FoStnlna plačana v eolorlni. Leto XII., štev. 202 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL 3. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čislo 7S 180 Wien št 105.241 Ljubljana, četrtek J. septembra 19)1 Cena t Din Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 ki 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582). Ceije- Kocenova ul 8 Telef št 190. Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu Sporazum med papežem in Mussollnljem Vatikan je popustil na vsej črti — Katoliška akcija bo izključila vsako posvetno udejstvovanje in se bo omejila na strogo verske zadeve Rim, 2. septembra s. Sporazum med fašizmom in Vatikanom, ki je sedaj sklenjena stvar, se opira na naslednja na- Katoliško akcijo je smatrati kot popolnoma cerkveno zadevo, ki je neposredno podrejena škofom. Ti cerkveni dostojanstveniki imenujejo tudi cerkvene in posvetne voditelje te organizacije. Za voditelje niso sposobne osebe, ki so znane kot opozicionalci režima. Zaradi svojih verskih ciljev se katoliška akcija ne sme baviti s politiko. V zunanjih oblikah svoje organizacije se mora vzdržati vsega, kar je značilno za politične stranke. Kot zastave lokalnih organizacij se smejo uporabljati samo zastave v narodnih barvah. Ustanovitev poklicnih organizacij in sindikalnih društev ne spada v program katoliške akcije in katoliška akcija se ne sme baviti z vprašanji, ki se nanašajo na sindikalne organizacije. Če so v katoliški akciji že sedaj združene skupine po poklicih, se smejo te skupine baviti samo z duhovnimi cilji. Mladinske organizacije, ki spadajo v katoliško akcijo, smejo imeti le take znake, ki ustrezajo verskim ciljem njihove organizacije. Poleg narodnih zastav smejo te organizacije imeti cerkvene zastave. Lokalna društva katoliške akcije ne smejo delovati na športnem in telesno-kulturnem polju in morajo svoje sestanke omejiti le na take, kjer se vrši vzgoja samo na verski podlagi. Italijanski tisk je v splošnem s tem sporazumom zelo zadovoljen in ga označuje kot pomemben uspeh na poti do notranjega pomirjenja v državi. Tudi vatikansko glasilo »Osservatore Romano« izraža svoje zadovoljstvo nad pogodbo in meni. da bodo katoličani vsega sveta zadovoljni s to rešitvijo. Kakor zatrjuje isti list, je sedaj tudi možno, da so Italijani člani katoliške akcije in obenem člani fašistične stranke. Napeto pričakovanje haaške razsodbe Odgoditev zasedanja sveta Društva narodov — Razsodba haaškega razsodišča bo objavljena v soboto — Živahne konference med državniki Nemčija odstopa od takojšnje izvršitve carinske unije z Avstrijo pod pogojem, če se pristopi k proučevanju š roko zasnovanega gospodarskega sporazuma med čim večjim številom evropskih držav. V sličnem smislu bo govoril tudi podkancelar dr. Schober, ki se bo izrekel za odgoditev izvršitve carinske unije z oziram na 6adanji težki gospo« darski položaj v Evropi in ria posebno ta« lišče. ki ga zavzema Avstrija. Ženeva, 2. septembra, n. Danes so vse dopoldne konferirali o fomiuili, s katero, naj bi se začasno likvidiralo vprašanje nemško-avstrijske carinske unije. Pri generalnemu tajniku Društva narodov se je vršila konferenca med Francoisom ponce* tom, dr. Curtiusom in dr. Schobrom, ki so razpravljali o eventualni stilizacaji te formule. Dunaj, 2. septembra, s. »Neues Wten«r Tagblatt« je prejel od svojega posebnega poročevalca v Ženevi vest, da je zunanji minister dr. Schober izjavil po sestanku z Grandijem. tamkajšnjim odločilnim osebnostim, da bo podal ostavko, če bi iz rešitve vprašanja carinske unije pred 6vetom Društva narodov izvirala politična bremena za Avstrijo. Ženeva, 2. septembra, d. Na splošno za« čudenje je biio odgodeio zasedanje sveta Društva narodov na petek popoldne. Kot vzrok za to odgoditev navajajo v krogih Društva narodov sestanek evropske komi* sije, ki bo pretresala med drugim tudi najbrže vprašanje nemško-avstrijske carinske unije. Evropska komisija s ebo sestala jutri ter ji bo predsedoval najbrž Briandov zamenik. Ne malo senzacijo je vzbudila tudi vest, da bo objavljena razsodba haaškega mednarodnega razsodisča v vprašanju avstrij-sko=nemšlke carinske unije šele v soboto 5. septembra. Ta vest je bila sprejeta 6 pre-ccišnjim nezadovoljstvom med francoskim delegati, ki so nezadovoljna z zavlačevalno tak :ko haaškega razsodišča. Opažati je živahno konteriranje med avstrijskimi in nemškim delegati, ki se po« svetujejo o nastopu ob priliki objave haaške razsodbe. Po zadnjih informacijah, je že skoraj gotovo, da bosta o tej zadevi govorila državni podkancelar dr. Schober in nemšk' zunanji minister dr. Curtius na eni izmed sej evropske komisije. V tem od* govoru bo zastopal dr. Curtius stališče, da Volitev avstrijskega predsednika Dunaj, 2. septembra, p. Snoči so se sestali zastopniki vladnih strank, ki so razpravljali o volitvah novega zveznega predsednika avstrijske republike. Na tem sestanku je bilo odločeno, da se izvrši volitev predsednika potom plebiscita kakor predpisuje nova ustava in ne v parlamentu, kakor so zahtevali socialni demokrati. Meščanske stranke bodo postavile skupnega kandidata, vendar pa še ni gotovo, kdo naj bi bil. Velenemška stranka zahteva, naj bi se kandidirala nepolitična osebnost, na katere kandidaturo bi mogle pristati vse meščanske stranke. Komunistični izgredi v Španiji Madrid, 2. septembra. AA. Po poročilu iz Medelline je predsednik tamoši*je delavske zveze zaprosil predsednika španske vlade naj takoj pošlje pomoč, ker bo sicer oddelek komunistov vdrl v Cordovo. Telefonske zveze z Medellino so prekinjene. Madrid, 2. septembra. AA. Na zahtevo parlamentarnega odbora, ki je preiskal, kakšna krivda zadene razne člane bivšega španskega direktorija, je vlada dala prijeti 6 generalov in jih internirati v vojaških zaporih. Madrid, 2. septembra. AA. Po poročilih iz Saragose so stavkujoči delavci postavili barikade iz miz in klopi in obmetavali redarstvo s kamenjen. Mnogo redarjev je hudo ali lažje ranjenih. Po kratki borbi pa so redacji razpršili manifestante in aretirali veliko število izgrednikov. Owen Young izdeluje načrt za omejitev brezposelnosti \Vashington, 2. septembra d. Znani ameriški finančnik Owen Young, ki je izdelal Youngov načrt, je bil imenovan za predsednika komisije, ki se bo pečala z vprašanjem omiljenja ameriške brezposelnosti. Po zadnjih statističnih podatkih je preseglo število brezposelnih v Ameriki že nad 10 milijonov ter že resno ograža brezposelnost ameriškega gospodarstva. Owen Young bo izdelal širokopotezen načrt za omejitev brezposelnosti s poživljenjem industrijske delavnosti in izvedbo velikih javnih del. Obsodba portugalskih upornikov Lizbona, 2. septembra n. Vse osebe, ki so bile aretirane v zvezi z nedavnim uporom, so že sojene. 20 častnikov in 63 vojakov je izključenih iz vojske ter bodo deportirani na otoke in v kolonije. Vsi civilisti, ki so sodelovali pri uporu, bodo skupno z vojaki deportirani. Moulin obsojen na dve leti ječe Rim, 2. septembra. AA. Fašistično izredno sodišče je obsodilo belgijskega profesorja Moulina, ki je bil obtožen, da se je udeležil zarote proti fašističnemu režimu, na dve leti ječe. Dva soobtoženca sta obsojena na isto kazen, dočim so dva druga oprostili. Državni pravdnik je predlagal za prof. Moulina pet let ječe. »Zeppelin« pristal v Pernambucu Pernambuco, 2. septembra. AA. Semkaj je prispel zrakoplov »Grof Zeppelin«. Prispel je iz Nemčije v Južno Ameriko v 71 urah. Za to pot je potreboval 1930. leta 100 ur. Zrakoplov je pristal v Pernambucu ob 17.18 uri (ob 20.35 srednjeevropskega časa. Praška Sparta v II. kolo Sparta : Juventus (Milan) 3:2 (1:1) - Ostra igra in izgredi na igrišču Dunaj, 2. septembra, s. Po izredno ostri in za oko nelepi igri si je danes praška Sparta v tretji tekmi z zmago nad Juventu-som izvojevala dostop v II. kolo tekem za srednjeevropski pokal. Italijani so izgubili igro, ker moštvo ni ohranilo mirnih živcev. Sodnik je moral že pred odmorom izključiti enega Italijana in 7 minut pred koncem, ko so bili izključeni še 3 igralci, je prišlo na igrišču do splošne« ga prerivanja. Posredovati je morala policija. Nekaj gledalcev je moralo zapustiti prostor. Navzočih je bilo 28.000 gledalcev in mnogi sploh niso dobili prostora. Italijani so bili tehnično boljši in požrtvovalnejši. Sparta je igrala svojo običajno pozicijsko igro, k-i ji je tudi prinesla pičlo zmago s 3:2 (1:1). Prvi gol je zalbill za Juventus levo krilo Borsi. V 22. min. je desno krilo Sparte Podražil s krasnim strelom izravnal rezuls tat. Po odmoru je zabil leva zveza Nejedly drugi, v 25. minuti pa Siilny tretji gol za Sparto. Italijanski srednji napadalec Ferrari je sicer zmanjšal še pred koncem razliko na 3:2, vendar Italijani niso utegnili več dohiteti Spairte. Tekmo je sodil Švicar Ruoff. Hmeljski trg Žatec, 2. septembra h. Današnje cene hmelja so bile povprečno 150 do 250 Kč. Za prvovrstni hmelj so plačevali 200 do 250 Kč, za srednje in slabše blago pa 150 do 200 Kč. Routniee, 2. septembra h. Današnje cene hmelja so se gibale med 180 in 200 Kč, največ do 215 Kč. Srednje kakovosti so bile po 150 do 175 Kč. VAM SPREMEMBE V VLADI Dr. Albert Kramer je imenovan za gradbenega ministra, Ivan Pucelj pa za ministra brez portfelja Beograd, 2. septembra. AA. Z ukazom Nj. Vet kralja z dne 2. septembra 1931 so imenovani za ministre brez portfelja: KOSTA TIMOTIJEVIČ, bivši minister; DR. IVAN PALEČEK, bivši minister; ANDRA STANIČ, bivši minister; IVAN PUCELJ, bivši minister; PAVAO MATICA, župnik iz Rednje; DR. AVDO HASANREGOVIČ, državni svetnik. Za gradbenega ministra: DR. ALRERT KRAMER, poslanik in pooblaščeni minister v ----3 Za ministra pravde: DR. DRAGUTIN KOJI6, bivši minister. Vsi novi ministri razen gg. Andre Staniča, Ivana Puclja in dr. Ivana Palečka, ki so odsotni, so danes ob 16.30 prisegli pred predsednikom kraljevske vlade generalom Petrom Živkovičem. Dr. Albert Kramer, novi gradbeni minister. je slovenski in vsej jueoslovenski javnosti že splošno znan. saj stoii vse svoje življenje v t>rvi vrsti naših javnih delavcev in ie oonovno zavzemal že razna odlična !n visoka mesta. V začetku letošnjega leta ie bil imenovan za našeza poslanika v Pragi in ie v tei funkciji mnozo »rinotnozel. da smo končno prišli do defi-nitivne trzovinske oozodbe z bratsko Češkoslovaško. Zdai ie bil po zaupanju Nj Vel. kralia pozvan na še važnejše mesto člana kraljevske vlade. Ivan Puceli. ki ie imenovan za ministra brez oortfeflja. ie enako že splošno znan naši iavnosti. Narodni poslanec ie bil od 1. 1920 do razpusta Narodne skupščine: dvakrat ie bil tudi minister in ie upravljal resora za kmetijstvo ter za šume in rudnike. Lani ie bil poklican v vrhovni zakonodajni svet. . . Dr. Dragotin Kojič, novi minister pravde, se je rodil 1. 1885 v Zaputi pri Kragujevcu. Študiral je pravo v Beogradu in Parizu in bil najprej advokat, nato pa je vstopil v državno službo ter bil nekaj časa tudi pri diplomaciji. Kmalu pa se je posvetil poli« tiki in je btil od 1. 1922 naprej narodni poslanec: v 1. 1924-25. je bil minister za šume in rudnike. Pred 6. januarjem je pripadal radikalni stranki. Kosta Timotijevic, minister brez portfelja, je bil rojen 1. 1870. v Grošniei pri Rragujev-cu. Po absolviranib pravnih študijah je b'l tri leta v sodni službi, nato pa se posvetil advokaturi in politiku Prvič je bil izvoljen v Narodno skupščino 1. 1903. in ie ostal njen član vse do 6. januarja 1929. Bil je dvakrat minister pred vojno in dvakrat po uedinje-nju, nazadnje notranji minister. Bil je eden najvplivnejših voditeljev bivše demokratske stranke. Andra Stanič, minister brez portfelja, je bil rojen 1. 1876 v Užicu. Dovršil je tehniško fakulteto v Beogradu in Berlinu, nato pa stopil v železniško službo. Od L 1912 naprej je b.il neprestano narodni poslanec; minister je bil prvič že 1. 1914, po uedinje-nju pa še dvakrat Nazadnje je bil 1. 1924-1925 prometni minister. Spadal je med voditelje bivše radikalne stranke. Dr. Ivan Paleček, minister brez portfelja, je rojen 1. 1868 v Osijeku. Bil je najprej sodnik, vendar pa je zaradi madžarskega pritiska izstopil iz državne službe in 6e posvetil svobodni advokaturi. V bojih proti Budimpešti se je pridružil srbohrvatski koaliciji in je bil skozi 10 let pred prevra« tom njen poslanec v hrvatskem saboru in deloma tudi delegat v budimneštanskem parlamentu. L 1919 je bil ban Hrvatske in Slavonije, v decembru istega leta pa je postal minister v Davidovičevi vladi. Bil je član Narodnega predstavništva in od leta 1925 dalje član Narodne skupščine. Pavao Matica, minister brez portfelja, po poklicu katoliški duhovnik, udejstvoval pa se je tudi politično in bil pred 6. januarjem več let narodni poslanec bivše rad ionske stranke, v kateri je igral veliko vlogo. Dr. Avdo Hasanbegovič. minister brez portfelja. no rodu musliman iz Bosne. Ab-solviral ie pravo, bil svoiečasno narodni poslanec, veliki župan v Mostaru in nato kot državni svetnik član našeza najvišieza unravneea sodišča. Direktni vagoni se še ne vzpostavijo Obnova prejšnjega stanja bo šele mogoča, ko dobimo garancije za varnost prometa Beograd, 2, septembra AA. Na brzojavno zahtevo, poslano našim pristojnim oblast-vom od zeneralne direkcije švicarskih zveznih železnic kot poslevodeče uprave Zveze za uporabo potniških in tovornih voz v mednarodnem prometu zlede vzpostavitve ponovnega direktne za prometa kurznih vazonov z Jugoslavijo, so pristojne oblasti odgovorile direkciji švicarskih zveznih železnic naslednje: »V odgovoru na vašo brzojavko z dne 22. avzusta 1931. nam je čast obvestiti vas. da se kurzni vazoni. kakor je predvideno v načrtu za dostavo vazonov, na zahtevo naših * političnih oblasti morajo še nekai časa zadrževati na juzoslovenskih mejah. Ponavliamo. da je nedvomno uzotovljeno da so bili atentati s peklenskimi stroji, postavljenimi v kurzne vazone. namenjene v Juzoslavijo. pripravljeni na inozemskih tleh. Dovolimo si prav tako oonovno opozoriti. da so kurzni vazoni. v katerih so bili peklenski stroji, prišli iz inozemstva samo čez teritorij avstrijske republike. Glede na ta dejstva si dovoljujemo obvestiti vas. da iuzoslovenske oblasti, dokler ne dobe potrebnih obvestil tako zlede rezultatov preiskave proti atentatorjem in njihovim udeležencem, kakor tudi zlede popolne varnosti za kasnejši direktni potniški promet z inozemstvom, ne bodo mogle ugoditi zahtevam poslevodeče uprave mednarodne zveze zlede vzpostavitve kurznih vazonov za Jugoslavijo.