetne in zdravstvene delavce
S SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV ObLO KOPER
Modernizacija opekarne na Racali
Igralska skupina prosvetnega društva v ' Sfnartnem ob Paki se je te dni predsta gledalcem z »Dežurno službo«. Dalo so res dobro naštudirali. Obisk je bil lep in domala vsi so bili s predstavo tudi zadovoljni. Kaže, da "se bo igralska skupina že kmalu predstavila 2 novo igro.
Šiviljsko-prikrojevaini tečaj
k ga prireja odbor žena za družnic s pomočjo kmetijske zadruge v Šmartnem ob Palci, dobro uspeva. Trajal bo 6 tednov, obiskuje pa ga 26 žena in deklet.
Občni zbor TVD -Partizan-j s dobro uspel. Uspehi, ki jih je dosegel lani, so kar zadovo-lj.vi. Posebno je bila delovna namizno-teniška sekcija, ki ima v svoji sredi nekaj okraj-n h in celo republiških prvakov. Zal je lani društvu primanjkovalo vodnikov, za prihodnje pa je upati, da te pomanjkljivosti ne bo več, saj, bodo poslali nekaj fantov in g--klet v tečaje. Zaradi tega, p; tudi zato, ker so izvolili v vodstvo dva vzgojitelja, priča-i' n jejo, da bo delo v prihod-n :e še bolj uspešno.	Z.	K.
stop v spomladanskem delu prvenstvenih tekem v II. zvezni ligi.
Na turneji po Zah. Nemčiji
je ženska odbojkarska ekipa zagrebške Lokomotive v Hamburgu zmagala nad moštvom itamkašnje univerze 3:0	(15:1.
15:5, 17:15).
V proslavo 40-letnice KPJ ' In SKOJ v Skoplju bo organizirano tekmovanje za nogometni pokal, v katerem bo sodelovalo nad 20 mestnih moštev. Začelo se bo prihodnjo nedeljo 8. februarja, zaključna srečanja pa bodo sredi aprila.
Na zimskem plavališču v Zagrebu se je včeraj začel mednarodni plavalni miting, na katerem nastopajo povrh jugoslovanskih plavalcev tudi nekateri znani madžarski in Italijanski plavalci
nem teku. Stopili so v stik z vse- Hofmaister in drugi). Od Jugoslo-mi političnimi, družbenimi orga- vanov bodo šli v borbo za uvrsti-nizacijami, društvi in drugimi, da tev med 8 najboljših. — toliko s« bo ta prireditev čimbolj uspela. Jih plasira v nadaljnje tekmova-Kdo bo sodeloval? Izmed 18 pri- nje — štirje vozači, po vsej prill-Javljenih dežel za letošnje svetov- ki naši znani mojstri Klemenčič, no prvenstvo bodo v Kranju na- Medved, Regvart , In Zoriko. Le-tl stopili najmočnejši zastopniki na- se bodo pripravljali za to prven-slednjih društev: Poljske. Zahod, stvo skoraj mesec dni v Cirkveni-Nemčije, CSR, Avstrije in Jugo- ci, nato pa še v Kranju, slavije, skupno 16 vozačev. Med Torej se nam čez dobre 4 mese-njimi bo seveda cela vrsta sve- ce obeta res prireditev, ki si jo tovnih mojstrov (Kamper. Kaiser, bo vsaikdo rad ogledal.	J-k
ZVEZNA LIGA V HOKEJU NA LEDU Tašmajdan : Crv. zvezda 2:2 (1:1, 1:0, 0:1)
izidom 2:2 (1:1, 1:0, 0:1). Tekma je bila slaba in nezanimiva.
Po tem neodločenim izidu j« Crvena zvezda pridobila nekaj upanja, da bo ostala v ligi.
Jeseničani tudi drugič
neporaženi
Drugi hokejski dvoboj, ki so ga imeli jeseniški hokejisti v Sofiji
z ekipo Crveno zname, je bila pri rezultatu 6:5 za Jesenice prekinjena. Bolgarski sodnik je prisodil gol, čeprav se je ploščica pred očmi vseh igralcev in pomožnega sodnika izza vrat odbila od vratarjevih • ramen. Jeseniški sodnik je ugovarjal, toda ker so Bolgari vztrajali, da je bil gol dosežen, ga je priznal tudi on, da bi se tekma končala v redu. Srečanje se je tako zaključilo z neodločenim izidom 6:6 (2:2. 2:1, 2:3).
Tekma je bila skoraj prav do konca igre dobra. Bolgari so se krepko upirali jugoslovanskemu prvaiku čeprav je imel ta nešteto prednosti pred golom domačih. Bolgari so dobesedno zaprli igro, kar je Jeseničanom onemogočilo, da bi jo razvili. Tudi igrišče ni normalno, pa tudi led je bil slab. Vrh tega so bolgarski igralci igrali zelo trdo, tako da so bili trije Jeseničani poškodovani, od katerih so morali enega odnesti s terena. Bolgarski sodnilk je večkrat razsojal v škodo gostov.
TURNIR NAJBOLJŠIH V NAMIZNEM TENISU
Odlična slovenska trojka
BEOGRAD, 30. jan. — V Beogradu se je začel zvezni namiznoteniški turnir, na katerem igra 16 najboljših Jugoslovanov po sistemu vsak z vsakim. Vsi trije slovenski igralci so že v prvih kolih zabeležili odlične rezultate. Največje presenečenje je pripravil Kern, ki je proti drž. prvaku Markoviču II vodil 2:0, a vendar izgubil 2:3. Kern je razen tega porazil Uzorinca 3:1 in Tomažiča 3:1. Teran je premagal Osmanagiča 3:0, Hudetza 3:2 in Pavasoviča 3:1. Markovič I je presenetljivo porazil Markoviča II 3:1. Turnir bodo nadaljevali jutri In v nedeljo.
SVETOVNO KOŠARKARSKO PRVENSTVO
ZDA ali Brazilija?
MARIBORSKI ŠPORTNI MOZAIK
ROKOMETAŠI ZA OKRAJNI FORUM
Iz Santiaga de Cila poročajo, da je predsednik sovjetske košarkarske zveze 'Sergej Besenov znova poudaril, da košarkarska reprezentanca SZ ne bo igrala prvenstvene tekme za svetovno prvenstvo z moštvom Formoze. Tako je — kljub temu, da so igralci SZ premagali oba najhujša tekmeca ZDA in Brazilijo - vprašanje svetovnega prvajka še zmeraj odprto. Najmilejša kazen, ki lahko zadene Ruse zaradi nenastopanja, je namreč ta, da za neodigrano tekmo s Formozo ne dobijo niti ene točke, s tem pa praktično izgubijo vse možnosti za osvojitev prvenstva.
V petkovem kolu je Bolgarija premagala Portoriko 70:62 (35:25), ZDA pa so odpravile Cile 64:55 (32:34).
Na lestvici je sedaj položaj naslednji: SZ 10, ZDA 9, Brazilija, Bolgarija, Cile in Portoriko 7, Formoza 4 točke.
Do konca prvenstva so na sporedu še naslednje partije:
SZ : Formoza, Brazilija : ZDA, Formoza : Bolgarija, Cile : Brazilija.
Ce Brazilija premaga ZDA m nato še Cile. bo postala svetovni prvak. Američanom zadostuje za osvojitev prvenstva zmaga proti Braziliji. Celo Rusi pa v najugodnejših okoliščinah tudi spričo ne-
odigrane tekme s Formozo še lahko osvoje prvenstvo: zato bi Brazilija morala premagati ZDA in nato Izgubiti s Čilom. V tem primeru bi kar tri reprezentance (SZ, ZDA in Brazilija) imele enako število točk. Zadnje preizkušnje v Santiagu torej kljub vsemu ne bodo neprivlačne.
ŠVICARSKA SKAKALNA TURNEJA
Še tretja finska zmaga
Tudi tretja preizkušnja letošnje švicarske skakalne turneje se je končala z zmago Finske. Mauno Valkama je bil najuspešnejši v Arosi. Dogegel je 219.5 točke s skokoma 67.5 in 63 m. Drugo mesto je pripadlo Bolkartu (ZN) 216, tretje pa Norvežanu Bergmannu 215 točk. Kalevi Karkinen je bil peti. Tokrat so prvič nastopili tudi štirje jugoslovanski skakalci. Najuspešnejši je bil Zidar, ki ja dosegel 202.5 točke in sl razdelil 10. mesto s Francozom Proštom in Poljakom Tajnerjem. Jemc je bil 15. z 200.5. Langus si deli 20. mesto z Avstrijcem Schweinberger-jem (196,0), Krznarič je na 22. mestu skupno s Švicarjem Schnel-derjem (193 točk).
Zadnja prireditev turneje bo v nedeljo v Le Loclu.
