France Malavašič. Deželne vlade ukaze in razglase je slovenil Malavašič za Metelkom od 1. 1847 do svoje smerti 1. 1863; tako tudi razne sostavke za BNoviceu, za Kinetijsko družbo, na pr. Miloserčnost do žival itd. L. 1860 je sostavil nekdo v BTriesterci" spisek pod imenom »Deutschthum in Krain", dal 1. 1862 »vermehrt und verbessert" v posebni knjižuri na dan ter pošiljal Slovencem celo na dom. Ker nihče ni hotel javno zavračati laži in budalij njenih, lotil se je tega pretresa Malavašič le zato, da se tudi po neraški pokaže, kakošni nGeisteskinder" so nemčurji ali nemškutarji na Kranjskem. Knjižici njegovi je naslov: 13) Krain und das Deutschthum. Entgegnung auf die Flugsctarift: nDas Deutschthum in Krain". Von einem Freunde der Wahrheit. Laibach 1862. 8. V. 31. Blasnik. Z geslom: rNur die Anmassungen, Unwahrheiten, Verdachtigungen, die logischen Ungeheuer sind es, welche wir bekampfen". (Dežman — Noten ohne Text — Illyr. Bl. 1849. S. 199). In na drugi strani Z vodilcera: nOhne Kenntniss der Sprache und Literatur eines Vol- kea cibt es keine Kenntniss des Volkes selbst; und doch massen sich so Viele, 13* deren ganze Kritik nur in einem Negiren alles Dessen besteht, was nicht iiber ihren Leisten geschlagen werden kann, Urtheile ttber ein Volk an, welches sie aus wasserigen Beschreibungen einzelner Touristen oder aus den Ausbruchen mancher Nationalitats-Renegaten kennen gelernt haben. Man muss in und mit dem Volke gelebt haben, in sein Denken und Fiihlen, in seine Sprache und Literatur in seine politische GescMciite und in die religiosen Anschauungen hineingedrungen sein, will man es verstehen, kennen, beurtheilen". (Prof. Dr. Vinz. Fer. Klun). — V predgovoru se pisatelj o nemščini svoji pač izgovarja: nDer Verfasser des BDeutschthu_i in Krain" moge mich von etwaigen sprachlichen Siindea gutigst lossprechen, indena ich — obwobl j e d e Nationalitat, hiemit auch die deutsche hocbachtend — von Haus aus mit Leib und Seele ein Slovene bin". Kakor Vodnik — pisal je tudi M a 1 a v a š i č nekaj po nemški; vendar dokaj bolje tekla mu je slovenščina. V tej se je poslednjikrat oglasil 1862. 1. 2. febr. v Ljubljanski čitalnici Vodniku na Čast po govoru, kteri je v mnogih ozirih vzgled Slovencem sploh in posebej učencem, ter nam v pravi podobi kaže Vodnika in Malavašiča; naj se torej po izvirniku (aNovic." 1862 str. 50. 51) pooatisne v dokaz! nNe hčšre, ne sina Po meni ne bo; Dovolj je spomina — Me pesmi pojol" — , Tako je pel v začetku tega stoletja naš oče Vodnik, — mož, kterega imenujemo Slovenca prvega, — mož, kterega iskrena ljubezen do domovine je unemala rojake na vse strani, — mož, kterega sto in četerti rojstni dan obhajati je namea nocojšne besede, namen mojega govora. Srce mi vpada, trese se mi v persih, ko prevdarira, česa se lotil setn, da bi dosegel svoj namen, in ustregel Vam, Gospoda! Pa vendar — skuŠDJa velja! BNe hčere, ne sina Po meni ne bo!" — — Imenitne, pomenljive besede! — Gospoda! ne zamerite, da jih obrnem drugače, kakor si jih je mislil naš oče Vodoik; ne zamerite mi, ako rečem brez ovinka, da je bil Vodnik v tej reči sicer prerok — pa v narodnem obziru kriv prerok, ko je p_l: Ne hčere, ne sina Po meni ne bol — — časi marsikoga prekanejo, in tudi njemu niso prizanesli. — Veselimo se, da se je tako zgodilo! Ozrem naj se po tej krasni dvorani, ali v lepe ravnine slovenskih dežel, ali v obertne doline, na višave planinske; ozrem naj se na bregove bistre Save, dereče Drave, šumeče Mure, doneče Soče — ali naj me peljejo oči na obrežje bogatega jadranskega morja — naj pogledam na cveteče polje naše mlade pa rodovitne literature povsod, povsod — in vse, vse mi pričuje, da ima naš Vodnik sinov, kolikor je pravih mož in mladenčev slovenskih — mož in mladenčev, kterim današnji čas ni vganjka, kterih srca napaja kri čisto slovenska. Gospodje! rekel sem, da je bil Vodnik kriv prerok, ko je p_l v svoji otožnosti: rNe sina po meni ne bo!" Prašam Vas, gospodje! ali ste Voduikovih misel? Gotovo ne bi ne eden Vas hotel — ne