« Perčevič zopet na Dunaju Dunaj, 2. septembra AA. Iz poučenega vira doznavajo, da je podpolkovnik Perčevič prispel 31. avgusta na Dunaj iz inozemstva. Potoval je z madžarskim potnim listom. Prej so govorili, da je Perčevič avstrijski državljan, sedaj pa pravijo, da je madžarski podanik. Zanimivo pa je, da je svojčas Perčevič prispel v Avstrijo kot ju-goslovenski podanik. Kongres internirancev Ljubljana, 2. septembra Pripravljalni odbor za kongres internirancev, ki se bo vršil v Ljubljani in Mariboru, je prejel obvestilo, da je notranje ministrstvo kongres dovolilo. Kongres bo otvorjen v Ljubljani v nedeljo 6. t. m. Mučne bolgarske afere Policija ne more najti makedonstvujuščih, ki jih zahteva sodišče — Obletnica vohunskega škandala — Neprijetna afera bolgarskega generalnega konzula v Berlinu Sofija, 2. septembra. AA. V zvezsi s tož* bo roditeljev pokojnega Jordana Jurkova proti Krsti Poptodorovu in Petru Pece-Trajkovu kot intelektualnima morilcema njunega sina, je državni tožilec prosil 60-dišče, naj poišče in zasliši priče, ki jih na» vajajo tožitelijii. Te priče so Ciril Parličev, Georgije Pop Hristov in Koliš Trkov. Policija je našla samo poslednjega in ga za» slišala, prva dva pa sta neznanega bivanja. Sofija, 2. septembra. AA. Ob obletnici velike vohunske afere na Bolgarskem, piše »Novo Vreme«: »29. avgusta je minulo leto, odkaT je preminul odlični bolgarski oficir, polkovnik Marinopolski. Ta dan so ga našli obešenega v zaporu Gradalevske ce» ste. Polkovnika Marinopolskega so pokopa. Ji brez vojaških časti. Na njegovo hne 60 vrgli blato. Kdo je uibil tega odličnega oficirja? Protokoli komisije o načinu njegove smrti so prazni. Javnost pa ve za podrobnosti in so ji tudi znana imena krivcev. Zakaj nimajo ti toliko časti, da bi javno izpovedali: Mi smo ubili polkovnika Marinopolskega. Sodite na6!« O i6tft aferi piše »Zarja«: »Zainteresira' ni k ogi še vedno molče. Poročnik K rum Aleksijev je pro6t, Andrejev je v zaporu, toda v zaporih je dovolj rrae6ta še za druge. Tjakaj spadaijo tudi oni. ki 60 si to vo» hunsko afero izmislili in ubili bolgarskega polkovnika Marinopolskega«. Sofija, 2. septembra. »Zarja« poroča, da bolgarski generalni konzul v Berlinu Niko-dikarov, ki je bil obtožen pred berlinskim sodiščem zaradi potvorbe li6tin, krive pri- ko bolgarskega kralja, ki mu je bil čestital k njegovi 601etnici. Li6t protestira proti taki zlorabi kraljevega imena in pravi, da je treba temu procesu posvetiti veliko pozornost, ker je že doslej napravil v Berlinu pri vseh prijateljih bolgarskega naroda najslabši vtis. Rumunska kraljica mati obolela Bukarešta, 2. septembra, g. Kraljica mati Marija je na gradu Sinaji hudo obolela. Kraljica se bo v nekaj dneb odpeljala v Baldžik ob črnem morju, kjer se bo pripravila za operacijo, ki bo najbrž potrebna. O »Nautilusu« ni glasu London, 2. septembra Z »Nautilusa« že 70 ur ni nobenih vesti. Zadnja vest veli, da nadaljuje med ledom svojo pot pro ti Severnemu tečaju. Poznavalci polarnih pokrajin se boje, da se je podmornici kaj dogodilo. Verujejo pa, da bo Wilkins napravil vse mogoče, da se bo vrnil zdrav in čil s svojimi tovariši. Francosko-ruska pogajanja Bukarešta, 2. septembra g. Rumunska javnost in vlada zasledujeta z velikim zanimanjem potek francosko-ruskih pogajanj v ženevi Adeverul« objavlja danes informacijo, da sta Francija in Poljska od po-četka teh pogajanj stalno obveščali ru-munsko vlado o njihovem poteku. Francija in Poljska sta izjavili, da ne bosta podpisali nobene pogodbe s sovjetsko Rusijo. sege in izsiljevanja, predložil sodišču med t h kateri ne b' bila pritegnjena tudi Rumu-drugiimi obrambnimi 6pisi osebno brzojav* nija. Prebrana pasivnih krajev Beograd, 2: septembra. AA. 31. avgusta t. I. je bila v ministrstvu za socialno politiko m narodno zdravje konferenca o prehrani državljanov v pasivnih krajih. Predsedoval ji je minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Marko Ko-strenčič. Na konferenci so bili zastopniki ministrstva za kmetijstvo in prometnega ministrstva, zastopniki savske, primorske, vrbaske in zetske banovine itd. Banovtn-ski zastopniki so predložili poročila o velikem pomanjkanju živil in hrane za ljudi in živino zaradi suše na področju njihovih banovin. Zato je treba za te kraje poskrbeti primerne količine živil in hrane iz aktivnih delov naše države. Poročevalci so predložili natančne podatke in obenem stavili predloge o načinu, kako pomagati pasivnim krajem. Predlogi konference bodo predloženi vladi v nadaljnjo rešitev. Smrtna nesreča slovenskega rudar ja v Bosni Sarajevo, 2. septembra, n. Včeraij se je v rudniku Kukavice dogodila težka nesres ča, pri kateri je izgubil svoje življenje slovenski rudar Ivan Ručnik. V rovu rudnika je že dalje časa gorel premog, ki ga niso mogli pogasiti. Uprava rudnika je zato pustila zasuti goreči premog z zemljo. Včes raj ga je zopet odkopala, da vidi. ali ie ogenj pogašen. V rov sta šla Ručnik in še en rudar opremljena s plinskima maskama. Opozorili so ju. naj ne hodita predaleč. Ruonik je šel kakih 15 metrov v rov ter se zgrudil nenadoma na tla. Njegov tova* riš se je mogel umakniti še do vrat, kjer pa se je tudi on zgrudil. Ko so Ručnika izvlekli iz rova, je bil že mrtev. Obvezno zavarovanje proti toči v dunavski banovini Beograd, 2. septembra AA. Na podlagi zakona o zavarovanju proti toči z dne 10. februarja t. 1. je dunavska banovina sestavila uredbo o zavarovanju posevkov in plodov proti toči na podlagi prispevkov, ki naj bi jih plačali vsi lastniki, oziroma obdelovalci zemlje v dunavski banovini. To uredbo je dunavska banovina predložila ministrstvu pravde v proučitev in potrditev. Čim bo uredba potrjena, bo stopila v veljavo. Vsekakor se bo to zgodilo še v toku sedanjega gospodarskega leta. Dunavska banovina bo na ta način prva, ki bo uvedla obvezno zavarovanje proti toči. Turčija kupuje italijanska letala Rim, 2. septembra, s. Kakor se je izvedelo iz dobrega vira. bo turška vlada kupila v Italiji 18 vodnih letal tipa »Savoia-Marchetti«. Letala bodo tudi opremljena z italijanskimi motorji in bodo še tekoč* leto dobavljen? Macdonaldov odgovor delavski stranki Na protestne resolucije bo odgovoril takrat, ko bo izvršil svoj program - Program za žtednjo izdelan London, 2. septembra. AA. Danes so objavili odgovor ministrskega predsednika Macdonalda na resolucijo delavske stranke v Seahamu, ki ga poziva, naj odstopi. V pismu pravi Macdonald med drugim: »Obžalujem zelo, da je vaš izvršni odbor, ne da bi poznal dejstva, sprejel resolucijo, ki 6te mi jo sporočili. Naj je nesporazuma 'jenje še tako veliko, vendar morajo tudi -«jr»olj površni opazovalci, ki morda meni« ju, da so se moji tovariši oddaljili od svojih načel, priznati, da so storili vse, da ohranijo življenjski standard brezposelnih na čim višjem nivoju, Čc razpravljate o teh stvareh v razmerah braz panike in poloma, se imate zahvaliti cdinole meni in mojim tovarišem, ki so s svojo akcijo 6toi'ili vse, kar so mogli. Če smo prisiljeni pozvati brezposelne, naj sprejmejo razmere, ki so za njih drugačne kot leta 1929, storimo to, ker jih želimo obvarovati pred poslabšanjem, ki bi bila za njih zares tragična nesreča. Ker želim obvarovati velike mase te države resne nesreče, bom odgovoril na vse resolucije šele potem, ko izvršim svojo dolžnost, in nc poprej. Naj si bodi kateri- koli nesporazum med menoj in mojimi pristaši, upam, da ste uverjeni, da bi mi ^ilo zelo težko prekiniti krasno soglasje, ki jo vladalo doslej med nami.« London, 2. septembra. AA. Ker je ministrski svet snoči že končal razpravo o nas črtu za štednjo pri državnih izdatkih, jc danes pozval parlamentarne poročevalec, naj mu dajo zakonodajno obliko. Ministrski svet je davi nadaljeval razpravo o po-ročriiiu finančnega odbora in pričel prouče« vati davčne predloge. Kabinet jc odločen izdelati čimprej in kar najskrbneie načrt za uravnovesenje državnega proračuna in ga predložiti že prihodnji teden parlamentu. Poročajo, da so ministri prav zadovolj« ni z dosedanjim delom in bodo svoje načrte ohranili do predložitve parlamentu, v največji tajnosti. London, 2. septembra. AA. Minister dela sir Henrv Bettcrton je po posvetovanju z delavskimi organizacijami, z delodajalci rn zaikladnim ministrstvom, imenoval posvetovalni odbor, ki bo razpravljal in poročal o neskladnosti, ki 6o nastale pri izvajanju zakona o zavarovanju proti brezposelnosti. CIKORI7A Poraza dveh velemojstrov Bogoljubov in Niemcovič sta zgubila proti Maroczyu in Stoltzu — Dr. Astaloš in dr. Vidmar sta igrala remis — Deprimirani Pire Je podlegel Kostiču Evropska gospodarska kriza v ameriški luči Treba je obnoviti politično zaupanje med evropskimi narodi London, 2. septembra d. »Central Nevvs« prinašajo poročilo svojega gospodarskega referenta o pogledih ameriških finančnikov na evropske finančne razmere. Ti krogi gledajo še vedno z velikim nezaupanjem na razvoj finančnih prilik v Evropi. Predvsem smatrajo, da je potrebna za rešitev evropske gospodar, krize odstranitev stalne politične nesigurnosti v Evropi. Optimizem, ki je bil zvezan s Hoovrovo akcijo za od-goditev reparacljskih plačil in plačevanja vojnih dolgov je bil precej neumesten, ker se je pričakovalo, da bodo mogle zaradi tega prizadete države že tekom enega leta urediti svoje finance ter podpreti težko prizadeto narodno gospodarstvo. V kratkem Izpremembe v sovjetski notranji politik! V sovjetski notranji politiki se zadnje ča-?e opazuje važna iTrurememba v taktiki. Že Stalin je nedavno poudarjal potrebo, da se Uorna sila vladajoče stranke osvobodi kričavih gesel ter se posveti v«a pažnja bistvu dela in resničnih, nele navideznih uspehov. Odslej ?o nekako izginile razne potemkinšči-rf in tako na javnih zborovaniih, kakor v tisku je dovoljena prva plaha, objektivna in dobronamerna kritika državne uprave. Poznavalci prilik pojasnjujejo to izpremembo s trditvijo, da gre državi sorazmerno po sreči izvedba petletnega načrta in da imajo fcremefjski mogotci že možnost pokazati tako domačemu ljudstvu, kakor inozemstvu nekoliko uspehov, ki vzdrže kritiko. Voditelji komunizma se čutijo močnejše, samozavest nojše in varnejše, ker lahko nasproti r čil kom ogromnih žrtev vsega ruskega naroda postavijo vsaj nekoliko efekta teh veli-kar?skiri TTflporov. Iz istega razloga so lahko izvedli tudi izmenjavo vodilnih osebnosti v državni politični upravi, zloglasni GPU. ki je bila inozemstvu večen kamen spodtike, doma pa ftrah. ki je s surovini terorjem visel kakor nmra mrl ruskim javnim življenjem in oviral vsak zdrav in pameten razvoj. Po zad-Miih treh velikih političnih procesih, ki so Tiusiji v inozemstvu toliko škodili in porušili komaj začenjajoče se zaupanje zaoada. je ■vodja sovjetske industrializacije Ordžoni-kidze odkrito naglasi] škodljivo postopanje politične uprave, ki je s kruto naslado zalezovala ravno najboljše intelektualne delavce. . Kakor načelnik politične uprave Menžinski zavoljo hude živčne bolezni že dolgo ne vrši več svoje funkcije ter ga je na tpin mestu doslej zastopal podnačelnik Jagoda, človek krotkega imena, vendar neznanske krutosti, rod vodstvom imenovanih dveh si je ta ustanova dovolila še v preteklih dveh letih nešteto škandaloznih prijemov, tako da je samemu boljševiškemu vodstvu začelo presedati to divjanje. Ako bi šlo 1ako naprej, bi sovjetska vlada izgubila najboljše intelektualne delavne sile, ki bi se morale braniti vsakega odgovornega dela in mesta. Spomniti se je treba, da je pri procesu proti 4S, lani ustreljenim voditeljem fovjetskih podjetij preiskava le nekaterim dokazala malenkostne malverzacije. GPU na ;e zavoljo strašilnega vzgleda obtožila, obsodila in ustrelila celo vrsto čisto nedolžnih voditeljev raznih državnih podjetij. Pri obravnavi proti sabotažnikom v doneškem pre-mogokopnem revirju je državni tožilec obtožencu Bogdanovu priznal, da je njemu poverjeni odsek sicer nakopal več premoga nego vsi drugi odseki, pa je bil Bogdanov usmrčen, ker je bila rpo njegovi preteklost.! sodeč dana možnost sabotaže'. Kakor rečeno, se je vse inozemstvo zgrozilo nnd takšno sodno orakso, pa tudi ruska javnost je spoznala veliko škodo, ki io dela industrializaciji :vtovariše; Jagoda. Po zadnjem procesu proti sedmim profesorjem, ob-dolženim pripravijania tal za vojaško inter-o-ncijn zapadnih držav proti Busiji, se ie pokazalo, da metode Menžinskega in .Jagode niso več sodobne. Obdolženci so priznali vse očitane jim pregrehe, pa sodisče na splošno iznenad^nie ni izreklo, niti ene smrtne ob-f- idb". Od igrana sodna komedija in mila sodba je bila prvi znak novega kurza. Govorice so vedete povedati o reorganizaciji te grozotne institucije in so bile. kakor vse ka-*'<\ utemeljene. Jagoda je bil na zahtevo Ord/onikidzeja in državne komisije za izvedbo petletnega načrta odstavljen od vodstva, na njegovo mesto pa je prišel Akulov, mož meščanskega nokolenja in tipičen intelektualec sodobne Ilusiie. Okol isčina, da ie načelstvo GPU zasedel zastopnik onega slo'a, ki ga je politična uprava na najkrutejši način preganjala polnih deset let in ga je skoro doslovno tudi zatrla, najavlja razveseljivo izoremembo pravea sovjetske notranje nolitike. Obenem z Jagodo ie bil izločen iz GPU tudi oddelni predstojnik Mesing, ki je bil premeščen v fcomisarijat za zunanjo trgovino. Ofenziva proti metodam GPU je izšla od samega Stalina, ki je dejal, da so vse sovjetske institucije v teku razvoja že menjale SVoi prvotni pravec, samo v politični j nravi ie ostalo vse pri starem, dasi je tu osobito potrebna remedura. Ta izjava je ohrabrila času se bo treba pričeti baviti z vprašanjem, kaj ukreniti po 1. juliju 1932., ko poteče Hoovrov moratorij. Do takrat bo potreba izdelati načrt, ki bo temeljito preuredil evropske gospodarske prilike. Prva podlaga za tako akcijo pa je