Speedway je pač tista mlada športna panoga, ki privablja oh dirkališča vedno več gledalcev. Številne prireditve na dirkališčih v Kranju, Krškem in Mariboru , nam to prepričljivo potrjujejo. Z j rastjo novih dirikališčnih stez pa ' dobivamo iz leta v leto nove dirkače. — Društva po Sloveniji, ki imajo za to potrebne objekte, so prevzela važno nalogo — vzgojo domačega tekmovalnega kadra. In ta ubrana pot teh društev je tudi edino pravilna, saj bomo_ tako v bodoče ob stezah opazovali tudi domače mojstre speedwaya, ne pa samo množico tujih tekmovalcev. Sistematična vzgoja mladih tekmovalcev je že rodila prve sadove. Dobili smo že vrsto novih dirkačev, tako da bomo letos lahko že izvedli prvič v Sloveniji republiško prvenstvo za posameznike, ki bo, nekak uvod v letošnjo največjo športno prireditev pri nas — svetovno consko prvenstvo, ki bo 10. maja na stadionu Mladosti v Stražišču pri Kranju. Organizacija te elitne prireditve je zaupana kranjskemu AMD. To je nedvomno lepa nagrada tem marljivim športnim delavcem, saj so doslej izvedli že več zelo uspelih mednarodnih prireditev. Nedvomno drži, da je Kranj od vseh treh krajev, iki Imajo dirkališča, najbolj primeren za <ako prireditev, kakršna bo ta. Ze danes lahko povemo, da je AMD Kraj stopilo v stile z vsemi prevoznim’ podjetji v Sloveniji, da bodo ta dan organizirali posebne vožnje v Kranj. Društvo je začelo s pripravami za to prvenstvo že novembra lani. sedaj pa so^s pripravami že v pol-
Beograd, 30. jan. Sinoči je bila na umetnem drsališču v Tašmajdanu odigrana hokejska tekma zvezne lige med Tašmaj-danom in Crver.o zvezdo. Moštvi sta se razšli z neodločenim
ODLIČEN KITAJSKI DRSALEC Tokio, 30. jan. — Kakor javlja
agencija Nova Kitajska, je 17-let-
nii ikitajsM drsalec Vang Cin Ju na mitingu v Tokiu s časom 8:14.3 postavil nov svetovni rekord v hitrostnem drsanju na 5000 m. Pri tem je premagal svetovnega prvaka Rusa Silkova, sovjetskega prvaka Grišina in Vzhodnega Nemca Kuhnerta. Vang bo še z dvema kitajskima drsalcema sodeloval na svetovnem orvenstvu v Oslu.
Na občnem zboru Mariborske rokometne podzveze so ugotovili številne zanimivosti, ki odkrivajo dejansko stanje v rokometu na njihovem območju. Čeprav je registriranih samo okoli 330 rokometašev, je dejansko ta igra med mladino dosti bolj priljubljena, saj jo igra gotovo precej več neregistrirane mladine tako n.a podeželju kot tudi po tovarnah. Ugotovili so nadalje, da bi želeli še naprej nastopati po ligaškem sistemu, kolikor to ni proti načelom, sprejetim na kongresu telesne vzgoje. Za razširitev te športne panoge pa bodo v prihodnji sezoni vpeljali med drugim tudi delavske igre v rokometu, kar bo služilo obenem v počastitev 40. obletnice KiPJ. Mnenja s,o bili tudi, da Maribor, oziroma ves okraj, potrebuje enoten športni forum, ki bi povezoval delo vseh športnih panog in jih usmerjal v isti cilj.
SABUAVKE BRANIKA ZOPET ZMAGALE V GRADCU
Dvoboj med mariborskimi in graškimi sabljači je postal že tradicionalen. Pred dnevi so se napotili v Gradec sabljači in l sabljavke Branika, da povrne-
jo obisk tamkajšnjim tekmovalcem in tekmovalkam. Kot je bilo pričakovati, so Mariborčanke precej gladko odpravile svoje nasprotnice, medtem ko so v moški konkurenci brani-kovci potegnili v prav vseh srečanjih krajši konec.
Sabljavke so premagale najprej ekipo Fechtkluib Union Handelskammer z rezultatom 9:5 in nato še ekipo Landfecbi-klub celo 11:5. Najuspešnejša je bila pri tem Freac-Kancler-jeva, ki je po daljšem času zopet začela vihteti floret, izkazale pa so se seveda tudi ostale tekmovalke,, to je Drofenikova, Majheničeva, Majeričeva in Be-loglavčeva. Moški so oba dvoboja izgubili, in sicer v floretu s prvim moštvom 3:6 in 2:7, z drugiim pa obakrat 3:6. V njihovo opravičilo moramo napisati, da jim je manjkal poleg odličnega Lubeja tudi še Kajdiš.
NEKAJ MISLI 0E PROCESU PROTI SKUPINI MLADOLETNIKJV
„Nikjer se nisem čutil navezanega...44
V razpravni dvorani okrožnega sodišča v Ljubljani sedi na obtožni klopi skupina mladoletnikov zaradi vrste vlomnih tatvin. Pred sodnikom stoji mati in joče. S težavo odgovarja sodniku na vprašanja. »Vse sem storila zanj, ničesar mu ni primanjkovalo ...«, pripoveduje sodniku med solzami. Vsi starši skušajo dopovedati sodniku, da so storili vse, da bi njihovi otroci stopali v življenje po pošteni poti.
V tej skupini mladoletnikov pomeni poseben vzgojni problem prvi obtoženec. Po pripovedovanju ostalih mladoletnikov je trajno skušal vplivati nanje in si jih podrediti. Vedno j ib je nagovarjal k tatvinam in vlomom. O čemerkoli so začeli govoriti, je vedno speljal pogovor na tatvine, tako da je to ostale že skoraj odbijalo.
»Kaj vse ste doslej brali?« je med drugim vprašal sodnik prvega obtoženca. Naštel je nekaj del. »Katera knjiga vas je najbolj pritegnila?« Nerad je odgovoril:	»Himmlerjev dnev-
nik.« S te-m j.e pojasnil precej svojih dejanj. »Zakaj ravno Himmlerjev dnevnik?« je hote! vedeti sodnik. »Znal je sodelavce imeti v odvisnosti s svojo zvitostjo in zahrbtnostjo. Ttpel j« mnogo denarja,« je gflCuSaH razložiti prvi obtoženec.
»Ali veste, kako je končal Hlmmler In koliko gorja je povzročil mnogdm ljudem?« Zardel je in sklonil glavo.
Prvi obtoženec je vzbudil , i-dez. da zani ne veljajo etična načela, ki so običajna med ljudmi. Ustvaril ie vtis. da ne loči več. kaj je dobro in kaj zlo. Razumljivo ie. da so ga ostali deloma zavračali, ker niso imeli tako iztirjenih misli, zato. ker so rasli v boli ugodnih razmerah kot ta. ki je izgubil v zgodnji mladosti mater. Rasel je pri več sorodnikih. kjer ni mogel dobiti enotne vzgoje.
»Oče In mačeha sta se vedno prepirala. Nista me marala. Oče je bil surov z mačeho. Nikjer se nisem počutil navezanega. zato sem bil najraje naokrog,« je pripovedoval prvi obtoženec. Ko je prišel k stricu, kjer ie imel urejene razmere
ni več vzdržal. Vedno se je potepal. tako da ie moral v vzgojni dom.
Preden je odšel k vojakom, se je spoznal z drugim obtožencem, fci ie bil boli dinamičen in družaben. Po tem je skušal povezat} še ostale, ki so ž© zagrešili kako tatvino ln so si jo zaupali. Stel) so Ea za vodijo. V dnevniku sl je beležil svoje misli in želje, kako bi ostale spravil v svojo odvisnost. Ker je bli starejši in precej zgovoren, je imel precej vpliva nanje. Ko se je vrnil od vojakov, se je takoj spet povezal z drugim obtožencem, pridobil pa sl ie še ostale. Nadaljevali so tatvine toda kmalu so iih odkrili.
Oče in mati drugega obtoženca. ki ie bil prvi prijatelj prvega obtoženca, sta zatrjevala, da se bo sin poboljšal. Sodnik pa ilma ie dejal: »Kako naj verjamem. Tudi sin ie vedno obljubljal, da se bo poboljšal. isto ie obljubljal v vzgojnem domu pa ie kljub temu nadalieval tatvine.« Vprašal iu ie tudi. zakaj se je do njunem mnenju zašel sin na stranske
poti. Mati je z gotovostjo trdila, da ga je pravilno vzgajala. krivi naij bi bili filmi, predvsem kavbojke. Kako preprosto opravičilo za napačno vzgojo! Oče je dejal, da bo javno preklical sina, £e se ta ne bo sobolj šal. Kakšna morala!
Sinova pripoved je pokazala, da je poleg njegove neugnanost! prispevala, da ie zašel v kriminal, tudi dvojna vzgoja, ki io je Imel. Doma so ga silili k mašam, ki ga niso zanimale. Začel je hoditi v kino, doma pa je začel lagati, da je bij tam. kjer so mu naročili. Pobegnil ie tudi že čez mejo. vendar so mu sanje o lahkem življenju po 1 njegovem pripovedovanju prav hitro splavale po vodi. Zaradi nepoboljšljivosti ie bil v vzgojnem domu. kjer je obljubil. da ne bo več zašel na stranska pota. vendar ni držal besede.
Poglavitno vodilo vsem tem mladoletnikom je bli avanturizem. Vsiljujejo Da se vprašanja. kako to. da nihče ni znal teh mladoletnikov vključiti v primemo okolje, kjer bi našli razvedrilo In se lahko sprostili v boli Dozitlvnl obliki kot se. Pri najstareišem. prvem obtožencu, ki je zašel najbolj v svojih mislih, ie značilno, da se sploh m ufcvarjal s športom.
In to v kraju, kjer • šport popularen.