mogel — ne smel reči: jez nisem Vodnikov sin! Vidim Vam na obrazih, da ste njegovi zvesti, čvrsti sinovi, da ste tukaj v središču slovenstva namestovavci dragih bratov vseh slovenskih dežel, kteri nam nocoj morda v duhu pošiljajo svoje goreče želje, z nami se veseliti — z nami biti zvesti sinovi Vodnikovi! — Slava Vam! Slava vsem bratom Slovencoml  Ne hčere, ne sina Po meni ne bo! — — Ali je res, kar je Vodnik pel: BNe hčere po meni ne bo?" Gospoda! dovolite mi, Vas nekoliko peljati nazaj v Vodnikovo živ- ljenje — al da prav rečem — v Vodnikovo prizadevanje in trpljenje za narod slovenski. Mož pohlevnega pa stanovitnega srca je preiskoval nadzemlje, zemljo in podzemlje. Kodar koli pa je hodil, povsod je naberal gradiva — priprave svojim naslednikom, svojim zvestim sinovom. Zahajal je v tamno drobovje podzemeljskega sveta — zahajal je v borne kočice priprostega kmetiča kakor v mogočoe poslopja in gradove ponosnih grajšakov — vzdigoval se je v duhu med večno nepremikljivo ozvezdje, — pa povsod — na zeinlji, podzemljoinnad zemljoje dobival kaj gradiva ali priprave za nepodkupljivo in neprekupljivo narodnost — za omiko, za narodno zavednost — za domoljubnost svojih naslednikov, — svojih zvestih sinovl Marsiktero lepo cvetlico, marsiktero žlahtno rožico je pobral na veličanskih planinah, na rodovitnih ravninah, v obrtnih dolinah svoje domovine in jo vsadil v vert narodnosti. Tu jo je redil in ljubil zvesto in unetega srca, kakor redi in ljubi svoje priserčno dete zvesti oče, zvesta mati — do poslednjega svojega diha. Tamotni, mrzotni so bili dnevi tistega časa, — al duh, tudi v jeklene spone vkovan, zdrobi s časom verige in preraaga vsako overo duševno. Tudi Vodnikov duh je bil slaven zmagovavec. Glejte! kmalo po njem je prešinil enega njegovih najvredniših sinov — slavnega Prešerna, kteri je prerokoval svojerau narodu bolj vesele, bolj srečne čase, ko je pel: Vremena bodo Slovencom se zjasnile, Jim milši zvezde kakor zdaj sijale, Jim pesmi bolj sloveče se glasile! In kar je slavni Prešern prerokoval, to smo doživeli. Al ni ga veselja popolnega, ni je sreče cele, dokler ni skladnosti, dokler ni barmonije v družini, bodi si kakoršni koli. Vsak narod je družina, torej tudi slovenski narod. Lepa, čvrsta družina je. Nevtrmlljivo se bojujejo možje, sinovi, bratje te družine; nevtrudljivi delavci so na mladem, pa rodovitnem polji našega napredovaoja, naše omike — z eno besedo — naše narodnosti. Težko, težko je njih delo; — pa vsaka kapljica njih potu je sladko hladilo vsakemu marljivemu delavcu, kadar vidi, da mu pot ne moči obličja zastoDJ — brez uspeba. Al ukvarjajo naj se nevtrudljivi delavci od dneva do mraka, od mraka do dne, — brišejo in brišejo naj si pot s svojega obličja — njih prizadevanje ostane brez popolnega uspeha, ako jim manjka zvestih pomočnic, — pridnih podpornic! Še le potem oživi v vsakem prizadevanju, v vsakem početju duh napredovanja, oživi sladka harmonija, kadar prešine en dub, ena misel delavce in njih tovaršice; — še le potem se odseda delo in napreduje veselo, kadar je vse enih misel, enega srca! — — Padala nebeška mana Izraeljcom je v puščavi, Zginila je — ak pobrana Ni bila ob uri pravi. Gospel up naše sedanjosti! —- Gospodičnel up naše prihodnostil Nebeška mana svobode, narodnega napredovanja je padla na zenaljo slovensko. Vaši možje, vaši sinovi, vaši bratje hite jo pobčrati. — Ali jim hočete biti pomočnice, podpornice pri tem sladkem delu? Da! hočete bitil — Vidiin Vas, kako se Vam bistrijo krasne oči, kako se Vam rudečijo mili obrazi, kako Vam polje žlahno srce v persih; v duhu se mi zdi, da slišim milo šepetanje iz Vaših Ijubeznjivih ust: Tudi me vse smo zveste hčere Vodnikove, smo zveste hčere slovenske! Slava Vaml Slaval  Hitimo tedaj ročno poberati nebeško mano svobode na krasnem polji narodnosti — vsi enih misel, enega srca, da se bo od sedaj in na vse včke radoval duh očeta Vodnika in še našim vnukom in vnukov vnukom glasno oznanoval, da se je motil, ko je pčl: Ne hččre, ne sina Po meni ne b6! — —