vzpostavitev medsebojnega zaupanja med evropskimi državami, ki jo bo mogoče doseči z odstranitvijo cele vrste vplivov, ki preprečujejo vse -še tako dobre namere. Predvsem bo treba pristopiti k ureditvi francosko-nemških odnošajev. O možnosti take akcije najlepše priča zadnji 400-m:Ii-jonski dolarski kredit, ki sta ga dovolila New York in Pariz Angliji za osiguranje tečaja funta šterlinga. osrednjem izvršnem odboru, da je v nizu senzacijonalnih člankov ožigosal sramotno stanje sovjetskega pravosodstva. Članki so izšli v uradnih »Izvestjih« in Solje je navajal strahovite podrobnosti, zahtevajoč ostro kazen za one državne tožilce vrše svoj posel tako brez v tega tisoči in tisoči nedolžnih ra lastno pobudo preiskal okoli tisoč prime rov in po njegovem prizadevanju je bilo izpuščenih iz ječe takoj 700 obtožencev, za 200 dnigih pa je dosegel znižanje kazni. Predvsem se je seveda morala izvršiti iz-prememba v politični upravi, koje postopanje je bilo v obraz vsaki pravici in je pravni čut ruskega naroda skoro popolnoma zatrlo. Od teh reform si obetajo dobromisleoi, industrializaciji naklonjeni nestrankarski življi v sovjetski Rusiji več ugodnosti nego od celotnega petletnega načrta. »Ljubljana v jeseni«: Včeraj je bil poset na jesenski vele-sejmski razstavi zelo velik, kar se običajno opaža po pričetku novega meseca. Zanimanje za prireditev še vedno raste, opaža pa se tudi že velik pritok interesentov-kupcev. Glavni naval pa pride šele ob koncu tedna, ker bo šele od 4. t. m. veljala četrtinska vjžnja za posetnike prireditev kraljevega tedna. Doslej jc velc-sejem posetilo že nad 30.000 ljudi. Napovedani so tudi že številni obiski raznih šol pod vodstvom uč:tc!)jev in profesorjev. Prav živahno se razvija kupčija v industrijskih paviljonih »II« in »F«. Razstavi j alci raznih strok, kakor pletilne industrije, oblačilne konfekcije, pletilnih strojev, gramofonov in radio-aparatov, vsi brez izjeme izjavljajo, da so bolj zadovoljni z dosedanijim uspehom kakor ob priliki pomladnega sejma. Zadovoljni so z uspehom tudi razstavljalci živil: keksov, 1 čokolade in sladke konfekcije. Kvalitativni izdelki oče'ov trapistov in splitske »Dalme« imajo svoje stalne ljubitelje. Bled, 2. septembra d. Danes se je z VIII. kolom pričela druga tretjina mednarodnega šahovskega turnirja. Odigrane so bile partije; dr. Astaloš—dr. Vidmar, Kostič—Pire, Maroczy—Bogoljubov, dr. Aljehin—Flohr, Niemcovič— Stoltz, dr. Tartakower—Colle in Spielmann—Kashdan. Najzanimivejši sta bili danes partiji Maroczy—Bogoljubov in Niemcovič—Stoltz, pri katerih sta oba velemojstra izgubila. Dr. Astaloš in dr. Vidmar sta danes igrala dokaj nezanimivo partijo. Dr. Astaloš jc otvoril špansko partijo ter je igral zelo solidno, nakar je prišlo do velike izmenjave figur. 2e v 15. potezi je nastala končnica brez šans za enega ali drugega. Zato sta sc oba mojstra zc-dinila za remis. Kostič in Pire sta igrala težko igro s Caro-Kannovo obrambo. Pire je nepričakovano začel izmenjavati figure in zašel v neugodno pozicijo. Deprimiran, kakor je zaradi zadnjih neuspehov, je nato nervozno igral dalje in prav po nepotrebnem po 45. potezah izgubil partijo. Maroczy je proti Bogoljubovu igral v starem stilu krasno francosko igro s skakači. Maroczy je v napadu dobil najprej kmeta, nato celo figuro ter je imel v 25. potezi že trdnjavo več. V 30, potezi se je Bogoljubov vdal. Dr. Aljehin je proti Flohrti otvoril z damskim gambitom, ki ga je Flohr sprejel. Nadaljeval pa Flohr ni posebno do- bro. Zašel je v zelo težko pozicijo ter izgubil damo in partijo že pred 14. uro. Niemcovič je danes doživel svoj četrti poraz, in sicer proti mlademu švedskemu mojstru Stoltzu, ki je igral proti njemu zelo solidno partijo. Niemcovič je bil kmalu v veliki premoči ter se je zdelo, da bo v nekoliko potezah zmagal. Tik pred zaključkom dopoldanske igre pa je Niemcovič nervozno forsiral napad, izgubil damo ter se je po 37. potezi v-lo huda predla. Colle, ki si je bil izbral Aljehinovo obrambo, je bil žrtvoval kmeta za napad in izvrstno stal. Kasneje pa je popustil, izgubil vse svoje šanše in dr. Tartakower je zmagal po 52. potezi. Spielmann in Kashdan sta igrala damski gambit. Kashdan je izgubil kmeta in bi bil moral partijo prav za prav izgubiti. Vendar pa se je spretno umaknil v končnico, ki ie popoldne končala remis. Stanje po VIII. kolu je naslednje: dr. Aljehin 7 in pol. Spielman o in pol, Bogoljubov in dr. Vidmar 4 in pol; Kashdan in Kostič 4; dr. Astaloš, Flohr, Ma-roczy, Stoltz in dr. Tartako\ver 3 in pol, Colle in Niemcovič 3. Pire 2 in pol. V jutrišnjem IX. kolu se bodo vršile zelo zanimive partije, in sicer dr. Vidmar—Spielmann, Colle—dr. Astaloš, Niemcovič—dr. Tartakower, Pire—Stoltz, Flohr—Kostič. Bogoljubov—dr. Aljehin in Kashdan—Maroczy. Učiteljske počitnice dela in izobrazbe Beseda ob zaključku številnih učiteljskih tečajev Ljubljana, 2. septembra. Počitnic je konec in v prosvetnih hramih se zopet začenja delo. Velika večina učiteljstva naše banovine pa prav za prav ni imela počitnic, ker je uporabila svoj prosti čas za strokovne študije, ki so jih „ nudili razni tečaji. Gotovo ni bilo v no-Prijetno te preseneti izprehod po paviljo- benem letu tako vsestransko preskrbljeno nu težke industrije in kovinskih izdelkov. | za strokovno izobrazbo učnih moči, ka- Tu vzbujajo pozornost med drugim moderne ekonomične peči za ogrevanje velikih prostorov, kakor dvoran, delavnic itd. Te peci so glede na veliko kapaciteto maijhne in prihranijo 50 odst. na kurivu. kor letos. V celoti je bilo nad deset tečajev, ki so jih priredili banska uprava, poverjeni-štvo UJU, Pedagoška centrala v Mariboru in Podmladek Rdečega križa. Posebna naše prvovrstno pohištvo. Tu se že množe tabJce z na.pisom: »Prodano«-, »Enkrat prodano«, »(Dvakrat prodano«. Seveda jo na teh tablicah vedno tudi zapisano komu je kaka stvar prodana, da se ne bi ne- ske in obrtniške mladine. Nadaljevalno šolstvo skrbi, da se ta mladina ne odtuji šoli in da si zna tudi sama poiskati sredstva za izobraževanje skozi vso življenjsko dobo in v vseh položajih. V ta na- verni Tomaži osmelili do trditve, da je men sta se vršila dva merkantilna tečaja to zapisano »kar tako« in za reklamo. dva gospodinjska tečaja in dva uvodno- Vinarska razstava metodična gospodinjska tečaja. Ni dvo- Vinarska razstava nam letos zopet po- ma. da bodo absolventi teh tečajev v ob- kazuje s kakšnimi vini razpolaga dravska | moč .ni svojih šolskih okolišev s pridom i pripravljenost italijanske vinarskemu inšpektorju v p. g. Gombaču 'VT, - - Beofra,nu' J!° . Po izjavah vojaških stro- in tajniku Kmetijske družbe g Kafolu. Pri SlecdLnJe zan,m,v« Podrobnosti: i . • . ~ I sutomo nfi(ri-ir/m'ner •» o m /-> t- Italijanski zračni manevri Trst, 1. seoternbra. Danes so bili zafcljučerci veliki zračni manevri, ki nai bi predočili italijanskemu ljudstvu opasnosti letalskega orož.ia, ob enem oa tudi zračne vojske kovn.iakov. zlasti ministra za letalstvo generala Balba. ie bil rezultat manevrov zelo zadovoljio in nad vse poučen. Prostor nad katerim so se vršili ti največji italijanski letalski manevri, je bil razdeljen v dve veliki coni. ločeni med seboj do grebenu Apeninov. Severno Ape-ninov ie bila zbrana številčno šibkeiša zračna vojska stranke A. Ta ie imela nalogo očuvati nacijonalni teritorij ored zračnimi napadi številčno in tehnično dos-ti močnejše stranke B. ki se ie utaborila iuž-no od Aoeminov. Nanad skupine B je kljub obrambi defenzivne skupine A nonolnoma usnel ter bi bila naileoša mesta severne banjvina in kakšen napredek smo dosegli v umnem kletarstvu. Razstavljena vina nam pričajo, da ne gojijo najboliiših vinskih sort samo veleposestniki in graščaki in da se je povzpel na odlično višino tudi naš mali producent. Vinarsko društvo za dravsko banovino je izročilo prireditev razstave priznanim strokovnjakom gg.: banovinskemu vinarskemu referentu gospodu inž. Znpaniču, izkoristili svoje znanje z ustanavljanjem r.ovih nadaljevalnih šol ali pa s pojača-nim delovanj tam v že obstoječih trgovskih, obrtnih, kmetijskih in gospodinjskih učnih ustanovah. S-plošnemu strokovnemu napredku sta pripomogla zadružno-knjigovodstveni tečaj in pa tečaj za radio-amaterstvo, ki sta sc vršila v Ljubljani. S svojimi uspehi nista zaostajala tečaja za deška ročna dela v Ljubljani in Mariboru. Priznana veščaka na tem področju ravnatelja gg. Humck in Novak sta v teh dveh tečajih zopet mnogo koristila modernemu šolstvu. Ob zaključku počitnic je imela lepe uspehe tudi mariborska Pedagoška centrala s svojim štiridnevnim zelo dobro obiskanim tečajem. Tem počitniškim tečajem so se pridružile še razne ekskurzije poljedelskega in vrtnarskega značaja ter razni daljši in krajši tečaji za napredek kmetijstva sploh. Kmetijski tečaj v Maribora jc bil posebno važen. Da so vsi tečaji v polnem obsegu dosegli svoj namen, ni treba posebej poudarjati. Složno delo prirediteljev in tečajnikov je najboljše jamstvo za napredek splošne narodne izobrazbe. Izgledi za izvoz iz dravske banovine Iz referata, ki ga je na podlagi posebno ankete, sestavil generalni tajnik Zbornice za TOI g. Iv. Mohorič za skorajšnji izvoz-niški kongres v Beogradu, posnemamo na- oceni razstavljenih vin (41 vzorcev in 4 vzorci penečega vina) je dobilo prvo oceno 18, drugo oceno pa 16 vzorcev; oistala vina pa so prišla na tretje in četrto mesto. Prvo najvif|:o oceno so dosegli: Vinarska šola Maribor (za renski rizling 1927, 1929 in 1930 ter za beli burgundec 1930 s posebnim (priznanjem); Olotar Bouvier, Skrajna negotovost, zamotanost in ne-stalnost prilik, karakterizirajo splošen položaj naše izvozne trgovine. Vsak trenotek lahko nastanojo izpremembe in dznenade-Bsja, katerih danes še nikdo ne more točno pregledati in tudi ne številčno oceniti in ki lahko položaj iz temelja spremenijo. V srednjeevropskih državah, ki predstavljajo najvažnejša tržišča za naš izvoz, se po količini blaga kakor tudi po vrednosti in po rentabilnosti poslov. Pritožbe izvoznikov zaradi skrajno težkih plačilnih razmer in glede neizbežnih izgub pri izvoznih kupčijah, so na dnevnem redu. Dravska banovina šteje znatno število pretežno eksportnih industrij in panog, k; so morale zaradi padanja izvoza omejiti proizvodnjo in ne mo.ejo izkoriščati niti polovice kapacitete svojih naprav. Naloga letošnjega izvozniškega konsrrcsa bo. da resno prouči položaj našega izvoza in predloži kr. vladi konkretne ukrepe, s katerimi bi se da' neugoden položaj vsaj deloma ublažiti. Gornja Radgona (za renski rizlfig 192č( množijo v zadnjem času izredni gospodar-1929, za rizling 1929, za dišeči traminec 1929, za Bouvicrovo ranino 1928. 1929. 1930 in za moslavec, jagodni izbor 1927 in ši-pon 1927 s prav posebnim priznanjem-); Križniška uprava. Velika Nedelja (za beli burgundec 1930 in renski rizling 1930); Italije danes le še kup razvalin, ako bi šlo I AVesselv, Ptuj (za traminec 1929, 1930); za res. Zračna borba je trajal pet dni in Samostan trapistov, Rajhenburg (za ga- I nikake zaščite. Poleg tega se tudi trpet noči ter dosegla svoj višek s končen- I mav 1927). | govinska poHtika srednjeevropskih import- ski ukrepi. Te izredne ukrepe diktira skraj na sila, težke finančne prilike, velika brezposelnost, ogromen padec cen na svetovnih tržiščih in skrb za ohranitev ravnotežja v javnem gospodarstvu. Večina teh ukrepov zadeva v znatni meri naš izvoz. Trgovske pogodbe nam v tem oziru ne nudi- tričnim napadom zračnih sil skunine B na prestolnico severne Italije, na Milan. ^ Nanad na Milan ie otvoril^ ob 3. zjutraj skupina SO težkih bombarderiev za nočno bombardiranje, ki ie priletela h krati od štirih strani. V nekaj trenutkih je vrgla ta masa tnimotornih zračnih orjakov na Milan 50 ton eksplozivov in vžigalnih bomb. napolnjenih s termitom. Te bombe bi lahko zanaliie cele dele mesta. Ker ie pričakoval štab skupine A. da bo s-ledil temu prvemu nočnemu napadu nov napad skupine B, ie poslal v razne nebesne smeri vse razpoložljive eskadrile lovskih letal, ki naj bi se spustile v borbo s težkimi bombar-derii ored njihovim prihodom nad ogroženi Milan. Ko so se dvigali ti lovci v zračne višine, oa ie že pr.ibrzela nad milanska 1927). Drugo oceno so dosegli: Banovinska trs-nica in drevesnica. Kapela (za šipen 1020)) Kmetijska šola na Grmu (za silvanec 1929) Molan, Zdole (za črnino 1930), Clotar Bouvier. Gor. Radgona (za malo graševi-po 1929 ter ranino 1930 Jefuzilem); Lovro Petovar (za laški rizling 1929 in šipon 1930); Križniška uorava. Velika Nedelja (za šipon 19301: \Vessely, Ptuj (za laški rizling 1930), Frda Gotscheher, Maribor (za ortlibec 1930), Samostan trapistov, Rajhenburg (za beli pinot 1920); Pugel-Rosmann, Maribor (za beli burgundec 1928 in rizling 1929). Pred kongresom nlinarn Ljubljana. 