Vsiljuje se tudi vprašanje.
ali so se družbene organizacije dovolj zavzele, da bi pritegnile mladince in iih pravilno usmerile. Saj so vendar vedele, da vrsta mladincev nima primernega okolja. Večkratni napadi mladoletnikov na ženske v večernih urah bi morali biti zadostno opozorilo, da ie potrebno posvetiti mladincem več pozornosti. Le če bomo kar največ mladine pritegnili v razne klube. krožke ln organizacije, bomo nanjo lahko vplivali ln jo pravilno usmerjali. Ta posamezni primer, ki ne pomeni posebnega problema pri nas. vendarle opozarja, da moramo kar na.jboli sodelovati z mladinj. Vključevati jo moramo v zdravo okolje, ki ga lahko usmerjamo po družbeni ali individualni poti. Posebno skrb bi morale posvetiti organizacije, ki se - ukvarjajo z mladino, tam. kier domnevajo, da starši svojim otrokom nudijo pomanjkljivo vzgojo. Potrebno bi bilo. da te družbene organizaciie še bolj kot doslej sodelujejo z roditelji in jim svetujejo v vseh primerih, kjer nastopajo težav? v družinski vzgoil ki je seveda primarna.
Jasno ie, da kavbojke ne morejo biti več vzrok, še manj pa
Izgovor za takšno iztiri enost. Več ali manj Ima kavbojka pozitivno tendenco, saj v njej zmaga moralno pozitivni junak, ki Pa^mora prej obvladati vrsto težav. Kavbojke kažejo le v posebni obliki boj med dobrim in zlim. kjer vedno zmaga dobro. Da bi pa mladini pomagal} do čimprejšnjega pravilnega razumevanja te filmske zvrsti, bi bilo dobro, če bi v šolah razložili dramaturško zgradbo kavbojke, ki je preprosta. Če mora poznati dijak dramaturško zgradbo grške tragedi!« naj pozna tudi dramaturško zgradbo kavbojke,, da jo bo gledal z vnaprej opredeljenim pravilnim stališčem.
Pripovedi mladoletnikov o razmerah v družinah, o svojih željah, o ljudeh, ki so vplivali na njihovo pot ln o njihovih lastnih odločitvah pa so pokazale vrsto problemov v družinski vzgoji. Družinska vzgoja Je veliko bolj odločilna kot na kavbojkp. Če premislimo vse. kar so starši povedali, vidimo, da se niso potrudili dovolj, da bi svoje otroke pravilno usmerjali. Mladoletniki pa se tudi sami niso potrudili, da bi rešili težave, ki jih ie oostavl-lo pred njih življenje.
Eden izmed očetov 1e pripovedoval: »Vedno sem ga opozarjal ln prepričeval, nai se
uči, pa me ni poslušal.« Nad sodnikovim odgovorom je bil presenečen:	»Opozorila so le
besede. Morali bi najti način in si pridobiti zaupanje, da bi se sin budi ravnal po vaših besedah.* ’
Zadovoljiti se z »litanijami«, kot j L je imenoval eden izmed mladoletnikov, je mnogo premalo. Starši so odgovorni za to, da najdejo pravilni i n-dividualni stik z otroki, da jim bodo ti zaupali. Le, če otroci zaupajo staršem, se tudi ravnajo Po njihovih nasvetih. Precej lahkomiselno je. če starši mislijo, da so storili vse. če so otroka le opozorili.
Problem mladoletnikov je trajen. Pr) reševanju tega problema bodo morali ljudski odbori premagati sorazmerno primitivne nazore, ki tu ln tam še žive. Skrbstveni organi pogosto ne morejo dovolj uspešno reševati problema pomoči mladoletnikom. Ljudski odbori bodo morali skrbstvenim organom nuditi še več pomoči kot doslej. saj se dogaja, da je ljudskemu odboru pogosto pomembnejša ureditev kakega drobnega materialnega problema, kot pa zadostna pomoč mladoletnikom. Mladoletnik ne more čakati. Če mu ne bomo pomagali, bo zašel na ulico ln v kriminal. sebno. če je Izgubil starše.-W
KOLEDAR
Sobota, 31. januarja: Vanja.
*
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA
SLU2BA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20.—7. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN
Zdravstveni dom VIC:
Dr. Lazar Milan, Rimska c. 23, tel. 22-850. Ob sobotah je popoldanska dežurna služba od 14.— 18. ure samo v ambulanti Mirje, Trg mlad. delovnih brigad in to za nujne primere. Nedeljska dežurna služba je tudi v ambulanti Mirje, od 8—12 ure, tel. 21-797. Zdravstveni dom CENTER:
Dr. Golmajer Janka, Miklošičeva 24, tel. 39-151. Za obiske otrok
ista tel. številka.
Zdravstveni dom MOSTE:
ZD Moste. Krekova 5, tel. 31-359.
V odsotnosti zdravnikov kličite tel. LM 30-300.
Zdravstveni dom RUDNIK:
Dr. Sirca Anton. Privoz 5, tel. 23-442. V odsotnosti zdravnika kličite LM 20-500.
Zdravstveni dom SrSKA:
Dr. Jezeršek Pavel. Knezova 11, tel. 21-744.
Zdravstveni dom BEŽIGRAD:
Dr. Setina Miloš. Velikovška 7, tel. 21-281. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-800. Zdravstveni dom LJUBLJANA — POLJE:
Dr. Vidmar Roman, tel. 383-220
V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 383-100.
Na pravni fakulteti je diplomirala Miša-Silva Hočevar iz Celja. Iskreno čestitamo.
Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani so diplomirale; Tanja Duh, Malči Perne in Francka Podobnik. Iskreno čestitamo kolegice in kolegi.
Tov. Florjaniču Han o tu k diplomi na pravni fakulteti iskreno čestitajo prijatelji.	j
DRUŠTVO GLASBENIH UMETNIKOV SLOVENIJE vabi glasbene umetnike k svečani podelitvi diplom za častne člane SMUJ prof. Juliju Betettu in prof. Antonu Trostu v soboto, 31. januarja ob dvanajstih v Klubu kulturnih delavcev, Tomšičeva 12.
Ljudska univerza obvešča vse slušatelje in interesente za tečaje tujih jezikov, da bo vpisovanje v U. semester, oz. v začetne intenzivne tečaje od 2. do 7. februarja od 8—12 ure dopoldan in od 17—19 ure popoldan na Upravi Ljudske univerze, Ljubljana, Cankarjeva c. 5-III, soba številka 136.
Obiščite na Poljanski gimnaziji razstavo ptic pevk, ki bo zaprta jutri — v nedeljo zvečer! Dohodki razstave so namenjeni za pomoč zunanjim pticam.
Namesto cvetja na grob pok.
Dav d asu in Ivančič Majdi je poklonila Brumat Irma 1.000 din za slepo mladino. Ravnateljstvo Zavoda za slepo mladino se za dar iskreno zahvaljuj el
V spomin pok. g. MARIJE PAVLIN je poklonila Matilda Rogina 1.000 din za slepo mladino. Ravnateljstvo Zavoda za slepo mladino se za dar iskreno zahvaljuje!
Avtotrg Ljubljana, Djakovičeva 4, bo dne 31. I- 1959, ob 13. uri v Kopru, Cankarjeva ul. 31. prodal na javni ustni licitaciji 6 komadov motornih koles znamke sGILERA«. 500 ccm, rabljenih, izklicna cena od 67.000 do 178.2-00 din. Ogled vozil pred začetkom licitacije istotam.
VSEM GRADBENIM PODJETJEM
Vajenska šola za gradbeno stroko v Ljubljani, Tomačevska cesta 13 a se je preselila in že posluje v novi šolski zgradbi za Bežigradom v Dimičevi ulici. Nova telefonska številka je 30-219. Redni pouk II. izmene se bo pričel v
ponedeljek, 2. februarja 1959, ob 8. uri zjutraj. Podjetja, ki so pre-■ jela vpoklice, naj svoje vajence
pravočasno pošljejo v šolo.
PRIKLENJENI POLZ VAS VABI
V Domu na Polževem pripravljajo veselo pustovanje, ki bo še bolj veselo in bogatejše od silvestrskega rajanja. Kdor se želi razveseliti. bo gotovo prišel na Polževo. Razveselil ga bo bogat me-nu, izbrana vina in domača kuhinja. Rezervacije z vplačilom 1.100 din vnaprej na naslov: Hotel »Dom na Polževem«, Polževo, do vključno 5. februarja.
V drogerijah in lekarnah dobite higienski preparat »NOGIS«, ki preprečuje razvoj glivičnega lišaja. povzročitelja neznosnega srbenja med prsti na nogah.
Knjižico MED — HRANA IN ZDRAVILO dobite po simbolični ceni 20 din v poslovalnici Medex, Miklošičeva 30 in v knjigarnah. Proti plačilu 30 din v znamkah vam jo Medex pošlje tudi po pošti,
ZA OTROŠKO KOZO
NAJBOLJŠA KREMA!
je naj novejše sredstvo proti občutljivim zobnim vratovom. Zahtevajte v lekarnah in drogerijah.
GLEDILIŠCZi
DRAMA
Sobota, 31. jan. ob 19.30: Cankar:
»Za narodov blagor«. Abonma B. (Preostale vstopnice so že v prodaji.)
Nedelja. 1. febr. ob 15: Golia:	-
»Jurček«. Izven in za podeželje. Znižane cene. (Vstopnice so že v prodaji.)
Ob 19.30: Miller: »Smrt trgovskega potnika«. Izven in za podeželje. Zadnjič. Znižane cene. — (Vstopnice so že v prodaji.) Opozarjamo na nedeljsko popoldansko predstavo Golij eve otroške igre »Jurček« in na nedeljsko večerno izvenabonmajsko predstavo »Smrt trgovskega potnika«, ki bo tokrat uprizorjena zadnjič za izven. Za obe predstavi veljajo znižane cene.