2. septembra. V vrtnem salonu hotela >Union« je bil no- nih držav še ni ustalila in še vedno se pojavljajo nova povišanja carin, ki zmanj šujejo količino uvoza in vedno bolj krčijo izkupiček za izvoženo blago. Tako izgublja izvoz skoro vso rentabilnost in primamlji vost. Blago za izvoz se zaradi tega naku puje po č.imdalje nižjih cenah, kar ima za producenta, bodisi da je to kmet, obrt nik ali industrijalec, težke posledice. Donos. ki mu ga nudi prodano blago, je po stal zelo skromen in odgovarja komaj pičli renti. Zaradi tega se pojavljajo vedno bolj zahteve po poglobitvi obstoječih in uvedbi novih izvoznih tarif, katerim želez niška uprava ni še mogla ugoditi. Po dobljenih informacijah iz krogov interesentov je treba v bodoči izvozni sezoni računati z znatnim zmanjšanjem izvoza po količini kakor tudi po vrednosti. Naza Dt stranke B. Letela je le kakih 30 metrov visoko nad zemlio ter s peklenskim ognjem iz strojnic čistila ulice in predmestne kolodvore. kier so vstopali v vlake mobilizirani vojaki. Po napadu s strojnicami ie zletela napadalna skupina proti središču mesta ter ga zavila v oblake strupenih plinov. Istočasno so snustila napadalna letala ogromne oblake dima. ki ie docela zastrJ nebo ter onemogočil letalom skupine A. vsako uspešno obrambo. Cim pa je bilo nebo zastrto z dimom, s« je iz nieea izvila kompletna brigada dnevnih težkih bombarderiev. ki so nemoteno zmetala na Milan cene tone eksplozivov in novih strupenih plinov. Onoldne se ie nad Milanom ooiavila končno še skupina letal za strateško izvid-no službo, ki jih ie poso razvili že med poletom ter ii nato oposlali radiotelegrafičnim potom štabu skupine B. Potek zračnih manevrov ie ookazal. koliko vlogo bo igralo v bodoč-: voini letalstvo. ki ea ie mogoče usoešno zavreti v solica, predsednika pmivneg. ^ ^o^Lf^no ST * ^ eosue s svojimi damami iz Češkoslovaške, mogoče vzdržati rzvoz na do Toliske, Nemčije in Avstrije in pa seveda ni. V celoti je razpoloženje t.idi domači jugoslovenski gostje. V prosto- ker ni nikjer pravih izgledov nh >Lniona« je pozdravil soste v imenu izbolišanie noložaia. Zahteva edmestia nova skupina napadalnih letal c9i r>ozdravni večer delegatov, ki so prispeli dovanje, s katerim je treba računati varl-- - - v Ljubljano na kongres plinarn in vodarn. ira po posameznih panogah od 20 do 50 Z zgodnjimi večernimi vlaki so prispeli odstotkov. Le par panog pričakuje, aa bo eostje s svojimi damami iz Češkoslovaške, mogoče vzdržati rzvoz na dosedanji viši-PnUairo ivro^s;;« ;„ v- — ----J- I " ----- -----— pesimistično, na trajnejše , . imenu I izboljšanje položaja. Zahteva po splošni -Udruzenja_ jugoslovenskih plinarna pred- štednji, ki se 7 sosednih državah pojav- sednik s in z. Senekovič iz Zagreba, ki se je lja v enaki meri, kakor pri nas, ima za spominjal v svojem govoru prejšnjih sestan- uvoz vseh držav dalekosežne posledice, kov ter kongresov in želel vsem gostom na ker se skuša povsod zadostiti domačim jugoslovenski zemlji prisrčno dobrodošlico potrebam v čim v^em obsegu z lastno Kot zastopnik L.ublianeie pozdravil tro- pr0dukc;j0. Vspei, naSe izvozne trgovine °ib°ra P!i" zmanjšuje v znatnem obsegu tudi dejstvo, ^^^'^»njk C. FranceOrehek, ki da kvari 5zvozno trgovino pr5 nas veliko se je spominjal prilik in dogovorov na zad-njem kongresu v Sarajevu. Že tedaj je izrazil želio. nai se vsi prihodnji kongres v naši beli Ljubljani in je želja sedaj iznol rjena baš v pravem trenutku, v okviru kraljevega tedna, ko se vrše tudi druge svečanosti. To bo dalo tujim gostom vpogled v naše razmere in jim prikazalo Jugoslavijo drugačno in lepšo, kakor se predstavlja v zunanjem svetu. število nekvalificiranih in nepotrebnih me-šetarjev in posrednikov, ki povzročajo s svojim nestrokovnim poslovanjem le škodo tako producentu kakor tudi solidni izvozni trgovini. To velja posebno za lesno, sadno in živinsko stroko, kjer kvarijo taki prekupčevalci cene, tako da ostane večina dobička od fevoza v njihovih rokah. V tem oziru bi bilo umestno, da se čimpreje iz- Obč. svetnik dr. Klepec je Pozdravil nato da°'° Primerni okrepi in izvede sindikalna v prisrčnem nagovoru soecielno še brate Čehoslovake v češkem jeziku. Po končanih oficiielnostih se je razvil intimen pozdravni večer in so bile izrečene še druge prisrčne besede in napitnice. Jutri dopoldne se prične v okviru kongresa resno delo. ki bo otvorjeno v dvorani Re- organizacija izvozne trgovine, ki bi odstranila nepotrebno mešetarstvo in šušmar-stvo. Slika, ki jo nudi zbornična anketa, kaže da kljub pojačenemu naporu in prizadevanju našega gospodarstva, ni mogoče razviti v Izvozu nrl sedanjem nesigurnem po- lavste zbornice z raznimi poročili in preda- I ložaiu večje aktivnosti. Nasprotno ugotav-vanji. ljajo poizvedbe, da naš izvoz nazaduje tako Postopek pri imenovanju učiteljskih pripravnikov za definitivne učitelje Oddelek za osnovno šolstvo v ministrstvu prosvete je poslal vsem prosvetnim oddelkom ban. uprav okrožnico o postopku pri imenovanju učiteljev - pripravnikov za učitelje - uradnike. Ta okrožnica navaja: Učitelj - pripravnik, ki je izpolnil pogoje paragrafov 12, 13 in 14 v zvezi s paragrafi 45, 47, 103 in 346 zakona o uradnikih od 31. marca 1. 1931, ki ima torej najmanj tri leta učiteljske službe in je izvršil praktični učiteljski izpit ter pridobil s tem pravico do imenovanja za uradnika, mora vložiti potom pristojnih oblasti prošnjo na ministrstvo prosvete, da se imenuje za učitelja-uradnika 10. oziroma 9. položa.jne skupine po paragrafu 45, odst. 1 in 2 omenjenega zakona. Prosvetni oddelki banskih uprav imajo preveriti in ugotoviti točnost podatkov, navedenih v prošnji, ter jo nato dostaviti ministrstvu prosvete z obrazloženim mnenjem in predlogom, ali se more kandidat imenovati za uradnika in ali morda ne obstoje za njegovo imenovanje zapreke na podlagi paragrafov 53, 54, 183 in 191 zakona o uradnikih. Prošnji za imenovanje, opremljeni s kolkom za 5 Din, se smejo priložiti naslednji dokumenti v originalu: 1. dekret ali potrdilo o prvem imenovanju za učitelja, 2. spričevalo o izvršenem praktičnem učiteljskem (državnem strokovnem) izpitu, 3. potrdilo o ureditvi vojne obveznosti, izdano od pristojne vojne komande, 4. dekret ali potrdilo o ponovnem imenovanju, če je kandidat prekinil službo zaradi odslužitve kadrskega roka ali pa je v teku začasne službe izpremenil pred izvršenim strokovnim izpitom svojo stroko, 5. spričevalo o državljanstvu, 6. prevodnico na plačo uradniškega pripravnika po paragrafu 23 zakona o uradnikih. Za vsak originalni dokument je treba priložiti tudi po dva overovljena prepisa, opremljena s kolki po 2 Din. Razen tega je treba priložiti točno izpopolnjen in pred-pisno overovljen izvleček iz uslužbenskega lista. Prošnje, kolikor jih je, je treba čimprej poslati ministrstvu prosvete. Vreirsenslrji nanorof? Zagrebška vremenska nape ved: Precej stalno, zboljšanje, lokalne nevihte niso iz-cljučene. — Situacija včerajšnjega dne: Ba-rometerski pritisk je v splošnem padel za 1 do 3 mm, najbolj v gornjem Primoriu, do-cim je v spodnjem Primorju padel za 1 mm. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Pooblačitev, ponekod deževno. Toplo vreme ================ 3 ===== in ljudje Naši kraji Stara in mlada garda v areni Nekaj razmišljanja ob koncu prve tretjine blejskega turnirja - Nekoč in danes Boljše s Haarglanz — em! Sijaj las je znak njih navadne svežosti! Operite Vaše lase s schwarzkopf-extra. V posebnom omotu je haarglanz, s katerim sa lasje naknadno izplahnejo. On Vaše lase c -eži in daje jim prožnost ter čudovito lepi sijaj! schwarzkopf-extra s priloženim haarglanz-praškom stane samo Din. 5,—. SCHWARZKOPF - EXTRA SCHAUMPON s PRAŠKEM - HAARGLANZ __rf.pr. rave d. d., zagreb Bled, 2. septembra. Dober teden že traja veliki šahovski tur« nir na Bledu. Sedem kol je bilo v torek popolnoma odigranih. To je prva četrtina te orjaške borbe. Pa je zanimivo študirati neko, ko rezultate. Aljehin kraljuje. Šest in pol to3k je dosegel v sedmih partijah. Za poldrugo toč* ko se je povzpel nad najbližjega svojega konkurenta. Krasen rezultat. Lspeh prave« ga svetovnega mojstra. Ves šahovski svet je že mnenja, da mora Aljehin dobiti vsako partijo in da bo nedvomno prvi. Toda ostrejša kritika ne bo mogla hvaliti vodečega velemojstra brez pridržka. Pred vsem je treba ugotoviti, da 'oi Aljehm bil moral zgubiti proti Astalošu. Izgubljen je bil v sredini igre, izgubljen ves čas v koč-nioi. Nerazumljiva zaslepljenost je Astalo-ša oropala važne zmage. Šesto in sedmo partijo pa je Aljehin razen tega igral v stilu, ki ni čisto v skladu s svetovnim mojstrom. To je bil hazard in ne znanstvena, temeljita igra. To se posre« oi enkrat, tudi drugič. Toda trajno ne bo šlo. Če bo Aljehin igral še tako, mu prerokujem občutne poraze. Začeli pa so v drugih velikih turnirjih vrhu vsega že enkrat velemojstri bolje od ALjehina. V Londonu leta 1899. je Janov-tiky začel, če se ne motim, z osmimi zmaga« mi. V Karlovih Varih leta 1911. je Schlech-ter dobi! prvih sedem partij V zadnjem turnirju v istem letovišču je predlanskim Spielmann tudi lepše začel nego sedaj Aljehin. Vsi ti mojstri pa so kasneje popustili. Nobenemu se ni posrečilo dobiti prvo nagrado. Seveda ima Aljehin najboljše šanse. Mo« Tal bo pa igrati zelo. zelo dobro, če bo res hotel zmagati. Turnir 6e je šele pričel in pravi Aljehinov konkurent se še ni jasno pokazal. Mogoče bo Spielmann, mogoče Bo« gol jubov. N cika j pa se je v prvi četrtimi blejskega turnirja že pcikazalo. Mladini to pot še ne bodo zasedli vodilnih mest. Po sedmem kolu stoji Aljehin na prvem, Spielmann na drugem. Bogoljubov na tretjem, Vidmar na četrtem mestu. Na petem in šestem mestu najdemo pač dva mladina: Kashdana in Flohra. Tire in Stoltz pa sta precej zaostala. Vse to se seveda lahko spremeni. Flohr je šele kasno začel plezati navzgor. Kashdan je bil zelo visoko, pa je presenetljivo padel nazaj. Mladina pač ni preveč zanesljiva. Verjetno pa je, da bosta Flohr in predvsem Kashdan še zelo rogovilila. Toda v ozadju čaka še en nevaren konkurent — Njcmcovič. Kaj res mislite, da bo pohlevno ostal na osmem ali desetem mestu? Začel je slabo — nič ne de. Popravil se bo. Na koncu prve aa. turnusa, ga bomo gotovo že našli imed vodilnimi mojstri. Mladini pa moramo priznati, da je pri« nesla obilo temperamenta, življenja in podjetnosti v ta veliki turnir. Mogoče ima Aljehin ambicijo pokazati, da zna tudi še mladostno torej, torej malo lahkomiselno igrati. Zato je morda igral v dveh partijah sumljive gambite. Mladi mojstri pa tirajo velemojstre v hude boje. Nikdar bi velemojstri ne igrali talko komplicirano, razbur« Liivo in drzno, če bi ne bilo mladih gadov. * Ideja blejskega turnirja — spopad med mlado in zrelo gardo, je bila nedvomno dobra. V zadnjih letih so turnirji 'postajali preveč miroljubni. Velemojstri med seboj niso iskali bojev na nož. Rcmis je postaiial kronična bolezen. Publika je večkrat z vso pravico zabavljala. Pa igrajte na remis. če tudi hočete, s j Kashdanom, Pircem, Flohrom ali Stoltzem! Saj vam ne da miru. Saj ne more hoditi po uglajenih potih. Napadati hoče vedno in povsod. Suje vas neprestano, grize, brca. Morate udariti, če hočete ali ne. No velemojstri znajo udariti, če so prisiljeni. Zdi se mi, da so naši mladi postali že nefkoliko pohlevneijši in previdnejši. Videli so, da ni pametno preveč dražiti. Že igrajo solidnejše, že se zmenijo za remis. Pa hi bilo škoda, če bi jim porazi vzeli pogum. Vsak začetek je težak. Pokojni ve« liki Reti je leta 1908. v prvem svojem med* narodnem turnirju zgubil vse partije razen ene. Dobro se še spominjam na prvi svoj mojstrski turnir v Nunnibergu leta 1906. Pet partij sem po vrsti zgubil. Tudi šah zahteva izkušenj, dozorevanja. Najtežje je v šahu vztrajanje v težkih pozicijah, žila vos t v zgubljenih. Silno težko je ■ prenašati pritisk poraza, ki 6e vleže kakor mora na dušo in jemlje polet. Težko je brzdati podjetnost po uspehih. To vse prineso leta, številne turninil svetovnemu mojstru pol točke. Kaj n.i lepo? Seveda je. Toda baš ta uspeh je neuspeh. Nesrečni profesor! A saj veste, profesorji so vedno nesrečni. To je njihova usoda in del njiho« vega poklica. Dr. Milan Vidmar. čilih zelo lepe uspehe. Vse delo je bilo razdeljeno na več skupin ter je odprava odkrila več novih jezer in proučila nad 8000 kvadratnih metrov'<• podzemeljskega sveta v V jeternici. Zoološka skupina je odkrila dva nova doslej neznana insekta ter s po polnil a poznanje jamske faune. Pri raziskovanju v Vjeterniei so se zlasti odlikovali naši jamarji Peter Jane2, Mihler, dr. Seliškar, dr. Pehani. Kos. Bar, in Kraševec. Odprava bo nadaljevala z raziskovanjem Vjeternice tudi prihodnjo leto, če ji bodo dana na razpolago primerna denarna, sredstva. O uspehih raziskovanja je bila obveščena zetska banska uprava. ki ije zelo podprla celotno akcijo. Po dosedanjih rezultatih je gotovo, da je jama Vjeternica največja od doslej poznanih kraških jam v naši državi. Jama je zelo lepa, bogata kapnikov ter razmeroma zelo lahko dostopna, tako da utegne postati važna turistična atrakcija. V ta namen bi bilo treba zgraditi pot skozi glavni kanal, poskrbeti za razsvetljavo, zgraditi nekaj čolnov. Za jamo vlada že sedaj med turisti veliko zanimanje ter jo je posetilo že tudi več Angležev. Ko se je neznanec še bril in bil šele napol obrit, je nenadoma prišel mimo orožnik. Kakor da ga je kača pičila, je neznanec poskočil in napol obrit zbežal iz hiše. Orožnik je šel za njim, pa ga ni mogel dohiteti. Na podlagi vseh teh ugotovitev, ki jih bo preiskovalni sodnik še danes izpopolnil, bo za zločincem, čigar ime se v interesu preiskave drži še tajno, izdana tiralica. Oba Bachmannova pa bosta izpuščena iz zapora. Ljudje, ki so bolni na žolču, ledvicah in kamnu v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Jose-fove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« voda se dobi v v^eh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. daleč naokrog ne duha ne sluha. Kljub krvavenju je g. Bauman nadaljeval vožnjo proti Mariboru. V Slovenski Bistrici se je dal obvezati pri g. dr. čer-neju, ki je izjavil, da je manjkalo samo za 1 cm, pa bi mu bil strel upihnil luč življenja. Seveda bi bili postali tudi sopotniki žrtve zločina. Razpisana je nagrada 1000 Din za onega, ki izsledi skrivnostnega zločinca. Poskus požiga logaške parne žage Dolenji Logatec, 2. septembra. Največja logaška parna žaga, last lesnoindustrijskega velepodjetja Josip Kunstelj z Vrhnike ,je prestala minule dni po srečnem naključju nevaren eksperiment zločinskih rok. Namenjeno ji je bilo namreč uničenje z ognjem. V ponedeljek zjutraj, ko so prišli delavci na delo, so našli zraven sklada butar lesnih odpadkov steklenico, napolnjeno z bencinom. Na steklenici je bila pritrjena sveča, ki je dogorela in ugasnila, na tleh pa so ležale tri porabljene vžigalice, znak, da je pihal veter, ko so bile zločinske roke na delu. Drugo je stvar preiskave. žaga in drugi objekti so sicer zavarovani .zločinec pa ni pomislil pri svojem podlem dejanju, da ne bi škodoval z .uničenjem industrijskega objekta samo lastniku, marveč pred vsem nedolžnim delavskim družinam, ker bi ostali delavci brez posla in brez zaslužka prav sedaj na zimo. žaga obratuje sedaj v času slabe gospodarske konjunkture takorekoč le še po dobrosrčnosti gospodarja, da bi ne bili delavci brez kruha. Delo samo pa se skoraj ne izplača več. Početje zločinca je torej nad vse brezvestno in nevredno za člana človeške družbe. Nevarni vlomilci Ljubljana, 2. septembra. Policija je prišla na sled raznim sumljivim kriminalnim tipom, ki so se pritepli v Ljubljano deloma šele sedaj ob pričetku veleseijma, deloma pa so bili tukaj že več mesecev. So to potepuhi, ki se selijo iz kraja v kraj. Po največ se zadržujejo v Trstu in sploh v pomorskih mestih, tako tudi na Sušaku, kjer so bili o zvezi z znanimi vlomilskimi mojstri. Bili so njihovi verni učenci in ker obvladajo za silo tudi naš jezik, so se priklatili sem, da tu začno svnjo karijero. Taki tipi so se zadrževali po največ v raznih skritih dalmatinskih vinotočih, kjer so se seznanjali med seboj, če se niso že poznali od prece. Ob priliki racij je policija zajela par teh tičkov, ki so se pa delali sila nedolžne in so zato, da jih čim preje spustijo na svobodo, izdali svoje tovariše, o katerih so vedeli povedati več grehov. Čim je policija to doznala, je postala še previdnejša in je šla takoj na lov za ostalimi svedrovci. Pri tem so doznali kriminalni organi, da se je odpeljal najbolj nevaren in podjeten ptiček na Sušak, kamor je potoval po nalogu ostalih, da prinese s seboj i Groblja, 1. septembra. V pratiki pišejo, da je še tri tedne poletja, v resnici pa gospodari že štirinajst dni jesen v deželi. V naši dolini nastopi jesen, ko padejo košati hmeljniki. Kakor vzoren angleški park je vse leto dolina \Poslanot Pokritje s »SALONIT" azbestno cementnim škriljem izvršujemo do nadaljnega z ozirom na splošno denarno krizo proti primernemu dolgoročnemu odplačilu, tako da s tem omogočimo vsakomur nabavo te vrste izredno trpežne, ognjavarne in lahke kritine. — Vsa pojasnila in proračune na podlagi nam poslanih skic dajemo brezplačno. 