OPERA	*
Sobota, 31 Jan. ob 19.30: Cajkov-ski: »Evgenij Onjegin« Premiera.
Nedelja, 1. febr. ob 15:	Verdi:
TRUBADUR. Izven in za podeželje.
Dirigent Bogo Leskovic, režiser Hinko Leskovšek in scenograf akad. slikar Maks Kavčič so pri-
pravni novo izvedbo Čajkovskega opere »Evgenij Onjegin«, ki bo imela dre vi premiero. Na premieri bodo peli: Larino — Elza Kar-lovčeva, njeni hčerki Tatjano in Olgo Vanda Gerlovičeva in Bože-ha Glavakova, Filipjevno Dana Ročnikova, Evgenij Onjegin Je Samo Smerkolj, Lenski — Miro Brajnik, Knez Gremin — Zdravko Kovač. Stotnik — Vladimir Dolničar,
Zareckj — Anton Prus in Triquet — Ljubo Kobal. Kostumi so izdelani po zasnovi akad. slikarke
kostumov Alenke Bartl - Serševe, projekcije pa so delo akad. slikarja Marijana Pliberška. Zbor je naštudiral Jože Hanc. koreograf je Metod Jeras.
»EVGENIJ ONJEGIN, NA ODRU LJUBLJANSKE OPERE
Puškin je »Onjegina« zasnoval 9. maja 1823. Mnogi dogodki iz pesnitve so zakoreninjeni v njegovem resničnem življenju. Samo tri leta po pesnikovi prezgodnji in nasilni smrti se je rodil skladatelj, čigar genij je strnil dramatsko bistvo pettisočih vrstic poetove pesnitve v manj kakor tisoč vrstic. V glasbi Čajkovskega je »Onjegin« zaživel v novi razsežnosti.
Zamisel, da bi Puškinovo pesnitev prikazal v obliki opere, se je skladatelju prvič porodila spomladi 1877. »Ljubim Tatjanin lik«, je pisal bratu Modestu, »Puškinova poezija me je prevzela in ne morem se upirati hotenju, ki me sili. da k njej napišem glasbo«. Pisal je in se pripravljal na nesrečno poroko. »Lahko si predstavljaš, kako malo me vznemirja bližajoča se poroka,« je pisal bratu Anatolu, »če ti povem, da sem v tem času skomponiral dve tretjini opere«. Čajkovski ni mogel vzdržati pritiska zakonskega življenja. Preselil se je k sestri in instru-mentiral »Onjegina«. Modestu je pisal: »Ko bi vsaj hotela ta glasba tako ganiti poslušalce, kakor je ganila skladatelja samega.«
Tako je nastal »Onjegin« v melanholičnem in tragičnem skladateljevem razpoloženju. To ie opera
o brezupni ljubezni, ki sta jo na
našem odru oživila dirigent Bogo
Leskovic in režiser Hinko Leskovšek v sceni akad. slikarja Maksa Kavčiča. (Projekcije je izdelal akad. slikar Marijan Pliberšek).
Na premiera v soboto, 31. t. m. bodo nastopili:	Elza Karlovčeva
(Larina), Vanda Gerlovičeva (Tatjana), Boža Glavakova (Olga), Dana Ročnikova (Filipjevna), Samo Smerkolj (Onjegin) Miro Brajnik (Lenski), Zdravko Kovač (Gremin), Vladimir Dolničar (stotnik), Ivo Anžlovar (Zarecki) jn Ljubo Kobal (Triquet).
Osnutki za kostume so delo akad. slikarke kostumov Alenke Bartl-Serševe, vodja zbora je Jože Hanc, koreograf pa Metod Jeras.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 31. jan. ob 20: Juš Kozak, »Balada o ulici«. Izven. Nepreklicno zadnjič.
Nedelja. 1. febr. ob 15: E. de Fl-lippo, »O te prikazni«. Izven. Popoldanska predstava.
Ob 20: Držič. »Tripče de Utolče«. Izven.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da se je smrtno ponesrečil moj ljubljeni mož in zlati očka, sin, zet, brat in svak
SLAVKO M0ŠK0TEVC
iz Šentvida pri Grobelnem
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 1. februarja 1959, ob 10. uri izpred hiše žalosti na župno pokopališče. Globoko žalujoči: žena Hedvika, sinček Slavci, starši, brata in s.estra ter ostalo sorodstvo.
Šentvid pri Grobelnem, Sentjurij pri Celju, 30. jan. 1959.
Z žalostjo sporočamo tragično vest, da nas je dne 28. jannarja 1959
nenadoma in za vedno zapustil naš dragi kolega in sodelavec
Emeiik Maleza
CLAN UNIVERZITETNEGA ODBORA ZSj
Vestnega in požrtvovalnega tovariša bomo ohranili v trajnem spomiru'
UNIVERZITNTNI ODBOR ZSJ UNIVERZITETNI KOMITE ZKS
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Ljubljana, Mestni dom
Sobota, 31. ob 20: Br. Nušič: »Go-spa ministrica«, veseloigra. Izven.
Nedelja, l. febr. ob 15: J. Spicar: »Pogumni Tonček«, pravljična igra z godbo in plesom. Popoldanska predstava. Izven.
Ob 17: J. Spicar: »Pogumni Tonček«, pravljična Igra z godbo ln plesom. Popoldanska predstava Izven.
Ob 19.30: Blsson-Carrfe, »Maškarada«, veseloigra. Večerna predstava. Izven.
Torek, 3. febr. ob 16: J. Spicar: »Pogumni Tonček«, pravljična igra z godbo In plesom. Popoldanska predstava. Izven.
V soboto, 31. januarja ob 20. uri bo predvidoma zadnja večerna uprizoritev Nušlčeve veseloigre »Gospa ministrica«. V nedeljo, 1. februarja popoldne bosta dve, popoldanski uprizoritvi pravljične igre »Pogumni Tonček« in sicer ob 15. ln 17. uri. Zvečer ob 19-30 pa bo večerna uprizoritev zabavne veseloigre »Maškarada«. Ker je za predstave veliko zanimanje in ker so vse predstave razprodane kupite, vstopnice že v predprodaji pri gledališki blagajni v Mestnem domu, rezervirate pa jih lahko po telefonu na štev. 32-860.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Ljubljana. Komenskega ul. 12
Sobota, 31. jan. ob 20. url: Skow-
ronski - Slotvvlnski: »Direktorjev rojstni dan«. Satira.
Nedelja. 1. febr. ob 16. uri: »Janko in Metka«. Pravljična igra z godbo in petjem, ob 20. uri: Skowronski - Slot-winski: »Direktorjev rojstni dan« Satira.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Sobota, 31. januarja, ob 19.30; Verdi: »Traviata«. Izven Ln za premierski abonma.
Nedelja 1. februarja, ob 19.30: — Verdi; »Alda«. Red B. sedeži tudi v prodaji.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 Sobota, 31. jan. ob 17. url: J. Kal-nar »Zlatolaska«.
Ob 20.30: J. Kainar: »Zlatolaska« Za odrasle.
Nedelja, 1. febr. ob 11 in 15; Dr Jan Malik: »Žogica Marogica«.
Vstopnice za sobotno predstavo so razprodane. Za nedeljski predstavi so vstopnice še na razpolago na upravi Resljeva c. 36 od 10—12 ure razen nedelje in pol ure pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni. Rezervacije na tel. 32-020 (Od 10—12 ure).
Ročne lutke Resljeva c. 36
Nedelja, l. febr. ob 17. uri: A. Pa-pler: »Hudobni graščak«.
Prodaja vstopnic na upravi Resljeva c. 36 od 10—12 ure (razen nedelje) in pol ure pred začetkom predstave pri gledališki blagajni. Rezervacije na tel. 32-020 (od 10— 12 ure).
Opozarjamo cenjeno občinstvo, da bo zaradi obolelosti v ansamblu namesto napovedane predstave »Zmešnjave« uprizorjena igra Fr. Milčinskega »Dve veseli zgodbi«.
MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Kinodvorana »Soča«
Nedelja, 1. febr. ob 10.30: »VODNJAK ZELJA«. Omnibus mladinskih Igric.
Vstopnice so v prodaji na dan predstave pri blagajni kina »Soča«, rezervacije po tel. 22-011.
EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Križanke Sobota, 31. Jan. ob 17: J. Anouilh: »Sola za očete« — Prva repriza. Gostovanje gledališča »Ad hoc«. Vstopnice so v prodaji od 10 do 12 in dve uri pred predstavo; rezervacije po tel. 22-011.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Kranj
Nedelja, 1. febr. ob 16. uri — izven in za podeželje. Tennessee Wil-liams: »STEKLENI ZVERINJAK« Uprizori »Svoboda Center« Kranj Torek, 3. febr. ob 20. uri — izven Tennessee Williams »STEKLENI ZVERINJAK« — Uprizori Svoboda Center Kranj.
KONCERTI
Pianist Ranko Filjak iz Zagreba
bo koncertiral v ponedeljek, 2. februarja, za modri abonma. Spored obsega dela Brahmsa, Beethovna, Skrjabina. Kunca in Prokofjeva. Vstopnice v Filharmoniji.
Koncertna direkcija obvešča, da se solistični koncerti začenjajo točno od 20.15 Abonente modrega in belega abonmaja prosi, da plačajo zapadle abonmajske obroke.
K
OBJAVE
Ljudska univerza obvešča vse
delavce v kovinski stroki, kakor
tudi uprave podjetij in sindikalne organizacije, da prireja dopisni tedaj za pridobivanje kvalifikacij v kovinski stroki. Tečaj se bo pričel- v začetku februarja. Učna snov bo izhajala v zvezkih ter bo deljena na splošni in strokovni del.ki bo spremljan tudi s seminarji.
Prijave sprejema Uprava Ljudske univerze, Ljubljana, Cankarjeva c. 5-III do 15. H. 1959. Vsa podrobna pojasnila dobite istotam.
o
SLOVE
UMRLI
Sporočamo žalostno vest, da je po težki bolezni umrl zelo zaslužni sodelavec, borec NOV, rezervni kapetan, predsednik Občinskega ljudskega odbora SZDL Senovo, odlikovan » redom zasluge za narod III. stopnje' in medalje za hrabrost
Lojze Jazbec
NAČELNIK ODDELKA ZA GOSPODARSTVO. KOMUNALNE ZADEVE
ObLO SENOVO
Pogreb bo v nedeljo, i. februarja 1959, ob 15. uri izpred gasilskega doma v Sevnici na pokopališče.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu!
ObLO SENOVO, OBČINSKI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV, OBČINSKI ODBOR SZDL, OBČINSKI ODBOR ZB - UROJ, OSNOVNA ORGANIZACIJA ZK, OBČINSKI SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV, SINDIKALNE PODRUŽNICE DRŽAVNIH USLUŽBENCEV PRI ObLO SENOVO, KRAJEVNI ODBOR SZDL ŠENOVO.
Naznanjamo, da Je v 78. letu starosti umrla naša teta
MARIJA CRNILC • šivilja Pogreb bo danes ob 16. uri na pokopališče v Šmartnem pri Kranju.
Žalujoče rodbine: Cmilc, Obilčnik, Prešeren. Robnik
Stražišče 31 ianuaTja 1959
Z AVTOBUSOM NA JESENICE v soboto 31. Januarja 1959 na prvenstveno tekmo v hokeju na ledu med HK Ljubljana ln HK Jesenice. — Odhod avtobusov iz Ljubljane ob 14.15 url, povratek v Ljubljano okoli 19. ure. Vozovnice SO SAMO V PREDPRODAJI v soboto do 12 ure v poslovalnici v Ljubljani.
IZLET V PRAGO
z avtobusom od 12. do 16. marca
1959, ki ga prireja PUTNIK SLOVENIJA v sodelovanju s HOKEJSKO ZVEZO SLOVENIJE. V PRAGI ogled finalnega dela tekem za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. OPOZARJAMO NA IZREDNO ZNIŽANO CENO izleta in zato priporočamo, da ne zamudite izredne priložnosti.
Z AVTOBUSOM V LEIPZIG
v mesecu marcu z ogledom tradicionalnega mednarodnega velesejma, ene najpomembnejših tovrstnih prireditev v EVROPI. Izlet
organizira PUTNIK SLOVENIJA v
sodelovanju s trgovinsko zbornico Slovenije. Potovanje v Leipzig bo nudilo vsakemu udeležencu vse možnosti za temeljito spoznanje gospodarskega napredka v vseh delih sveta.
PRIJAVE ZA IZLETE SPREJEMAJO vse poslovalnice PUTNIKA SLOVENIJA, kjer zahtevajte tudi
točne programe in ostala pojasnila.
M ALI OGLASI
SLIKE ZA LEGITIMACIJE izdela najhitreje FOTO HOLYNSKI,
Cankarjeva 8.
FOTO HOLVNSKI se priporoča za vsa fotografska dela v ateljeju in na terenu. — Fotografiramo povsod, kjerkoli - želite. Telefon 21-683.	23381-2
GOSPODINJSKI POMOČNICI nudim lepo sobo, hrano in dobro plačo. Ljubljana. Stožice 222, nove hiše.	2183-1
FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem. Zupančič Bernarda. Trg mladinskih del. brigad 1.	2171-1
KLJUČAVNIČARJA, upokojenca, iščemo za vodjo manjše obrtne delavnice. Ponudbe pod »Pošten v Ljubljani« v ogl. odd. 2159-1 EMAJLIRAN ŠTEDILNIK prodam. Gornji trg 23 (bivša Flori-janska), Gruden P.	2157-4
starejso žensko za pomoč v gospodinjstvu sprejmem k dvema starejšima osebama. Ponudbe pod »Stalno« v ogl. odd.
1349-1
TRGOVSKEGA POMOČNIKA, ki
ima veselje do orožja in ribištva, vojaščine prost, ima možnost prigčitve za samostojno vodenje trgovine, sprejme takoj Puškarsko podjetje »Jelen« — Ljubljana, Gosposvetska c. 12.
1914-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO
takoj sprejmemo. Osebno se prijavite pri Marolt Tajda. Gerbičeva 64a, Ljubljana, vsak dan dan od ponedeljka dalje. 1929-1 &LIK ARSK O -PLE SKARS KI mojster, išče mesto poslovodje kjerkoli v Sloveniji. Pismene ponudbe pod »Obrtnik«, podružnici SP Maribor.	1829-1
KLEPARSKO in vodovodno instalacijsko podjetje Šiška. Ljubljana, Knezova ul. 28, sprejme takoj kleparske m vodovodno inštalaterske vajence.	1738-1
DOBRO IZURJEN čevljarski pomočnik, vojaščine prost, vešč vseh del te stroke, išče primerno zaposlitev. — Naslov v ogl. odd.	439-1
DOBREGA PEKOVSKEGA pomočnika, kvalificiranega, samskega, sprejme takoj: Pekarna »Piramida«. Ravne na Koroškem. Samska soba zagotovljena. Plača po tarif, pravilniku.	470-1
KOMISIJA za razpis delovnih mest podjetja »Agroservis« — Ljubljana, Draga 41. razpisuje delovna mesta Za: več vis. kval. ln kval. avtomehanikov in ključavničarjev, mojstra avtoelektri-čarja in šoferja D kategorije. — Prevoz od želez, postaje do delovnega mesta zagotovljen z lastnim avtobusom. Osebne pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja.	1852-1
ŠOFERJA za tovorni avto TAM iščemo. Nastop službe_ takoj. — Ponudbe pod »Sovražnik alkohola« v ogl. odd.	1766-1
MLAJŠO administrativno mpč s srednjo strokovno izobrazbo ali administrativno šolo išče podjetje na Viču. Plača 13.090 din. Ponudbe pod »Nastop službe takoj« v ogl. odd.	1765-1
TRGOVSKO POMOČNICO sprejmemo takoj al( pozneje. Plača po dogovru. Ponudbe pošljite do 15. H. 1959 pod »Vestna« v ogl. odd.	1671-1
KORESPONDEiNTKO z znanjem italijanskega Jezika išče zuna-njetrgovsilco podjetje v Ljubljani. Nastop službe možen tajsoj. Ponudbe v ogl. odd pod »italijanščina«.	1505-1
VAJENCA za puškarsko stroko sprejme Puškarsko podjetje »Jelen«. Ljubljana, Gosposvetska c.
12.	1915-3 KLEPARSKO ln vodovodno insta-
lacijsko podjetje Šiška, Ljubljana, Knezova ul. 28. sprejme takoj vajence za kleparsko in vodovodno instalacijsko stroko.
1737-3
KMETIJSKA ZADRUGA Ljubija-na-Polje zamenja elektromotor 16 KB za 10 KS ali proda:	1902-4
AVTOTRG LJUBLJANA Djako-Vičeva 4, bo dne 31. I. 1959 ob
13. uri v Kopru, Cankarjeva ul. 31, prodal na javni ustni licitaciji 6 komadov motornih- koles znamke »Gilera«. 500 ccm, rabljenih. Izklicna cena ob 67.000 do 178.200 din. Ogled vozil pred začetkom licitacije istotam.
1978-4
DOBRO OHRANJEN šivalni stroj »Singer - Faf«, kupim. Naslov v ogl. odd.	1953-5
SVEŽ KONJSKI GNOJ, vsako količino. kupi Mestna vrtnarija v Ljubljani, -Cesta na Rožnik 2.
1922—5
NA JAVORNIKU zaradi selitve prodam 2-stanovanjsko hišico s sadnim vrtom. Naslov v podružnici SP Jesenice.	1814-7
V STROGEM CENTRU oddajam garažo za Fiat 600 alt manjši voz. Ponudbe pod »Garaža« v ogl. oddelku.	1985-8
DEVE DEKLETI Iščeta skromno sobico za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v Ogl. odd.	1899-9
RAČUNOVODJO sprejme gospodarska organizacija v središču mesta. Nastop takoj ali kasneje Ponudbe z življenjepisom pod »Sposoben« v ogl. odd. 2195-1 UPRAVNI ODBOR podjetja »Ju-gorekl-am«, Ljubljana. Kidričeva
ul. 5, razpisuje mesto srekretar-ja podjetja. Pogoji; Pravna fakulteta ali večletna praksa na upravnih mestih. Nastop službe s 1. m. 1959. Plača po tarifnem pravilniku — Prošnjo vložite na upravo podjetja do 15. februarja 1959.	2190-1
KOMISIJA za sklepanje ln odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »Jugoreklam«. Ljubljana, Kidričeva ul. št. 5, razpisuje mesto litografskega pretiskarja. Pogoji; strokovna kvalifikacija ln praksa v pretiskarskl stroki in kurirja. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. — Prošnjo pošljite na uprov podjetja do 15. febr. 1959.	2191-1
GOSPODINJO (mlajšo upokojenko) rabimo dnevno 4 do 6 ur Iz Starega trga ali bližine. Naslov v ogl. odd.	2197-1
STANOVANJE in hrano nudim pošteni .in dobrosrčni ženski ali upokojenki za varstvo otroka jn pomoč v gospodinjstvu. Vse informacije dobite v tovarni kleja, Ljubljana, Smartinska c. 50 pri vratarju tovarne.	-9
MODELE za odlitke vam izdela točno in solidno: Ileršič. Rimska cesta 13.	1732-11
V VARSTVO sprejmem otroka od enega meseca dalje. Plačilo po dogovoru. Naslov v ogl. odd.