10684 Trgovsko-industrijska družba „JHpelco £}ubl}ana Masarykova c. 23 Telefon: 29-30 v zelenju. Ko pa poderemo naš park, se dolina poveča kakor da so se hribi kar za cele ure odmaknili. Od ranega jutra do poznega večera brnijo avtomobili in vpijejo po vseh vaseh hripavo zadirono: de-set, de-set. Kakor orjaške čebele so obloženi motocikli in kolesa nakupovalcev z modrimi zavitki hmeljskih vzorcev. Vsaka hiti v svoj panj, da odloži tam svoj tovor in spet brzo krene na obilno pašo. Kdo ne pozna naj-pridnejšega med njimi, našega Kratjnca! Deset vasi obrede vsak dan: »Danes plačam kovača! Kdo ve, kaj bo jutri?« »Res, kdo ve, kaj bo s plevo?« ugiblje zvedavo dolina. Malo plačilo za celoletni trud in triletno izgubo je kovač. »Danes je vendar kovač že gospod,« modrujejo revnejši hmeljarji in sklepajo kupčije, češ: boljši je pečen vrabec v roki kakor še živ golob na strehi. »Malo počakati prav nič ne škodi,« sodijo krepkejši gruntarji. »Kakor ovce na sol so letos na našo zeleno rožo vsi kupci. Tja do praznika še nemara pribere cena kak dinar. Ni se ga braniti v današnjih časih.« S strahom gledajo bornega kovača številni utapljajoči se velehmeljarji; »Desetkrat je prekratek!« Vsi sanjajo o čudežnih presenečenjih, ki da letos na vsak način morajo priti. »Kaj ni bilo prav tako v blagoslovljenem letu 1926.? Nemčija rjava kakor hrošč. Češka slaba, naša roža pa lepa kakor zimzelen. Vse se ponavlja na svetu. . .« — Res lepa je njihova trdna vera. O, da bi le ne doživela prevare! Od ranega jutra ropotajo mogočno naloženi vozovi. Visoko na balah sedijo čemerni gospodarji in se pogovarjajo o vsem več garnitur najbolj modernega vlomilskega orodja. Policija je takoj javila zadevo tudi sušaškim varnostnim oblastvom in je bil dotični možakar prijet na Sušaku, kjer je že imel v zalogi svoje vlomilsko orodje. Dobil ga je od svojih tovarišev preko Reke. Nedvomno je. da so imeli vlomilci že popolnoma napravljene načrte, po katerih bi v Ljubljani poskušali svojo vlomilsko srečo. Policija zadevo zaenkrat še razčiščuje in bo najbrže prijetih še nekaj teh lopovov. mogočem, le o hmelju ne več: kar je, pa je! »Otave bo komaj za pod britev, nič za pod koso«, meni Gregur proti Tonaču, ko se pozencavata proti Žalcu na balah. »Na sejmu Janeza Obglavljenega je plačal kranjski prekupec po 4 Din za najlepše voli, iz krav so si pa brili mesarji le norca.« »Bomo pač morali še to, kar imamo, poklati,« odloči Tonač. »Že je nekaj pametnih kupilo buše. Ne stane skoraj nič taka kravo a podoba, pa vendar da mleka in gnoja. Za »šenk« jo bo pa menda nazadnje tudi mesar vzel. Imaš vsaj manj izgube...« »Hudo je narobe današnji svet!« zmaje Gregur z glavo. »Mi moramo poklati najlepšo plemensko živino in kupovati plemenske buše iz Bosne, namesto da bi mi prodajali tja doli svoje žlahtnejše govedo.« »Vsega tega je kriva le letošnja suša, meni verjemi. Na pomlad se bo pa obrnilo na bolje,« se tolaži Tonač. »Pa ša druge stvari nam obetaijo. Kaj nisi čital, da dobimo brezplačno boljše hmeljevo seme.« »Seveda sem čital,« pritrjuje Gregur. Nemara bo to seme novega počepočega hmelja, o katerem je že pomladi pisal Slovenski hmeljar. Koliko bi potem prihranili na dragih drogih in vsem delu ž njimi ter z večnim privezovanjem!« »Predrto so postali zadnja leta ljudje iznajdljivi! Nemara še midva dočakava, da bodo odkrili učenjaki tudi seme za pivo v steklenicah,« pripreže Tonač. »In pa za jurje!« je končal s krepkim pljunkom Gregur pogovor in zavihtel bič, da sta se prama spet spustila v tek. Zdrdral je voz po gladki cesarski cest1'. Soseda sta molčala. Upanje na počepočt hmelj je pa pognalo v njihovih zmučenih srcih mogočne korenine, da je čemerni Žalec začuden gledal blažena obraza naših možakov, ko sta se pripeljala v trg. Danes premiera operete | prepojene z veselim dunajskim humorjem, sladkim petjem in čarobno, omamljivo muziko Roberta Stolza "VESELA DUNAJSKA DEKLETA ki jih pripelje k nam Vaš oboževani ljubljenec WILLY FORST in njegovi partnerji, lepa Lee Parry, Paul Horbi-ger, Oskar Sitna Predstave ob 4., pol 8. in 9% zvečer. Krasen dopolnilni spored! Predprodaja od 11. do pol 13. ure! Elitni kino Matica Telefon 2124. I Človek, ki je bolan, izgublja življenjsko in delovno sposobnost ter je v nadlego ne samo sebi, temveč tudi svoji rodbini MOČ IN ZDRAVJE To je blagor, ki ga mora čuvati vsak človek Pri glavobolu, pri trganju v sklepih in pri bolečinah, ki imajo svoj vzrok v prehlajenju, bolečine naglo ponehajo, ako bolna mesta živo vdrgnemo vsak dan trikrat z „DIANA" francoskim žganjem Tudi pri prehladu, vratobolu, želodčnih bolečinah, krčih, onesve-ščenju nam bo veliko koristilo, če bomo imeli v hiši steklenico pravega »Diana«, francoskega žganja. Dobiva se v vseh lekarnah in tudi v boljših prodajalnah. — Mala steklenica za 10 Din, večja 26 Din, velika 52 Din. 10780 Na sledu za morilcem v Gačniku Oskrbnik Bachmann nedolžen — Morilec se je klatil po Št. Ilju in okolici Ljubljanski velesejem pred desetimi leti Na današnji dan pred desetimi leti je bil otvorjen I. ljubljanski velesejem. Pričujoča slika nam kaže pogled na tedanjo velesejmsko prireditev, ki je bila še dokaj skromna, vendar je takoj postala ponos našega gospodarstva Jesen v Savinjski dolini Nakupovalci hmelja so sila živahni - Iz pogovora hmeljarjev Uspehi naših jamarjev v Vjeternici Preiskali so že nad 8000 m2 - Nova atrakcija za tujce Skrivnosten nočni napad na avto Strel v glavo je le za las zgrešil cilj — Kdo je zločinec? 4 Četrtek, 3. IX. 1931 Prekrasno zbirko damsRih plaščev od najcenejših preprostih do luksuznih velemestnih modelov nudi v najugodnejši nakup po reklamnih cenah do 6. t. m. MODA FR. LUKIČ, STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 9. fjCISTlJB™ je zoper vsak madež na suknu, svili ali usnju. Dobi se v drogeriji KANC, Ljubljana — Maribor II Domače vesti LiSaS"™« * Prihod pete »Jutrove« skupine v Pariz. Udeleženci j>etega Jutrovesac potovanja v Pariz, ki so v ponedeljek zvečer odpotovali iz Ljubljane, so glasom brzojavke, ki smo jo prejeli včeraj popoldne, prispeli točno po urniku v torek ponoči srečni in zdravi v Pariz. Sprejeti po zastopnikih agenture, ki aranžira pariški progiam, so se odpeljali z avtokari v hotel Charleston, 55 Boulevard Rocheehouart, kjer bo družba za bivanja v7* Parizu ložirala. Danes si bo naša družba v avtokarih ogledovala najbolj znamenite točke velemesta. Vsi člani družbe se počutijo tlobro in so v najboljšem razpoloženju. * Ustanovni občni zbor Kmetske Pro-svete. V soboto. 5. t. nt. se bo vršil ob 20. v dvorani ZKD v Ljubljani, Kongresni trs l-III. ustanovni občni zbor Kmetske Pro-svete. Pripravljalni odbor naziva vse člane in tovariše, da se v čim večjem številu udeleže občnega zbora. Ta poziv.velja tudi kot osebno vabilo. * Razpis Ferkovih dijaških ustanov. Ku-ratorii razpisuje za šolsko leto 1931-32 de set ustanov za mariborske srednješolec do 700 Din in devet za visokošolce po 1500 Din. Pravico do njih imajo v prvi vrsti sorodniki pokojnega zdravnika Feliksa Ferka in njegove soproge Pavline Ferkove, nato revni in nadarjeni dijaki in dijakinje, ki so rojeni in pristojni v bližnjem aLi širšem okolišu Sv. Barbare v Slov. goricah. Pri enakih pogojih imajo prednost dosedanji štipendisti. Opremljene prošnje se naj pošljejo do 15. t. m. na Posojilnico v Mariboru. kjer bodo prosilci po 1. oktobru izvedeli rešitev in kjer naj dvignejo svoje priloge. * Skupščina Ciril-Metodove družbe se bo vršila 13. t. m. v Laškem. Polovična vožnja po železnicah i« dovoljena za čas od 11. do vključno 15. septembra. Vsak udeleženec kupi pri vstopu celo karto, jo da žigosati in io obdrži za vrnitev. Legitimacijo za povratek dobi vsak udeleženec na skupščini. * Vsem članom podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda, ki se udeleže slavnostnega sprevoda ob priliki odkritja spomenika kralju Petru javljamo, da je zbirališče v nedeljo ob pol 10. pri Vodnikovem spomeniku. Od tam se uvrste v povorko. ki bo šla no mestu. + Odpoved službe pri banski upravi. Ban-ska uprava ie odpovedala službo dosedanjemu ribarskemu izvedencu g. Slavku Plemlju, ki ie bil nastavljen kot pogodbeni nameščenec. Službeno razmerje preneha s 1. oktobrom, t. 1. * Nova lekarna v Laškem. Na pobudo mag. pharm. Evstahija Jurkasa. lekarniškega asistenta v Zagrebu, ter po zaslišanju banskega sanitetnega sveta in Iekar-narske zbornice ie kr. banska uprava odločila. da se ustanovi nova javna lekarna v Laškem. Interesenti imajo pravo pritožbe zoper to odločbo na ministrstvo za so-ciialno politiko in narodno zdravje. Piitož-be se morajo vložiti pri kr. banski upravi v Ljubljani. + Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu sorelema prijave za naročila legitimacij za četrtinsko vožnjo v Ljubljano k odkritju spomenika kralju Petru v društvenih prostorih v Gunduličevi ulici št. 29. dnevno od 11. do 12. in od 20. do 21. + Polovična vožnja za planinarje. Osrednji odbor SPD naznanja, da imajo, člani, ki Dotu.ieio v skupini naimanie šestih oseb 50% pousta na železnici in to v H. in III. razredu mešanih in potniških vlakov. Izkaznice za polovično vožnjo se dobe v pisarni SPD v Ljubljani, palača Ljubljanske kreditne banke. IV. nadstr. (dvigalb). Izračunajte si, kaj pomeni 50% prihranka na kurivu, zlasti pri ogrevanju velikih prostorov, dvoran, delavnic itd. Ko ste si to izračunali, potem si oglejte na velesejmu najeko-nomičnejše patentirane peči za velike prostore ,.RAP!D" za 800, 1800 in 2800 m-3, ki Vam za-jamčijo ta prihranek in so vrhu tega uporabne za vsakovrstno kurivo. Peč se izplača v kratkem samo s prihrankom na kurivu. 11331 Paviljon F, koja 571/572. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Liublian! številke za označbo kraja pomenilo: 1. čas opazovanja. 2. stanje barometra. 3. temperatura. 4. relativna vlaga v %. 5 smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8. padavine v mm. — Jemperatura: prve številke Domenilo najvišjo. druge nsinižio 2. septembra. Lj-ubljana 7. 762.4. 15.0. 86. tiho. megla, aez. O.o: Maribor 7. 760.9. 15.2 88 NW4 51 T: 7, 761.3. 16.8, 86. 'tiho. 7, frf' :2: Beograd 7. 760.0. 15.8. 92. tiho. JU. de*. 2.4; Sarajevo 7. 761.8 12.3, 94, tiho fr Ti ~~Kumbor 7. 755.5,- 20.2. 86. SE4, dez. 10.3; Solit 7. 759.8. 19.3. 78, NNW10 dež 3 1 Rab 76°"8, 19-°' 76> N6' h Liubliana 24.8. 13.8; Maribor 192 13.6; Zagreb 22.2. 15.2; Beograd 26.8. lo.6; Sarajevo 19.4. 12.0; Kumhor 272. 18.1; Split 28.3, 18.6; Rab 28 0 ^8 3 bolnee vzhaja ob 5.22. zahaia ob 18 37* ' Luna vzhaja ob 20.21, zahaia ob lCUč! * Se en jugoslovenski film. Pred nekai dnevi je dopotoval v Boko Kotorsko znani jugoslovenski pisatelj g. Niko Bartulovič v spremstvu filmskega operaterja g. Novaka tre pričel s snimanjem velikega kulturnega filma o naši Dalmaciji. Doslej je filma! že najlepše deje iužne Dalmacije ter posvetil posebno pozornost filmaniu Boke Kotorske Obe nem je fotografiral tudi prizore iz velikih manevrov naše voine mornarice. Po dovršenem filmaniu južne Dalmacije odpotuje g. Bartulovič v Hercegovino, kjer bo filmal tamošnje prirodne lepote in razne narodne običaje. Finansiranje tega podjetja ie prevzel »Jugoslovenski prosvetni film.« * Specijelna ekskurzija luksuznega paro-broda »Kraljica Marija« se vrši, kakor smo že javili, od 16. do 29. septembra. Cena potovanja se je znižala od 9000 na 8000 Din. Za to doučho potovanje v Grčijo vzdolž naše in grške obale vlada veliko za nimanie in se interesentom priporoča ta-koišnje rezerviranie kabin. * Športnike, ki bodo prišli v Ljubljano k odkritju spomenika blagopoko.inega kralja Petra, opozarjamo na otvoritev novega igrišča ŽSK Hermesa, ki se bo vršila 5. in 6. t. m. Program te športne Svečanosti naših vrlih športnikov iz &iške bo zelo pester. Nia nogometnem turnirju bo sodelovalo več prvorazrednih klubov, med njimi Ili rija, Primorje Hašk itd. Športnikom izven Ljubljane se nudi 'lepa prilika za izreden športni užitek. * Novi grobovi. V Ljubljani je v torek v starosti 66 let umrl mornariški suoerior v pokoju monsignor Karel Ko k olj. V duhovniškem poklicu je deloval v raznih župnijah na Primorskem, potem pa ie stopil v službo avstrijske vojne mornarice, kjer ie dosegel čast mornariškega suoe-riorja. — Umrla ie včeraj v mariborski bolnici zasebnica Jožefa Rauerjeva, stara 70 let. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Smrt bojevnika iz bitke pri Visu. Na Sušaku je umrl Anton Pilepič v visoki starosti 93 let. Pokojnik se je 1866 udeležil velike pomorske bitke pri Visu. Va zadnjem času je skoraj popolnoma oglušil in tudi vid se mu je močno poslabšal Do zadnjega je bil pri polni zavesti, govoriti oa ni mogel več. * Osiješki tamburašj pozvani v Pariz, V Osijeku obstoji že več let tamburaški zbor »Perast«. Za letošnjo jesen ie zbor pozvan v Pariz, kier ie angažiran v nekem prvovrstnem etablismanu. Tamkaj bo zbor koncertiral v hrvatskih narodnih nošah ter izvajal jugoslovanske narodne pesmi. 4 Brajda z 230 grozdi. Pred hišo Ante Elzana na Visu je brajda letos tako obložena z grazdiem, da domačini sploh ne pomnijo take rodovitnosti. Elzan je odrezal eno veio te brajde ter io prinesel v Split. Na veji je 230 grozdov, ki tehtajo nad 70 kg. Trta ima še več vej. na katerih ie nad sto lepo razvitih grozdov. Dragocena najdba v Bosni. Uprava sarajevskega muzeja je bila te dni naproše-na. naj pošlje strokovno komisijo v Jajce kjer so našli neko starodavno umetnino. Trgovec Mustajbeg Kapetanovič ie naprav-lja'l mavec na svoji njivi. V globini pol metra so delavci naleteli na velik kamen. Ko so dalje kopali in kamen očistili, so opazili, da je kamen leno umetniško delo. Na kamnu je izklesan moški, kateremu se vije okoli nog ogromna kača. Mož drži z eno roko kačo za goltanec, na obeli stra-nec pa so izklesani angeli s krili. * Nesrečne žrtve strele. V Št. Rup&rtu na Dolenjskem ie strela v ponedeljek popoldne treščila v kozolec, pod katerim ie vedrilo več ljudi, ki so zbežali pred nevihto od spravljanja otave. Strela je na mestu ubila kmeta Jožefa Jakliča in Janeza Flioriančiča ter njegovega osemletnega sina Stanka. Nesrečna kmeta zapuščata no štiri neoreskrbliene otroke. * Električni tok ubil konja. Iz Polzele nam poročajo: Polzelo in okolico oskrbuje z električnim tokom nekdanja tovarna Pa-nina, sedaj last Jadranske podunavske banke. Električna napeljava se že več let ni obnovila in se tako večkrat zgodi, da se ejektrične žice trgajo in padajo. Tudi pri šoli je padla električna žica v travo ob poti. V torek zjutraj je vozi! hlapec župana Mešiča, Franc Blasrotišek. gramoz. Ko ie voz izpraznil in hotel obrniti, je stopila kobila s poti v travo na električno žico. Naipre.i io ie vrglo kvišku, ootem pa se ie zrušila brez znaka življenia. Hlapec se je zelo prestrašil in skočil h kobili. Padec konja pa so opazili tudi drugi ljudje. ki so takoi prihiteli ter še pravočasno preprečili, da se ni tudi hlapec dotaknil električne žice. Neka žena je note^iila električno žico stran z motiko. 2unan g. Anton Mešič itna 8000 Din škode. Toliko ie namreč dal za kobilo, ki io je 5 let staro kupil šele letos pomladi. Električno napeljavo bo treba temeljito pregledati, da se^preprečiio še hujše nesreče. Ant. Rud. LegatOv enoletni trgovski tečaj v Mariboru. Vpisovanja ustmeno ali pismeno v Slovenski ulici 7. zraven trgovine VVogerer. od 8. do 12. in cd 14. do no! 19. ure. Šolski nrogrami brezplačno! Glej današnji inserat! * Obledele obleke barva v različnih bar. vab in plislra tovarna Jos Relch fTO zobna pasta najboljša! Pravkar je izšel Album moderne stanovanjske onreme za leto 1931 — 1932 v založbi Erman -Arharja v št. Vidu nad Ljubljano. Cena Din 30. 10739i u— Seja ljubljanskega občinskega sveta, ki je bila naDovedaroa za včerai popoldne je b;la odgodena na čas po svečanostih odkritja spomenika kralja Petra, ker se v masristratnem poslopju vrše sedai še razna zidarska in druga dela ter ni občinskim svetnikom na razpolago primernih prostorov. u— Prebivalstvu Spodnje jn Ztrornie Šiške! Dne 6. t. m. bo Ljubljana odkrila našemu narodnemu osvoboditelju kralju kralju Petru Velikemu spomenik. Podpisana društva iz Spod. in Zg. šiške so na svojem sestanku dne 24. t. m. sporazumno SKlenila, da se udeleže te proslave v skupni povorki, v kolikor ne bodo njihovi č'ani v krojih prideljeni matičnim društvom. Zato vabimo tudi ostalo občinstvo Spodnle m Zgornje šiške^ da se priključi vaši povorki, ki bo korakala pod skuonim imenom »šiška«. Da bo povorka slikovitejša, naj nastopijo udeleženci po možnosti v narodnih nošah in to peš, na konjih ali v skupinah na lepo okrašenih vozovih. Konji pa morajo biti mirni in neplašljivi, da se ne prigodi kaka nesreča. Jahači v'narodnih nošah, ki nimajo konj, se lahko zglase v knjižnici čitalnice na Celovški cesti št. 61 od 18. do 20. Zbirališče vseh udeležencev v nedeljo je ob pol. 9. pred gasilskim domom v Spodnji šiški, odkoder odkoraka povorka točno ob 9. proti mestu. Prebivalstvo Spodnje in Zgornje Šiške, pokaži se! — Moška in ženska podružnica CMD, čitalnica, 2SK Hermes, Katoliško prosvetno društvo, Sokolsko društvo v Spodnji in Zgornji šiški, Društvo strojevodij, Prosvetno društvo »Vodnik«, Društvo za zgradbo Sokolskega doma. u— Iz gledališča. Druga operetna predstava predsezone bo drevi ob 20. v dramskem gledališču. Uprizori se Kalmanova opereta »Vijolica z Montmartra« Veliaio znižane operne cene. Glede gledaliških predstav na prostem opozarjamo, da bo začetek »Gorenjskega slavčka« v nedeljo in torek točno ob pol 17. na terasi pred hotelom Tivoli. Začetek »Slehernika« pred nunsko cerkvijo v oonedeliek na ie določen točno na 19. Ker bo brez dvoma nri teh predstavah velik naval publike, naj občinstvo kupi vstopnice v prednirodaii. ki ie vse dni od 10. do 12. ure in od 15. do 17. v veži dramskega gledališča. V orimeru slabega vremena bo oreskrblieno. da bodo predstave v dramskem gledališču. Zato ima en del sedežev za »Goreniskega slavčka« in »Slehernika« dvoine vstopnice. Ta mesta so v prvi vrsti namenjena zunaniim poset-nikom. Cene za »Goreniskega slavčka« so od 30 do 10 Din. za »Slehernika« od 25 do 10 Din. stojišča stanejo za vsako predstavo 5 Din. — Skušnie kažeio. da bo usoeh velik in da bosta obe deli prišli trdi. pri uprizoritvi na prostem do svoje prave veljave. V obeh delil nastopa ogromen apa-. rat. znatno povečan od uprizoritev na odru »Gorenjski slavček« ima povečan orkester, v velikih zborovskih ansamblih pa sodeluje cel mešaroi zbor Ljubljanskega zvona. Tudi »Slehernik« ima znatno povečano stati-sterijo. orkester, pri sklepnem zboru pa sodeluje celotni zbor Glasbene Matice. Zadnje prizore spremljajo orgle v nunski cerkvi, pomnožen vojaški orkester in posebni, prav spretno aranžirani svetlbbni efekti. Reži jo obeh del ima prof. Šest. mu-zikalno vodstvo »Gorenjskega slavčka« pa kapelnik Neffat in Stritof. Pri posameznih prizorih »Slehernika« sodeluje tudi kompletni operni zbor. u— Koncert Pevske zveze (nastop 113 društev, 2400 članov) bo v torek 8. t m. ob pol 15. Ker ie to edini nastop te ogromne pevske skupine za časa kralievega tedna, opozarjamo na ta izredni užitek vse nri iatelie slovenske umetne in narodne pesmi. Predprodaja vstopaiic v Matični krnil garni. Za primer slabega vremena bodo nastopili zberi v unionski dvorani in v dramskem gledališču. V nredprodaji se dobi program in pa partiturna knjižica V3eh refih zborov, ki stane 5 Din u— Narodna strokovna zveza poziva vse ljubljanske Slane, da se v kar največ« jem številu udeležijo slavnostnega sprevoda ob priliki odlkritja spomenika kralju Petru. Zbirališče članstva je v nedeljo 6. t. m. ob 9. dopoldne na Miklošičevi cesti pred Delavsko zbornico. Točno ob 10. krenejo člani NSZ s praipori na Krekov trg in 6e tam uvrstijo v povorko, ki bo sla po mestu. Za vsakega ljubljanskega člama je udeležba pri povorfki častna dolžnost. Vsi člani naj imajo društvene znake. Znaki se bodo dobili tudi na zbirališču. — Predsednik. u— Udruženje rezervnih oficirjev i rat-nika, pododbor Ljubljana, naproša svoje člane in vse rezervne oficirje, da se udeleže obhoda 6. t. m. po možnosti v uniformi ali pa v civilu z znakom. Zbirališče ob pol 9. dopoldne pri Vodnikovem spomeniku brez posebnih legitimacij. Naša posebna dolž.iost je, da sodelujemo pri svečanosti ob odkritju spomenika Kralja Osvobodite« lja v čim večjem številu. u— Oblastna strelska družina. Ljubljana poziva vse svoie članstvo in člane vseh strelskih družin, da se dne 6. t. m. udeleže odkritja spomenika kralja Petra. V ta namen se zbiraio vsi strelci točno ob 9. dopoldne pred kavarno »Zvezda«, kjer se formirajo za povorko pod vodstvom br. Kostanievca in Držaja. Vse članstvo obvezno s strelskimi znaki, ki se jih bo dobilo po 20 Din na zbirališču. u— V učiteljski zbor drž. konservatoriia je vstopil kot pogodbeni član absolvent pariške Schole Cantorum g. Mirko Pugelj. Poučeval bo solooetje gospode. V smislu sklena odbora Glasbene Matice ie vstopila v učiteliski zbor v začetku šolskega leta 19.51-32 gdč. Marica Vogelnikova in prevzela klavirski pouk na konservatoriju in na šoli Glasbene Matice. Nadalje je zopet vstopila v učiteliski zbor konservatoriia in šole Glasbene Matice ga. Ruža Šlajsova. Poučevala bo klavir. u— Pevski zbor Glasbene Matica bo imel drevi ob pol 21. vajo mešanega zbora. Nuj no zadržani naj se opravičijo. Kdor se od lanskih pevcev ne zglasi v teh dnevih, ne bo mogel sodelovati v jubilejnem letu. Odbor. u— Vpisovanje na drž. konservatorii bo še danes in jutri. V soboto popoldne bo že Izpiti ob 10. in 15. V nonedeliek se začne redni pouk. Zamudniki bodo plačali učne prispevke za ves september. — Šola Glasbene Matice vpisuie stare in nove goieuce še dane in iutri. V soboto popoldne bo že razdelitev učencev k učitcliem in določitev Drovizoričnega urnika. Zato nai se zbero vsi ecienci v soboto popoldne v pevski dvorani. u— Jezdni odsek Sokola Ljubljana pozU va vse svoje člane, ki žele, da 6e udeleže odkritja spomenika kralj u Petru na konju, da pridejo brezpogojno vsi na sestanek danes ob no! 19. v jahalnici na Blaiveisovi c., a ne v petek, kakor je bilo določeno na zadnjem 6estanku. Udeležba za vse člane obvezna. u— Sokol I. Ljubljana - Tabor vabi svo- Zvočni kino Ideal Samo še danes! Hitite in oglejte si filmsko veledelo, o čigar nepozabni lepoti govori vsa Ljubljana! Ljubezen (n zoohiiii&D Po Richard Vossovem romanu »Dva človeka« Charlotte Susa — Gustav Frohlieh Predprodaja dnevno od 11. 12 ure. do Dveurne predstave ob 4., 7. in b- uri m .— jih sorodnikih v Fokovcih v Prekmurju, kjer pa ga ie popadel sosedov pes in ga ugriznil v levo nogo. Hudo nesrečo ie doživel tudi 11 letni sinček posestnika Ivan Giinšek iz Želimelj, ki mu jc slamoreznica odrezala na roki tri prste. u— Tatinski drobiž. Na stavbi »Viktorija^ na Aleksandrovi cesti je nekdo ukradel Josipu Dovšku par čevljev iz rumenega usnja, vrednih 270 Din. Izpred gostilne Trpin v Hrenovi ulici je nekdo odnesel z vozička Ivani Jajčnikovi nov ženski dežnik z rjavo kljuko. Ivanu Mavserju iz Most ie nekdo odpeljal črnega psa dobermanske pasme, vrednega 300 Din. u— Ta je pa znal. Varnostne oblasti za-sledujeio 34 letnega Mata Kuzmana iz Novega Grada v primorski banovini, ki je bil dalje časa uslužben v Ljubljani kot zidarski delavec. Osleparil je v mestu več tovarišev, na Jezici na ie te dni ukradel Nikoli Njegovanu iz kovčega 1000 Din gotovine in za 200 Din obleke. Odšel je še v Savli e. kier ie izmaknil posestniku Karolu Je Članstvo, kakor tudi ono bratskih ljub, i Kušarju 250 Din vredno žago. v Dolu pri ljanskih in okoliških društev ter prijatelje Vodicah pa posestniku Antonu Kristanu ne-na družabni večer, ki ga priredi danes 3, razvija in napravi slike Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor ' 3 prvi jugoslovanski al^INSK^E^^LM kraljestvu Zlatoroga Velika dvorana hotela I „U N I O N" Predstave ob delavnikih ob 17. in 20. uri, ob nedeljah in na praznik ob 15., 18. in 20. uri. t. m. ob pol 21. uri v veliki dvorani na Ta boru v počaščenje svojega predobrega prijatelja br. V. Štepancika. Spored: govori, petje, godba, ples. Vstopnine ni. K obilni udeležbi vabi uprava. u— Članstvo Sokola II se zbira v nedeljo zjutraj s praporom točno ob tričetrt na 8. pri realki, od koder odkorakamo skupno na zbirališče v Tivoliju. Brezpogojno vsi v krojih. u— Društvo »Soča« vabi vse svoje člane in članice, da se udeleže v soboto bak-lade in v nedeljo odkritja spomenika kralju Petru. Zbirališče 5. t. m. ob pol 8. zvečer in 6. t. m. ob pol 9. zjutraj pri »Levu« Nihče ne sme te dni izostati. Društvene znake se bo delijo na zbirališču za ceno 10 Din komad. u— Prosvetno društvo »Tabor« poziva vse člane članice prijatelje in znance, da se polnoštevilno udeleže sprevoda v soboto 5. t. m. ob 20.15 in v nedeljo ob 9. Zbirališče v soboto ob 19.30 in v nedeljo ob 8.30 pred hotelom »Tivoli«. Na zbirališču se bodo razdelili tudi društveni znaki. Udeležba pri povofkah je za članstvo obvezna. u— Učenke obrtno-nadallevalne šole pri Sv. Jakobu, ki si žele ogledati velesejem, nai se zberejo danes ob 14. pred kopališčem Ilirija. Vstopnina 3 Din. u— Cenik jedilom ob slavnostnih dneh 6.. 7.. 