1992-2
MOTOR, 150—250 ccm, dobro ohra njen, kupimo. Ponudbe sprejemamo samo od državnega sektorja s ceno na naslov: Tkalnica Dombrava. p. Volčja draga.
506-5
ZLATO za zobe kupim. Naslov v ogl. odd.	2045-5
PLETILNI STROJ kupim. Fonud-be v ogl. odd. pod »Dober stroj«
2008-7
VESPO ali Lambreto, 125—150 ccm. kupim. Ponudbe v ogl odd. pod »Novejši model«.	1995-5
HISO na Gorenjskem prodam. — Naslov v ogl. odd.	1799-7
' ZA ENOSOBNO stanovanje nudim 140.060 din brezobrestnega posojila. Ponudbe pod »Miren« v ogl. odd.	1996-9
LEVAK MARTIN, trgovski poslovodja v Šentjerneju, Izjavljam, da sem Baškovec' Antonu, mehaniku v Krškem izmišljeno očital, da mi Je pri popravilu motorja zamenjal sestavne dele, kar Je neresnično in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
507-11
ZAVOD za varjenje LRS, Ljubljana, Erjevčeva IS, sprejme takoj ali po dogovoru dve strojepiski. Možnost stanovanja 2068-1 HOTEL Grajski dvor v Radovljici, zaposli takoj kvalificirano natakarico. Stanovanje preskrbljeno. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe na upravo hotela.	475-1
POTREBUJEMO dva kovlnotiskar-Ja z takojšnjim nastopom. Plača in ostalo po dogovoru. Hrana m stanovanje za samce preskrbljeno. Informacije pri Grm Ivan. Hranilniška 8, Ljubljana od 3 ure naprej.	493-1
TAKOJ sprejmemo kurirja in ključavničarje. Ortopedsko podjetje »Soča«. Ljubljana. Linhartova 47a.	2089-1
V TRSTU v veletrgovini »Felice«, via Carducci 41, nasproti pokriti tržnici, so na izbiro vsakovrstne bunde (vetrni jopiči) vseh vrst. dežni plašči za moške in ženske hlače iz žameta ter že izdelane cele obleke in posamezni jopiči, vse po najnižjih, v Trstu obstoječih cenah. Nadalje obveščamo da smo ravnokar prejeli 10.000 montgomery plaščev za dečke, ki so v prodaji za vsakega kup ca po reklamni ceni, to je 4000 Lit za komad. Torej pomnite, v veletrgovini »Felice« v Trstu dobite bunde po 2006 Lit. S tem odrezkom vam priznamo poseben popust.	45-4
KINO
KINOSPORED ZA SOBOTO KINO UNION: amer. barv. film »PLES NA VODI«. Igrajo: Esther Wilhams, Red Skelton in Harry James. Tednik F. N. 5. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 matineja istega filma. Ob 22 predpremiera franc. barv. filma »PA-RI2ANKA«. V nasl. vi. Brigitte Bardot.
KINO KOMUNA:	franc, film —
»OČKA. MAMICA. MOJA ZENA IN JAZ«. Tednik F. N. 5. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. Danes zadnjikrati KINO VIC: ital. barv. clnemasc. film »LJUDJE IN VOLKOVI«. — Režija: Giuseppe de San tis. — Igrajo:	Silvana Mangano. Yves
Montand in Pedro Armendariz. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. KINO SLOGA:	amer. barv. 've-
stern »RAN C PREKLETIH«. Režija: Fritz Lang. Igrajo Marlena Dietrich, Mel Ferrer in Arthur Kennedy. Predstave ob 15. 17. 19 in 21.
KINO SO CA: Jugoslovanska kinoteka predvaja franc, film »CLO-CHEMERLE«. Režija:	Pierre
Chenal - 1947. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Samo danes I KINO ŠIŠKA:	amer. kriminalni
film »DAMA IZ ŠANGHAJA«. Režija: Orson Welles. Igrata Rita Hayworth in Orson Welles. Tednik F. N. skozi ves svet št. 1. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21 uri.	j
Predprodaja vstopnic v'vseh ki-' aematografih od 9—11 ure in od 14 ure dalje.
MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8: ZAPRTO.
TRIGLAV:	Jugoslovanski film
»SAMO LJUDJE«. Tednik. V gl. vlogi: Tamara Markovič in Milo-rad Margetič. Predstave ob 16, 18' in 20 uri. Proda j a vstopnic od
15 dalje. Danes zadnjikrat.
•LITOSTROJ«: španski film »SMRT
KOLESARJA«, ob 18 in 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
GUNCLJE; amer. barv. film »GOSPODAR BAJLANTREA«, ob 17. in' 19.
CRNUCE »SVOBODA«: franc, film »SENTJERNEJSKA NOC«, ob 19. VEVČE: amer. barv. film »NALOGE ilAJOJUA LEKSA«, ob 20. DOMŽALE: amer. barv. film »PONI EKPRESS«, ob 18 in 26. KAMNIK »DOM«: jugosl. film »VH KONGRES KPJ«.
DUPLICA: amer. barv. film »LJUBIM MELVINA«, ob 19.
BLED:	jugosl.	film	»KALA«, ob
17 in 28.
NOVO MESTO »KRKA«; amer. barv. cinemascope film »PRINC ŠTUDENT«.
KRANJ »STORŽIČ«: ob 14.30 premiera mlad. filma »SESTAVLJEN PROGRAM V«.
Ob 16 in 18 amer. barv. film — »OVERLAND PACIFIK«.
Ob 20 in 22	»20.000 MILJ POD
MORJEM«. Vstopnice so veljavne od večerne predstave starega leta.
KRANJ »TRIGLAV«: amer. barv.
film »RDEČE PODVEZE«, ob 19. KRANJ »SVOBODA«: — premiera franc. barv. filma »FRANCOSKI CAN-CAN«, ob 18 in 20.
NAKLO: amer. barv. film »OVERLAND PACIFIK«, ob 19. KRVAVEC-CERKLJE: amer. barv.
film »PO CIM JE SLAVA«, ob 19. RADOVLJICA: amer. barv. cine-maseope film »PRINC IGRALCEV«. ob 20.
JESENICE »RADIO«: amer. barv. cinemase. film »DAMA IN POTEPUH«, ob 18 in 20.
JESENICE »PLAVŽ«:	angl.	film
»JAZ SEM KAMERA«, ob 18 in 20.
ŽIROVNICA; ital. barv. vistavis. film »VOJNA LN MIR« II. del, ob 19.30.
DOVJE: angl. film »JOČI LJUBLJENA DEŽELA«, ob 20. KOR.-BELA: amer. barv. film — »ČAROVNIK IZ OZA«, ob 19. MARIBOR »UNION«:	angl barv.
clnemasc. film »GLOBOKO SINJE MORJE«, ob 15.30, 17.45 in 20 MARIBOR »PARTIZAN«; — meh. film »UPOR OBESENCA«. ob
15.30. 17.45 in 20.
MARIBOR »UDARNIK«: - Ital. -franc barvni film »PUSTOLOVŠČINE CASANOVE«, ob 15.30. 17.45 ln 20.
PTUJ Mestni kino:	amer. barv.
film »ŽIGOSAN«, ob 17.30 in
19.30.
M SOBOTA »park«: ital barv. cinemascope film »ŠE JE PROSTOR ZA ENEGA«, ob 29.
KOPER »Soča«:	jugosl. - sovj.
barvni film »ALEKSA DUNDiC«. PIRAN:	amer. barv. cinemasc.
film »PREKO MNOGIH REK«.
INOZEMSKI, pleten, globok otroški voziček, prodam. Ogled popoldne. Kotnikova 15-1. levo.
2132-4
LEPO kuhinjsko kredenco z uro ugodno prodam Ogled Ob Ljubljanici 12.	2141-4
KOMBINIRAN otroški voziček (inozemski) prodam. Leben Ivanka, Okiškega 25. Ljubljana. 2118-4 NUJNO potrebujem 15 g 20-karat-neaa zlata za zobe. Naslov v ogl. odd.	2030-5
M B B !flB 0 B
Sobota, 31. januarja.
Dežurna lekarna: »Center«. Gosposka Ul. 12
NARODNO GLEDALIŠČE Ob 19.30: Verdi »Traviata«. Izven ln za premierski abonma.
niOTMinitiinn———
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš predobri mož, oče, in stari ata
JANEZ PAVLIČ
železniški upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, X. februarja 1959 ob 15. uri, iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: žena Francka, sin Ivo z ženo Stanko z vnučkoma Nevenko in Igorčkom ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, 30. januarja 1959.
.»MM:! JU-1
Umrl je v 83. letu starosti naš ljubi stric
L0VS0 KOS
posestnik v Savljah št. 5
Na zadnjo pot ga bomo spremili v nedeljo, 1. februarja 1959, ob 16. uri z njegovega doma v Savljah na pokopališče v Stožicah.
2alujoči: Jr. Ivan Bizjak z družino in ostalimi sorodniki ter družine: Retelj, Novak, Čebular in Frumen.