8. septembra za društva in večje družbe. ki se v naprej naročijo v navadnih gostilnah, bo naslednji: juha. norčija v do-vofcjni količini 3 Din, govedina, porci.ia 8 Din. prikuhe po 3 Din. Sadje, kompoti in močnate iedi po kvaliteti in običajnih cenah. Kosilo: navadno (juha. meso in prikuhe) 10 Din. s telečjo pečenko 12 Din. s svinjsko pečenko od 14 do 16 Din. posebno naročeno po 18 Din. Pečenka: telečia od 10 do 12 Din. svinjska od 12 do 14 Din. V prvovrstnih in hotelskih restavracijah pa ostanejo cene a la carte. — Ljubljanski gostilničarji naj blagovolijo naznaniti svoji zadrugi, koliko lahko eden ali drugi sorei-me gostov v času slavnostnih dni, da jih bo mocoče porazdeliti v obče zadovoljstvo. u— Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev namerava preskrbeti svojim članom prvovrstno namizno grozdje iz ljutomerskih goric naibol.iše vrste kakor: žlahtnina (bela in rdeča) nortugalka. silva-nec. muškatov silvanec traminec. mozler itd. ako se bo og'asilo zadostno število naročnikov. Cena naibol.iše vrste ne bo presegala 4 do 5 Din za kg. bo pa po možnosti še nižja. Da postreže z zdravim in naibolišim grozdiem po kolikor mogoče zmerni ceni in da obenem pomaga domačim vinogradnikom vnovčiti svoi pridelek, vabi upravni odbor vse člane, da takoi nri-javiio količine odierna v zadružni prodajalni na frcn. 5. u— Cenj. damam vljudno sporočam, da sem damsko frizerski 6alon povečal in pre* uredil na najbolj moderni način ter istega izpopolnil z raznimi aparati svetovnega slovesa. Istočasno naznanjam, da sem brivski salon opremil z higijenionimi stoli ameri-kanskega tipa in z aparati trajne ondulaci= je za gospode. Za obilen obisk se nriporo= ča 6alon Navinšek, Šelenburgova. u— Ljubljanski gasilci dobe plinske maske. Ljubljanski poklicni gasilci so imeii do sedaj maske proti strupenim plinom, vendar pa te niso bile neodvisne od zunanjih vplivov. Nove maske bodo vse drugače opremljene s kisikovimi shrambami, tako. da bo mogel easilec s tako masko vztrajati nad dve uri sredi strupenih plinov. Finančni odsek mesta ie sklenil, da dobe gasilci za enkrat štiri maske proti strupenim alinom. Vsaka velja približno 2000 Din. I n— Dva poškodovanca. Včeraj oonoldne so OTipeliali v bolnico 10 letnega Stanka j Tomšiča, sina učitelja s Polianske ceste. I>ečko se ie nahajal na počitnicah pri svo- kai obleke. Trgovki Angeli Kunstljevi na Ježici je izvabil 800 Din in posestniku Antonu Kušarju 400 Din gotovine. Razen tega je Kuzman ostal dolžan Angeli Kunstlievl za razne življenjske potrebščine 140 Din. Mariji Ložarjevi na Ježici 100 Din. male zneske pa tudi drucrim osebam, nakar ie neznanokam pobegnil. h CelJa e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. poslednjič krasni družabni zvočni fi'!m »Kaprice moderne žen£<. Predigra najnovejši Foxov žurnal. e— Zadnji dan za obnovitev srečk IV. razreda je danes. Žrebanje bo že iutri. Neobnovljene srečke bodo prodane drugim interesentom. e— Dve občinski seji se bosta vršili jutri v Celju. Mestni občinski svet bo imel sejo ob 18.. okolišk1 pa ob 20. e— Slep požarni alarm. V torek okrog 18. ie obvestil požarni stražnik na Mikjav-škem hribu oeljske gasilce, da ie izbruhnil v Čretu večji požar, kakor je bilo domnevati iz velikega, gostega oblaka dima. Gasilci so že v nekai minutah odbrzeli s svojim avtomobilom proti Čretu. kier na ie za mestnim pokopališčem žgal mestni grobar stare vence, suhljad in dračjev Dentist-tshnik MILAN VIRANT je OTVORIL v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 7/1. ZOBNI ATELJE ter sprejema od 9.—1. in od 3.—7. ure. 11309 Dunajski dekliški penzijonat (Wiener Tochter - Pensionat) Carola v. Kastaly, \Vien VIII., Lange Gas-se 65, int. tel. A—27—4—22. Šola za nadaljno izobrazbo, jezike in glasbo. — Priprava za državne in vseučiliščne izpite v jezikih in glasbi. — Umetna obrt. Kuha. Gospodinjstvo, šivanje oblek. Trgovska stroka. Stenografija. — Vsake vrste šport. Tekoča gorka in mrzla voda. — Lep terasni vrt. — Internat. Polinternat. Eks-ternat. Leži blizu univerze. 11307 Sterilizirajte pitno vodo s KAPORITOM S Navodila v Drogeriji GREGORIC, Ljubljana, Prešernova uL 5. GOSTILNA »» ti Kolodvorska ulica 28 nasproti palače drž. železnic._Lepi lokali in vrt na novo preurejen. Toči najfinejša dalmatinska vina. — Izborna domača in primorska kuhinja, kakor tudi mrzla jedila, vedno sveže morske ribe. 11332 Za obilen obisk se priporoča M. ČEPI6. KINO LJUBLJANSKI DVOR Ob najnižjih ljudskih cenah 4 in 6 Din za osebo pri vseh predstavah. Božanska Greta Oarbo v filmu ljubavne strasti Grešna strasti Predstave ob 4., pol 8. in 9. uri Samo še danes! e— Nesreča pri delu. Predvčerajšnjim se ie pripetila 40 letnemu delavcu Matevžu Turnšku s Polzele, zaposlenemu v cinkarni. med delom težja nesreča. Zašei ie do naključju med dva voza. ki sta ga močno stisnila čez Drsni koš in trebušno votlino. Zlomljenih in nalomljenih ima več reber, dobil Da ie tudi resnejše notranje poškodbe. Zdravi se v bolnici e— Pozne posledice nezgode. Pred pri- b'ižno 2 letoma se ie ponesrečila Dri spravljanju lesa v gozdu 25 letna dekla .Ara Leskova iz Marijagradca Dri Laškem. Padajoče drevo io je oplazilo do srlavi in jo poškodovalo. Ko ie ozdravela, ni čutila nobenih posledic več. Te dni pa ie nenadoma občutila hude bolečine v davi in ie b la prisiliena poiskati zdravniško nomuč v celjski bolnici. Iz Maribora a— Sokoteko društvo Tezno pri Mariboru priredi v nedeljo 6. t m. ob slabem vremenu pa v nedeljo 13. t. m. ob 15. otvo ritev svojega Tyrševega letnega tetovadi-šča tik šole, združeno s prvim javnim telovadnim nastoDom. Tezno pri Mariboru Ie izrazito industrijski kraj ter je tamkaj S: kol za naš narod tem večjega pomena, ker se nahaia v kraju samem in okolici še znaten preostanek predv^:-:1i neslovenskih elementov. Da bo mlado društvo lahko vršilo svojo sokolsko nalogo na tako važnem mestu, prosi okoliška bratska društva ter ostalo občinstvo, naj prvo prireditev Sokola na Teznu počasti s čim številnejšim oosetom. a— Ponesrečen otrok. Levo roko si je zlomil nad komolcem, ko se je v nedeljo zvečer igral z drug'mi otroci na dvorišču in na stopnicah gasilskega doma, 4-letni Oton Herzmanski iz Vrtne ulice. Padel je s stopnic. Prepeljali so ga v bolnišnico. a— Požar v Št. Rupertu v Slovenskih goricah. V ponedeljek okoli 20. je zadonel v stolpu mariborske stolne cerkve plat zvona ter naznanil, da gori v mariborski okolici. Mariborski gasilci so takoj odhiteli z motorno brizga In o proti Sv. Petru kjer so ee dvigali proti nebu oblaki dima in žarel Škrlatno rdeči žar. Gorelo je pri Sv. Rupertu na postvu posestnika Ornika in sicer se je vnelo iz d usedaj še nepojasnjenih vzrokov ostrešje njegove viničarije. Gasilci so z od« ličnim nastopom naglo omejili poža.r, tako da je zgorelo samo ostrejše viničarije. Škoda znaša 20 do 25.000 Din. a— Nezgoda na Meljskem hribu. Včeraj okrog 16. se je peljal s svojim kolesom pre« ko Me!|jskega hriba mizar Anton Vicman. Ko se je peljal mimo neke hiše, na kateri so pokrivali streho z opeko, je treščil nanj kos težke strešne opeke ter ga talko hudo potolfkel po glavi, da se je v krvi zrušili na tla. "Prispeti je moralo mariborsko reševalno društvo, Ici ga je prepeljalo z avtomobilom v .splošno bolmko. a— Zopet kolo. Zadružnemu revizorju Kanu Tiršu ie v Donedeljek zvečer zmanj-kalo 1000 Din vredno kolo znamke Ram-hler iz veže hiše št. 2 v Miklošičevi ulici. a— Z lestve ie padel v Mariborski tekstilni tvornici v Motherjevi ulici 20 letni dclavec Fra . : 8 ••. '• • *• vr. . "'' V-,-.v. .»., : ' VS- llOL Sredstvo za nego las, izdelano na znanstveni podlagi. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in boljših brivni-cah. Cena: veliki steklenici 75 Din, mali steklenici 42 Din. Brošuro o preparatu vam pošlje na zahtevo brezplačno: Mr. Ph. Josip Hoffmann, Zagreb, Mošinskoga ul. 5. no. 2emva Jože iz vasi Merkuša pri Gorjah, zaposlen kot delavec pri KID, je prišel s hudo rano na glavi v bolnico bratovske skladnice. Zdravniku je pripovedoval, da je šel v nedeljo zvečer malo židane volje skozi-Spodnje Gorje. Nenadoma pa mu je priletel izza nekega ogla težak kamen na glavo, da se je mož takoj zgrudil na tla. Dobil je 6 cm dolgo rano na sredi čela ter v lasišču do kosti. GOSPODARSTVO Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige! Desetletnica otvoritve prvega ljubljanskega vele-sejma Na današnji dan pred 10 leti je bil otvor-jen prvi ljubljanski velesejem. Bil je še skromen, toda dal je podlago za stalno institucijo ljubljanskih veleseimov, ki so se kmalu uveljavili, in to ne samo v naši ožji domovini, temveč tudi kot prave vsedržav-ne in mednarodne-prireditve. Sicer smo že lani slavili nekako desetletnico ob priliki 10. vzorčnega velesejma. Je pač tako, da se pri prireditvah, ki se ponavljajo vsako leto. vrši vedno 10. prireditev devet let po prvi. V teh 10 letih od otvoritve prvega velesejma je naša neumorna velesejmska uprava priredila že 11 velesejmov in 6 jesenskih razstav, torej 17 prireditev. O pomenu teh prireditev ne bomo danes razpravljali, ugotoviti pa moramo, da so ljubljanski velesej-mi prinesli vsemu slovenskemu gospodarstvu neprecenljive koristi, ki se jih brez dvoma premalo zavedamo. Važen sestanek lesnih trgovcev V torek 1. septembra se je vršil v Dravogradu sestanek eksekutive Osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremi-jev v Ljubljani. Ta sestanek je bil sklican v smislu sklepa sestanka lesnih trgovcev, ki se je vršil 20. pr. m. v Mariboru. Eksekutivo so tvorili delegati sekcij lesnih trgovcev pri raznih trgovskih gremijih iz področja bivše mariborske oblasti in ji je predsedoval podpredsednik Osrednje sekcije gosp. Ernest Marine, trgovec iz Celja. Glavni namen tega sestanka je bil, da se prouči vprašanje, kako ščititi malo in srednjo lesno trgovino in industrijo pred morebitnimi presenečenji glede skorajšnjega zakona o izvozu lesa in o načinu izločitve onih elementov iz vrst lesne stroke, ki naši lesni trgovini škodujejo. Zvezni tajnik gosp. Kai-ser je podal zanimiv referat o mrzličnih pripravah magnatov lesne stroke, ki si skušajo spričo priprav zakona za izvoz lesa zasi-gurati največje privilegije v lesni stroki. Pripravljajo se razni karteli, posebno v savski banovini in južnifa krajih naše države, z namenom, ustvariti nekak privilegij za izvoz, tako da bi bila izločena mala in srednja lesna industrija in trgovina od raznih ugodnosti. Spričo te nakane je dolžnost vseh lesnih trgovcev v dravski banovini, ki bi bili v slučaju monopoliziranja občutno prizadeti, da si v zakonu zasigurajo ugodnosti, na podlagi katerih jim bo mogoče uživati izvozne pravice in ustvariti bazo poštene in realne trgovine. Po dolgotrajni debati, ki se je sukala okrog vprašanja, kakšni naj bodo pogoji za dosego izvoznih pravic, je bila po raznih predlogih sestavljena resolucija, ki jo bo predložila osrednja sekcija pristojnim obla-stvom. Ta resolucija se glasi: Odbor za sestavo predlogov za ureditev izvoza lesa, obstoječ iz zastopnikov gremijal-nih sekcij lesnih trgovcev v Celju, Celju okolici, Šmarju pri Jelšah in Gornjem gradu. Slovenjgradcu, Konjicah, Slov. Bistrici, Mariboru in Mariboru okolici, je na svoji seji 1. septembra t 1. v Dravogradu sprejel naslednji predlog za ureditev izvoza. Glede na težko krizo, ki vlada v lesni trgovini in industriji, je prišlo lesno trgovstvo do prepričanja, da je težko stanje v mnogih ozirih posledica neugodnih izvoznih prilik. Z izvozom lesa se bavijo v veliki meri osebe, ki niso zmožne prilagoditi se potrebam inozemskega trga in ki s kvarjenjem cen, nesolidnim poslovanjem ovirajo razvoj solidnih podjetij. Lesno trgovstvo ugotavlja iz teh razlogov in ob splošnem zmanjšanju kon-zuma nujno potrebo po koncentraciji izvoza lesa, ki naj se izvede s tem, da se predpišejo pogoji, po katerih naj bo dovoljen izvoz lesa v inozemstvo. V to svrho naj se osnuje za vsako pokrajino (banovino) po ena pokrajinska izvozna družba, čije član more biti vsako trgovsko in industrijsko lesno podjetje, ki je trgovsko potrokolirano in ki dokaže obratno kapaciteto letnih 2000 m3 obdelanega lesa. Pokrajinska izvozna družba naj izdaja na osnovi zgoraj navedenih dokazil izvozna dovoljenja. Tozadevni pravilnik naj se uveljavi po zaslišanju prizadetih strokovnih organizacij. Po sprejetju resolucije je predsednik stavil predlog, da bi Osrednja sekcija sklicala v najkrajšem času odborovo sejo, ker je že čas, da Osrednja sekcija po šestmesečnem mirovanju prične z aktivnim delom. = Spor zaradi predsedstva Zveze obrtnih zadrug. Na zadnjem izrednem občnem zboru izvoljeni odbor Zveze obrtnih zadrug, ki se je konstituiral tako, da je bil za predsednika izvoljen g. Franchetti, za poslevodečega predsednika pa g. Pičman, je imel te dni prvo sejo, na kateri je predsednik g. Franchetti odstopil in je bil za načelnika izvoljen gosp. Pičman. za podnačelnika pa gosp. Mihelčič. O tej zadevi smo prejeli od dosedanjega načelnika g. Josipa Rebeka naslednje pojasnilo: Na zadnjem občnem zboru je spremenjena Pičmanova lista dobila 10 glasov večine, ko se je g. Pičman odrekel kandidaturi, češ, da se ne bo morda mislilo, da hoče on postati načelnik, in ko je g. Pičman na svoje mesto predlagal častnega načelnika g. Franc-hettija. Ugotoviti pa je treba, da pri tem g. Pičman ni bil izvoljen niti kot odbornik niti kot namestnik. Sele po izvršenih volitvah so pristaši g. Pičman a kratkoinalo proti vsem pravilom črtali enega namestnika in na to mesto vpisali g. Pičmana. Tako je g. Pičman postal namestnik odbornika. Pri seji konstituante so ga kooptirali v odbor, kar je tudi po pravilih zveze nedopustno, nakar se je g. Pičman kljub vsem svojim izjavam dal voliti za podnačelnika z nazivom poslevodečega načelnika. Na nedeljski seji zvezinega načelstva se je g. častni načelnik Franchetti umaknil in je bil izvoljen za načelnika g. Pičman z večino glasov proti 1 glasu. Ker g. Pičman do mesta v zvezinem odboru in zaradi tega tudi do načelnikovega mesta ni upravičen, so vložile nekatere zadruge članice priziv na obrtno oblast, ki bo imela priliko zadevo razčistiti. Iz načelstva so izstopili, v kolikor sem informiran, v prvih desetih dneh že trije člani. Tudi nekaj zadrug članic je prijavilo svoj izstop, ker se s tem načinom dela ne strinjajo. = Program devetega gospodarskega kongresa. Deveti redni letni kongres gospodarskih zbornic in korporacij je sklican za IS. in 14. september v Beogradu z naslednjim programom: Dne 13. septembra se bo ob 9. dopoldne sestal v dvorani stare univerze plenum kongresa, na katerem bodo izvoljene sekcije za cenitev izvoza. Nato se bo vršila razprava o naši kmetijski produkciji in o ukrepih, ki jih je treba podvzeti za pospeševanje kmetijstva (referent: Miljutin Stanojevič, predsednik Beograjske trgovske zbornice). Popoldne se bodo sestale sekcije za cenitev izvoza, nakar se bo ob 17. zopet sestal plenum, na katerem se bo vršila razprava o referatu zbornice v Podgorici glede avtobusnega prometa v krajih, kjer ni železnic, kakor tudi o referatu splitske zbornice o finančnih bremenih na podlagi nejasnih predpisov zakona o samoupravnih cestah. Naslednja dan, t. j. 14. septembra, se bo dopoldne ponovno sestal plenum k razpravi o naslednjih referatih: Stanje naše obrti (referat Beograjske obrtne zbornice): Stanje naše industrije (referat Beograjske industrijske zbornice); Stanje naše trgovine (referat zagrebške Zbornice za TOI); Naši odnošaji do svetovnega gospodarstva (referat Centrale industrijskih korporacij). Popoldne ob 18. se plenum zadnjič sestane, da sliši poročila sekcij za cenitev izvoza iin da sklepa o predlogih resolucij. = Soja industrijskega odseka Zbornice za TOI v Ljubljani se bo vršila v petek 4. septembra ob 9. uri dopoldne v zborničnih prostorih v I. nadstropju. Na dnevnem redu je med drugim razprava o položaju slovenske mlinske industrije v okviru novega žitnega režima, poročilo o trgovinski pogodbi z Avstrijo in o pripravah za pogajanja z Nemčijo in Italijo ter razprava o aktualnih davčnih vprašanjih. = Opozorilo lesnim trgovcem, ki imajo terjatve pri madžarskih dolžnikih. Madžarska vlada je izdala na red bo, da morajo vsi madžarski pridobitniki do 8. sept. t. L sporočiti vladi, koliko znašajo obveze pri inozemskih upnikih. Da ne bi naši trgovci utrpeli kake izgube pri madžarskih dolžnikih, nujno priporočamo, da še s svoje strani ne- „OPERm KLET" gledališka ulica št. z. Sezija morskih rib, druga jedila v veliki izbiri. Vina najfinejša, specijalne vrste, ravno prispela. — Cene nizke. 