Savlje, 30. januarja 1959.
ma
Dotrpela je v 82. letu starosti naša nenadomestljiva mama, stara mama, prababica, sestra in teta
MR POZNIČ roj. ZURGk
Pogreb ljube pokojnice bo v nedeljo, 1. februarja 1959, ob 15.30 iz Jožefove mrliške vežice na 2alah.
2alujoči:	otroci	Pavla,	Francka,	Ivan,	Franc	ter
družine Škerjanec, Prelog, Poznič, 2urga in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, 30. januarja 1959.
Časopisni zavod »URADNI LIST LRS« v Ljubljani sporoča pretresljivo vest, da je umrla naša večletna sodelavka
ALOJZIJA ROZMAN
Na zadnjp pot jo bomo spremili in se poslovili od nje v soboto, dne 31. januarja 1959, ob 16.30, iz Krištofove mrliške vežice na 2alah.
Vestno in marljivo tovarišico bomo hranili v trajnem spominu.
»URADNI LIST LRS«
NOVA SLIKANICA
'V naši novi slikanici boste ■poznali toliko junakov, da smo kar v zadregi, katerega naj iz-
eremo, da ga vara predstavimo
•affinji dan pred začetkom slika-lice. Pa smo se vendarle odlomil. Kot vidite, vam predstavljamo prikupno črno deklico.
mtm
SETfi
se imenuje in postala bo dobra Magamijeva in Tikijeva prijateljica. Kako se je to zgodilo, boste izvedeli v slikanici Mimi Malenškove in Mikija Mustra, ki bo začela jutri izhajati.
Domače sredstvo proti muham
Domačini na otoku Sumatra uporabljajo še danes domače sredstvo za uničevanje mrčesa, muli, stenic, komarjev itd., čeprav je trg preplavljen z modernim, kemikalijami in praški. Suho ut-.o papriko stolčejo v prah, acuajo luskine čebule, malo timjar.a in soli. To zmes'vržejo na žareče oglje in zaprejo prostor. Dim uniči v nekaj urah ves mrčes.	„
KRIŽANKA
VODORAVNO: l. odstavitev, odpust, 8. Košček peciva, 9. sultanat na jugrovzhodni obali Arabije. 10. okrajšava za »starejši«, 11. biti na nogah, 13. rahel stik, 15. oranje 16. hitro hlapljiva tekočina. 19. okoliščine, priJlilke, 21. letorvilšče pri Kopru.
1	2	l	k	5	6	7
8						
9				m	10	
IUA		11		12	•	
	\k					
15		ikNiš	16		17	18 i
19		20				
21						
NAVPIČNO:	1. organ vida, 2.
rodna hiša, 3. užitek, 4. avtorjev delež od kosmatega dohodka izvajanega dela, 5. začetnici ruskega dramatika («Tri sestre«), 6. novica, 7. uradni spisi, 12. igralec. 13. žensko ime, 14. pristanišče v Alžiriji, 17. doba, 18. nemški veletok. 20. kratica za »Zvezo komunistov«.
REŠITEV VČERAJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: traktat, 8. lekarna, 9. amoniak, 10. ki, 11. test, 12. tir, 13. opal. 15. N(ikola) Z(rinski), 17. Kamerun, 19. Uranija, 20. Sa-ravak.
Lepa poteza prijateljev
švedskih
narave
Na severu Švedske že vrsto let ni bilo tako blage zime kot letos. Lastavice so kljub temu odletele kakor vsako leto ob istem času, razen enega para.
ki je ostal v toplem hlevu nekega kmeta. Lastavica je celo znesla tri jajčka in pridno valila. Ko pa je pred nekaj dnevi pritisnil mraz, se lastavičji par ni več odstranil iz gnezda. Kmetu sta se smilili živalicl, ki sta drhteli mraza in lakote. Obvestil je o tem društvo prijateljev narave, ta pa upravo letališča in letalski klub. Klub je postal dva svoja člana na kmetijo z nalogom, naj prineseta ptici. Lastavici in gnezdo so spravili v kartonsko škatlo, športno letalo Pa je vse skupaj preneslo v Stockholm. Tam je pošiljko prevzelo redno potniško letalo, ki vzdržuje zvezo z Afriko. Tam so gnezdo namestili pod napuščem hiše,
Kje je zobala zlata zrnca?
John Alvary je kupil na trg.. v Melbournu v Avstraliji kokoš, jo odnesel domov in zaklal. Nemalo se je začudil, ko je v njeni golši in želodcu našel nad 50 zrn zlatega kvarcita velikosti pšeničnega zrna. Takoj se je vrnil nazaj na trg in iskal prodajalca, nekega avstralskega domačina, toda ta J® bil vse kokoši razprodal in se vrnil v svojo vas ali na svojo farmo. Zdaj že nekaj tednov iščejo prodajalca kokoši, da bi od njega izvedeli, kje je kokoš zobala zlatonosna zrnca, ker je jasno, da je tam zlata v izobilju na površini zemlje.
lastavici pa izpustili. Samica je med potjo valila dalje, v Afriki pa je takoj zopet zasedla svoje mesto na jajcih. Svetovni tisk pohvalno poroča o tej
prisrčni akciji.
Mesna konserva po 135 letih
Nedavno so v britanskem inštitutu za znanstvena raziskovanja združenja proizvajalcev konservirane hrane odprli kon-servo težko 3 kg, ki je bila pripravljena leta 1823 za neko cdpravo v Antarktiko. Ker je napis odpadel, so bili mnenja, da je v konservi puding. Ko pa so jo odprli, so na presenečenje članov komisije ugotovili, ga je v konservi ovčje meso. Ker je bilo odlično ohranjeno, so ga poskusili. Meso je bilo še po 135 letih užitno.
t ■■	\
X; ;	_
Na Srednjem vzhodu prispevajo k pouku otrok tudi čete med-□arodnih sil Združenih narodov. Posamezne čete prirejajo kulturne prireditve, predstave in razstave. Na sliki vidimo razred, ki si pod vodstvom učiteljice ogleduje razstavo na prostem.
Največje mornarice sveta
Po Uoydovem poročilu je znašalo lani skupno število ladjevja na svetu 33.804 plovnih enot s 110.246.081 bruto registrskimi tonami. Na prvem mestu so po številu ladij še vedno Angleži, druge so Združene države Amerike, na tretjem mestu pa so Grki. Ne morda kraljevina Grčija, marveč njeni državljani, ki razpolagajo z' 10,5 milijoni bruto registrskih ton ladjevja. Med njimi je največ tovornih ladij jn tankerjev.
Grške pomorske družbe so že pred nekaj leti nadzorovale de-
setino svetovne tonaže te vrste plovnih enot. Zanimivo je, da plove pretežna večina tega ladjevja pod tujimi zastavami, predvsem pod zastavo Paname, Hondurasa, Liberije in še ne-, katerih majhnih držav. Vzrok za to je v cenejših taksah in majhnih davkih. Grška država nima od teh ladij dohodkov, saj tudi nikoli ne pridejo domov. Pod grško zastavo plove približno poldrug milijon bruto registrskih, ton.
V povojnih letih sl zelo prizadeva, da bi
»grškega« brodovja registrirala v domačih lukah. Da bi to dosegla, je pripravljena popustiti pri taksah in davkih. Če bo uspelo pritegniti drugod registrirane ladje v grške luke, bo Grčija po tonažl trgovskega ladjevja tudi v resnici tretja pomorska velesila na svetu. Med grškimi pomorskimi veleposestniki so znani zlasti Onas-sis, Lemos In drugi.
Grči j a yečino
IZ DANAŠNJEGA »PAVLIHE«
Drobiž
Pred dnevi Je zajelo silno neurje srednjezahodni del ZDA. Več rek je preplavilo bregove in povzročilo hude poplave, tisoči ljudi so ostali brez strehe, mobilizirali so narodno stražo, da je preprečila ropanje po zapuščenih domovih, v več mestih so razglasili izredno stanje.
Italijanski cariniki so odkrili potok, ki teče pod zemljo iz Švice v Italijo blizu Chiassa in po katerem so tihotapci že leta in leta spuščali tihotapsko blago.
Sovjetsko letalo 11-18 je doseglo nov svetovni višinski rekord. S tovorom IS ton je doseglo 12.471 m višine, z 10 tonami 13.154 m in s 5 tonami 13.247 m.
v?"'/,
'v
i/,
in \
M l
V
\/'/\
"r'
t\)
ZIMSKE IGRE
'V/' i' \'//
> //1
I I
/ M/1[\, I
Magneti pomagajo varčevati
Kot kaže, ameriške gospodinje le ne razmetavajo toliko, kot sl marsikdo zamišlja. Varčujejo že pri milu. Vsakdo ve, da pušča mokro milo povsod neprijetne sledove ter se tako nepretrgoma po nepotrebnem porablja. Močan magnet, ki ga gospodinja obesi nad umivalnik, bo pritegnil kos mila, v katerem je dolga, izredno tanka kovinska paličica. Tako se bo viseče milo hitro posušilo.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri
Koroškem gozdarskem podjetju Sloveni Gradec,
razpisuje naslednja mesta:
1. knjigovodje osnovnih sredstev,
2. knjigovodje za knjiženje materialnega knjigovodstva,
3. administratorja,
4. šefa plana in analitike,
5. gradbenega tehnika,
6. šefa vložišča.
POGOJI: za prvo in drugo delovno mesto popolna srednješolska izobrazba, za tretje mesto dvoletna
administrativna šola.
Za četrto delovno mesto fakultetna izobrazba ali ekonomska srednja šola z večletno prakso, za peto delovno mesto gradbeni tehnik z večletno prakso in šesto mesto nepopolna srednja šola z večletno prakso v vložišču.
Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe do 10. 11 1959 z navedbo dosedanje zaposlitve m kratkim življenjepisom tajništvu podjetja.
Plača po tarifnem pravilniku.
Nastop službp takoj ali po dogovoru;
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri
TOVARNI ORGANSKIH BARVIL, Celje
razpisuje naslednja prosta mesta:
1. likvidatorja faktur,
2. referenta za socialno zavarovanje in pers. evidenco,
3. stenodaktilografa.
Pogoji za sprejem:
ad 1. končana ekonomska srednja šola ali nižja šola z vsaj 5-letno prakso v računovodstvu z znanjem strojepisja in slovenske ter srbohrvaške korespondence,
ad 2. končana srednja ekonomska šola ali administrativna šola ali nižja šola z daljšo prakso in znanjem strojepisja,
ad 3. daktilograf z znanjem stenografije;
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoi ali po dogovoru.
Pismene ponudbe sprejemamo do 15. II. 1959.
Večje industrijsko podjetje v Ljubljani
5 razpisuje naslednja mesta:
Analitika
Pogoj: ekonomska fakulteta ali srednja strokovna izobrazba in daljša praksa v gospodarsko-računovod-ski službi.
Sela odseka za obračun zaslužkov
Pogoj: srednja strokovna izobrazba ter nekaj prakse v finančni službi.
Strojnega tehnika
v pripravi dela na vzdrževanju.
Pogoj: po možnosti krajša praksa v tej službi.
Elektrotehnika
Pogoj: 3-letna praksa pri vodenju in vzdrževanju elektro naprav.
Varnostnega tehnika
Pogoj: sanitarni, kemijski ali strojni tehnik in veselje do te službe.
Administratorke - strojepiske
Pogoj:	obvladanje	strojepisja	ter	po	možnosti
delno stenografije in krajša praksa v administraciji.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru.
Pismene ponudbe z opisom dosedanjih služb dostavite pod	*
»Kemična industrija« 515-24
VELEBLAGOVNICA
f/Mi
7~\
C—5
LJUBLJANA. PRED POŠTO PRIREJA V ČASU OD 30. JANUARJA DO VKLJUČNO 7. FEBRUARJA 1959
Gospodinjski teden
S 5<>/o POPUSTOM NA BLAGO ZA POSTELJNO PERILO, PRESITE ODEJE, ODEJE, POSTELJNA PREGRINJALA, ZAVESE DEKORATIVNO BLAGO, PRTE IN SERVIETE £ OBENEM OPOZARJAMO NA VELIKO ZALOGO POSODE, GOSPODINJSKIH APARATOV, JEDILNEGA PRIBORA ITD.
»Ce boš kričal, Zaba, te zadavim,« je zasikal detektiv kruto.
Vse je šlo brez pretepa in hrupa. Tudi če so bile na cesti še druge straže, ni mogla nobena opaziti, kaj se je zgodilo, niti slišati padca svojega nesrečnega tovariša, tako hitro je bilo vse opravljeno. Možaku so detektivi zamašili usta, mu vklenili roke ter ga odvedli proti policijskemu avtomobilu, še preden se je prav zavedel, kaj ga je podrlo.
»Kaj, ko bi prepeval?« je rekel Elk, ko sta zavila z Dickom v ulico nasproti tisti, kjer je bila Maitlandova nekdanja prestolnica.
Ne da bi počakal na dovoljenje, je Elk začel peti. Pel je z nežnim in potrtim glasom. Bil je zelo slab pevec in Dicku Gordonu ni bilo še nikoli treba poslušati bolj razglašenega petja. Toda na obeh straneh ceste bi utegnile stati straže in kmalu se je prepričal, da je bila Elkova previdnost potrebna.
V senci ulične svetilke je spet stala straža — visokorasel, tršat moški, ki je moral biti vestnejši od svojega prijatelja. Dick je zapazil v njegovih ustih nekaj svetlikajočega se in vedel je, da je to piščalka.
»Zaželi mi srečo,« je zapel Elk s turobnim glasom in se opotekel, »reci, da se mi bodo sanje uresničile...«
Svoje petje je spremljal z naglimi kretnjami. Z roko je pograbil piščalko in jo iztrgal možu iz ust. Ze v naslednjem hipu sta se z Dickom vrgla nanj in ga podrla na pločnik z obrazom navzdol. Elk mu je z njegovo kapo zamašil usta. Nato se je pred očmi ujetega stražarja zabliskalo nekaj črnega in lesketajočega se in hladen, okrogel predmet ga je zbodel za ušesom.
»Ce samo pisneš, boš mrtev, Zaba,« je rekel Elk.
Tolikšna ljubeznivost je moža povsem zmedla. Elk ga je postavil na noge in vtaknil nalivno pero nazaj v žep.
»Sedaj je vse odvisno od tega, ali je stražar, ki nadzoruje prehod med vrtovi, videl to ostudno prerivanje,« je rekel Elk, stepaj e si prah z obleke. »Ce je stal na začetku prehoda, ga je moral videti, zatorej utegnejo nastopiti nevšečnosti.«
Po vsej priliki pa je bil stražar kje sredi prehoda in ni slišal hrupa. Ko se je Elk približal prehodu, je prisluhnil in zaslišal zamolkle korake. Pomignil je Dicku, naj se ne premakne, sam pa smuknil v prehod. Toda stražar pri zadnjih vrtnih vratih Maitlandove hiše ga je slišal.
»Kdo je?« je vprašal z osornim glasom.
»Jaz sem,« je zašepetal Elk. »Nikar ne delaj tolikšnega hrupa.«
»Kaj počneš tu?« je rekel oni s pokroviteljskim glasom. »Dejal sem ti, da ostani pri svetilki.«
Medtem so se Elkove oči privadile temi in zdaj je moža že lahko videl.
»Po cesti se bliža dvoje čudnih ljudi. Rad bi, da si ju ogledaš,« je zašepetal.
»Kdo sta?« je vprašal neznanec tiho.
»Moški in ženska,« je zašepetal Elk.
»Ne verjamem, da sta za nas pomembna,« je zamrmral oni.
Zamlada je Elk igral nogomet; in ko je sedaj izračunal razdaljo do straže, se je znenada pognal naprej in brcnil. Mož se je zgrudil na tla. Sunek je bil tako močan, da mu je vzel sapo in govor. Iz sebe je spravil le še zamolklo hropenje. Elk je bil v trenutku na njem in mu s koščenimi koleni pokleknil na grlo.
»Moli, Zaba,« mu je zašepetal v uho, »toda nikar ne poskušaj vpiti!«
Pobiti ni mogel vpiti in je bil še zmerom brez diha, ko so ga pripravljene roke vrgle v patrolni voz.
»Skozi zadnja- vrata, fantje!« je tiho ukazal Elk.
Tokrat so mu nezaklenjena vrtna vrata delo olajšala. Tudi vrata v pomivalnico so bila odprta, pa tudi okno je Elk neslišno odprl. Škornje si je bil sezul in zdaj se je v nogavicah plazil po temnem hodniku. Po vsem videzu je ostalo v hiši še vse majavo pohištvo, zakaj otipal je mizico, ki jo je videl na hodniku pri svojem prvem obisku. Rahlo je pritisnil na kljuko Maitlandove sobe in odrinil vrata.
Bila so odklenjena, soba pa temna in prazna.
Elk se je vrnil v pomivalnico.
»V pritličju ni nikogar,« je rekel. »Poglejmo še nadstropje.«
Bil je sredi stopnišča, ko je zaslišal glasove. Ustavil se je. Pogledal je navzgor in zagledal pod vrati prednje sobe, v kateri je bivala Maitlandova gospodinja, svetlobo. Prisluhnil je, ni pa mogel razumeti nobene besede. Nato se je pognal in bil v treh skokih na vrhu stopnic. Stekel je po hodniku in se vrgel v vrata. Bila so zaklenjena. Luč v sobi je ugasnila. Ko se je trikrat z vso močjo zaletel vanje, so slednjič pod njegovo težo popustila.
»Vsi roke kvišku!« je zavpil.
Soba je bila temna in nobenega glasu ni bilo slišati. Sklonil se je k tlom in posvetil z žepno svetilko po sobi. Bila je prazna.
Njegovi možje so prihiteli za njim. Prižgali so namizno svetilko — stekleni valj je bil še vroč — in preiskali sobo. Bila je premajhna, da bi mogla kdo ve kaj skrivati. V njej je bila postelja, pod katero bi se bilo moč skrivati, toda tu niso našli nikogar.
Ob postelji je stala velika omara. Bila je polna starih oblek, obešenih na obešalnike.
»Ven s temi oblekami!« je ukazal Elk. »Za omaro morajo biti vrata, ki vodijo v sosednjo hišo.«
Pogled z okna mu je povedal, da stanovalci niso mogli zbežati po tej poti. Medtem so se na tleh nakopičile obleke in detektivi so pregledali zadnjo steno omare. Elkova domneva se je pokazala za pravilno: v steni so bila vrata, ki so vodila v sosednjo hišo.
Medtem je Dick naglo preiskal mizo, pokrito s papirji. Nekaj je našel in poklical Elka.
»Poglejte tole, Elk.«
Detektiv mu je vzel iz roke štiri gosto natipkane pole papirja.