3e priporoča posetnikom KRALJEVEGA TEDNA 11333 m. Lozie. STOLE vseh vrst dobavlja tovarna upognjen, pohištva Anton Kobli-žek, Poljčane, Dravska banovina. Sprejmemo zastopnike. 10538 mudoma sporočijo svoje terjatve našemu konzulatu v Budimpešti s prošujo za intervencijo pri madžarski vladi. Svoje prijave na konzulat morajo kolkovati s 25 Din. — Sreski grem i j trgovcev v Celju. = Mizarski tečaj v škofji Loki. Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za 101 v Ljubljani priredi dvodnevni tečaj za luženje. Če se prijrvi najkasneje do 6. t. m. vsaj 15 mizarskih mojstrov in pomočnikov, se bo vršil tečaj v prvi polovici septembra. Pristojbina znaša za mojstre po 50 Din, za pomočnike pa polovico. Res revnim ali brezposelnim se bo na posebno prošnjo dovolila olajšava. Deščice prinese vsak sam, kakor bo še naknadno naznanjeno, lužila pa da brezplačno zavod. Prijave se oddajajo lahko tudi pri skupni obrtni zadrugi v Škofji Loki. = Posetite Solunski vclesejcin, ki traja od 13. do 27. septembra 1931. Naše gospodarske zveze z Grčijo so precej močne in v Vašem interesu je, da pridemo v neposreden stik z grškimi interesenti, ki obeta velike poslovne koristi. Popust na jugoslo-venski železnicah znaša 50°.o pri povratku. Prodajo legitimacij vrši in potrebna pojasnila daje rPUTNlK.- (Beograd. Kolarčeva 7) kakor tudi vse njegove podružnice v državi. Grške državne železnice dajejo popust 59% za potnike in blago. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Pezderška Ivana, čevljarskega mojstra in trgovca z usnjem v Rogaški Slatini (poravnalni upravnik dr. Janko Leskovšek, odv. v Rogatcu; narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Rogatcu 15. septembra, oglasitveni rok do 10. sept. Hmelj + Žalec. 2. septembra. Kljub zelo obilnim dovozom (S00 bal) je bilo ves dan živahno povpraševanje. Prodanih je bilo več večjih partij po 10 do 11 Din za kg. Za slabše blago znaša cena 8 do 10 Din. Položaj je neiz-premenjeno nadalje čvrst. Prisilna uporaba domačega hmelja ▼ Nemčiji. Zaradi uvedbe prisilne uporabe domačega hmelja v Nemčiji so predstavniki češkoslovaških hmeljarjev te dni ponovno intervenirali pri nemškem državnem ministru Schieleju. V ponedeljek se je nato vršila v Pragi hmeljarska konferenca, na kateri se je razpravljalo o nadaljnjih ukrepih. Intervencije v Berlinu so ostale brez uspeha in je 1. t. m. uredba o prisilni uporabi v Nemčiji stopila v veljavo. Trgovinsko-ipolitične represalije od češkoslovaške strani niso predvidene. Hmeljarji pa upajo, da bo na podlagi pogajanj z interesenti v Nemčiji mogoče doseči omiljenje predpisov ob_ priliki določitve razmerja uporabe domačega in inozemskega hmelja, ki se po uredbi določi za vsako pivovarno posebej. Borze 2. septembra. Na ljubljanski borzi so se danes tečaji deviz deloma za malenkost okrepili. Med efekti je prišlo do zaključka v Vojni škodi po 349. Na zagrebškem efektnem tržišču se je da nes Vojna škoda trgovala za aranžma po 331 in 335, za kaso 331 in 332 in za december po 337. Prijaznejše je bilo razpoloženje v dolarskih vrednotah, kjer je prišlo do zaključkov v 7°/<> Blairovem posojilu po 70 in v 7°/o Seligmanovem posojilu po 69.50 do JO. Med zasebnimi vrednotami je bil zabeležen promet v Union banki po 150, v Jugobanki po 67, v Srpski po 100. nadalje v Dravi po 212.50, v Šečerani po 211 in v Trboveljski po 215. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2284.20—2291.04. Bruselj 789.38 — 791.74. Curih 1102.95 — 1106.25. Dunai 796.48 — 798.88, London 275.35 — 276.17. Newyork 5652.62—5669.62. Pariz 222.16 — 222.82. Praga 167.75 — 168.25. Trst 296.07 - 296.97. Zagreb. Amsterdam 2284.20-2291.04, Dunai 796.48—798.88, Bruselj 789.38—791.74, London 275.35-276.7. Milan 296.07-296.97, Nevvork kabel 5663.62—5680.62, Ne\vyork ček '5652.62-5669.62, Pariz 222.16-222.82, Curih. Beograd 9.07. Pariz 20.14, London 24.9675, Newyork 513.50. Bruselj 71.5750, Milan 26.8675, Madrid 46.15, Amsterdam 207.10, Berlin 121.70, Dunaj 72.21, Sofija 3.72, Praga 15.2150, Varšava 57.65, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.06. Efekti Ljubljana. 8»/o Blair 80 bL, 7Vo Blair 70 bi., Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 950 den., Kreditni zavod 195 den.. Ruše 125 den.. Vevče 120 den., Vojna škoda 349 zaklj. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 330-331, za dec, 336-338, investicijsko 71—73, agrarne 41.50 bi., 6°/« begluške 50—50.50, 8«/o Blair 77—88. 7°/o Blair 67—70, 7«/o Drž. hip. banka 68—69.50; bančne vrednote: Praštediona 957.50—965, Union 150—155, Jugo 67—68, Ljubi j. kreditna 190—191, Zemaljska 113 bi.; industrijske vrednote: Nar. šumska 25 den., Našička 750 bl„ Slavonija 200—205, Drava 212.50—216, Šečerana 208—211.50, Dubrovačka 300—310, Trbovlje 210—215. Beograd. Vojna škoda 329 zaklj., za dec. 339, 340 zakli., investicijsko 71.50 zaklj., 6°.'e begluške 51, 52, 51.50, 52.50 zaklj., 7°/« Blair 69.50 zaklj. Blagovna tržišča 2ITO + Ljubljanska borza (2. 9ept.) Tendenca za koruzo neenotna. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. Nudi se koruza, zdrava, re-šetana, slov. postaja, plačljiva v 30 dneh po 137.50—140, pri navadni voanini pa po 142.50—145. + Novosadska blagovna borza (2. t m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 9 vag. pšenice, 1 vagon ječmena, 8 vagonov koruze, 2 vagona moke in 2 vagona fižola. Pšenica: sremska, slav. nova, 78-79 kg 162 do 164; 79-80 kg 163—165; ladja Dunav 168 do 170. Oves: baški, sremski, slavonski 125 do 130. Ječmen: baški, sremski 63/64 kg 115 do 120, letni 67/68 kg 160—170. Koruza: baška 86 — 88; okolica Sombor ali Indji-ja 86 — 88; južnobanaška 84 — 86;-sremska, okolica Šid 89 — 91. Moka: baška, banaška >00* in i0z 270 — 280; >2c 250 do 260: >5« 230 — 240; >6« 210 — 220; >7< 170 — 180: >8« 120 — 125; slavonska >00* in sOc 255 — 265; >2« 235 - 245; »5« 220 do 230; >6« 210 - 220; >7« 165 - 175; >8« 120 — 125. Otrobi: baški 92.50—97.50. -f Bndimpeštanska terminska borza (2. t. m.). Tendenca slaba, promet miren. Pšenica: za december 9.51—9.53, za marc 10.79 do 10.80; rž: za dec. 9.75, za marc 10.90—10.95: koruza: za maj 11.75—10.80. Svileno perilo bo dvakrat tako trajno. če jemljete za pranje LUX LXJS Šport |> vtvv Prenočišča Stanovanjski urad na Glavnem kolodvoru rabi nuino za slavnostne dneve več sob. ker bo naval tulcev ogromen. Priglase nai se pri stanovanjskem uradu od 7. zjutraj do polnoči. — Telefon štev. 2720. Na turnirju ob priliki otvoritve novega igrišča »Hermesa« 5. in 6. t. m. bodo sodelovali: Hermes, Ilirija, Maribor, 'JAK Su-botica, VSK Triglav in Grafika. V soboto ob 15.15 igra Grafika : VSK Triglav, ob 16.20 Hermes : ISSK Maribor, ob 17.30 Ilirija : ŽAK Subotica. — V nedeljo ob 15.15 bo slovesna otvoritev novega igrišča. Ob 15.20 igra premaganec I. : premagancu II., ob 16.25 zmagovalec L : premagancu III. in ob 17.30 zmagovalec III. : zmagovalcu II. (finale). Igra se po pravilniku JNS. Vsaka igra traja 2X30 minut, ker zaradi kratkega dneva daljša igra ni mogoča. Igra se po cup sistemu v kolikor se po uvidevnosti prireditelja isti ne izpremeni. V primeru neodločenega rezultata določi zmagovalca žreb takoj po končani :ekmi ob navzočnosti sodnika in funkcionarjev obeh klubov. Razdelitev daril zmagovalcem bo takoj po končanem turnirju. Bžrany v Ljubljani. Dr. Štefan pl. Ba-rany, najhitrejši plavač Evrope — morda tudi sveta —, ki je poleg svoje sigurne proge 100 m prosto povsem nepričakovano pred tednom dni osvojil tudi na 400 m prvenstvo Evrope po veličastni borbi z velikim favoritom Tariso«, starta na praznile, 8. t m. v Ljubljani. Hiriji je s pomočjo JPS uspelo, pridobiti za gostovanje odlični madžarski klub MESE, čigar član je dr. Barany in s tem preskrbeti Ljubljani Siportno senzacijo, kot je doslej še ni imela prilike videti. Podrobnosti o tem gostovanju bomo na tem mestu še navedli. Službeno iz LNP. Občni zbori Med-klubskih odborov, določeni za 6. t. m., sa na prošnje prizadetih klubov vrše: v Mariboru v soboto 5. t. m. ob 20. v Aljaževi sobi restavracije hotela »Orel«; v Trbovljah v torek 8. t. m. oib 10. dopoldne. Lokal sporoč' prizadetim klubom Mo. Občni zbor Mo Celje se bo v sporazumu z Mo Celje določil naknadno. — Po službenih objavah JNS v »Sportisti« od 29. VIII. 1931. je suspendiran igralec Dobrlet, član SK Ilirije, po odredbi JNS. — Predsedstvo. Plavalna sekcija S K Ilirije. Seja načelstva danes ob 18. v kavarni Evropa. Ljubljanski plavalni podsavez. Danes ob 19.30 seja upravnega odbora v kavarni Evropa. SK Svoboda (Ljubljana). Danes od 17. naprej strogo obvezen trening I. mo-štva in rezerve na igrišču ASK Primorie. Opremo seboj! ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes od 17. naprej obvezen trening za vse igralce. Nadalje se pozivljejo, da oddajo vsi v petek vso opremo razen čevljev gospodarju. Vsi točno. N^i niti ene panoge športa ki ne bi bila uzmerjena na moč, vztrajnost, prisotnost duha in spretnost. Z uživanjem prave zrnate kave se jačijo vsa ta svojstva. Jutio Meinl uvoz kave ustanovljeno 1. 1862 ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za leto 1931 ? Iz življenja in sveta Mož, ki je pni jazieaal" atome Šestdesetletnica rojstva slavnega angleškega fizika Rutherforda 30. avgusta je praznoval angleški in ž njim ves svetovni znanstveni svet 601etni-co rojstva slovitega raziskovalca, sira Ernesta Rutherforda, ki je s svojimi razkritji položil temelje in oporne zidove naj- Lord Rutherford modernejšemu naziranju o svetovju najmanjših drobcev materije in njihovih silah, naziranju o atomih. Prva izvirna slika o uporu v Lisaboni Vladi vdane čete med bitko z uporniki OBLEE£ modeme, fino blago, krasna izvršitev, najcenejše pri Drago Schwab, Ljubljana Samomorilni poskus v letalu V letalu, ki vozi iz Berlina v Monakovo, je eksplodirala te dni med poletom steklenica — žganja, ki je povzročila majhen ogenj, katerega pa so utegnili še pravočasno udušiti. Po pristanku v Norimberku so aretirali radi te eksplozije kovinarja Hutteja, ker so menili, da je hotel izvršiti atentat. Izkazalo pa se je, da je hotel izvršiti le samomor in so ga kmalu izpustili. Kmalu potem si je mož z britvijo prerezal žile in leži sedaj v bolnišnici. Preiskava je dognala, da si je hotel vzeti življenje, da bi svoji družini priskrbel zavarovalnino v znesku 25.000 mark. Čudeži na Španskem Med španskim ljudstvom so pričele krožiti vesti, da se pojavlja Mati božja v raznih krajih baskiške dežele in v bližini To-leda. Seveda so začele romati cele procesije ljudi v ondotne kraje, ki so prepričani, da se ponavlja lurški čudež. Duhovništvo, ki se je držalo spočetka rezervirano, sedaj samo podpihuje to naziranje. Poročajo o številnih primerih verske blaznosti in halucinacij, ki jim zapadajo histerične osebe. Tradicija in načela v Gradcu je umrl eden izmed nekdanjih vojaških odličnikov stare Avstrije, feldmaršallajtnant Goiginger, vitez reda Marije Terezije itd. itd. V takšnih primerih pokaže vojni minister avstrijske republike Vaugoin prav rad, da goji še vedno staroavstrijsko tradicijo in mrtveca spremlja na zadnji poti četa državne brambe. Tokrat pa je to spremstvo na »višje povelje« izostalo, kar je seveda zbudilo veliko pozornost in mnogo komentarjev v tisku. Opozicionalni listi so kmalu dognali vzrok tega izostanka: Goiginger je bil namreč v svoji oporoki odredil, naj njegove zemeljske ostanke upepelijo v dunajskem krematoriju, Vaugoin, ki ni samo prijatelj starih tradicij, temveč tudi pristaš krščansko-socialne stranke, pa se je zaradi te določbe na ljubo načelom stranke odpovedal tradiciji. Kot katoličan ne more niti starim generalom odpustiti, če se dado upepeliti, namesto da bi se dali pokopati. To odkritje je zbudilo v avstrijski javnosti še večjo pozornost in še več komentarjev. Ali so bili ti komentarji krivi, ali kaj drugega, dejstvo pa je, da je Vaugoin potem nenadoma preklical svojo prepoved glede udeležbe avstrijske vojske na pogrebu pokojnega generala in je odredil, da bo mrtvec deležen tega spremstva vsaj med pogrebom na Dunaju. Zaradi lepšega je podal še izjavo, da je bilo za organiziranje vojaškega kondukta v Gradcu — premalo časa. »Kralj vžigalic44 pred polomom? Rutherford je po rodu Avstralec, prišel je pa že v mladih letih na Angleško, kjer je po dokončanih študijah postal asistent fizika prof. Thomsona. S tridesetimi leti je bil že profesor na univerzi v Manche-stru, potem je postal član slovitega kolegija v Cambridgeu. Do 1. 1908. se je bil že tako odlikoval v svoji stroki, da so mu podelili Nobelovo nagrado za fiziko. Svoja velika odkritja je bil započel tisti čas, ko je dokazal, da niso izžarevanja radija nič drugega nego bežeči drobci atomov, ki razpadajo v tej prvini. Ti drobci so tako majhni, da mora preiti 1700 let preden se gram radija zmanjša na polovico. Rutherford je prvi postavil hipotezo, da sestoje atomi iz pozitivno naelektrene-ga jedra, tk. zv. protona, in večjega ali manjšega števila negativno naelektrenih elektronov, ki krožijo okoli jedra. Spoznal je tudi, da se razne prvine razlikujejo med sabo samo radi različnega števila elektronov v njihovih atomih, in bil je prvi, ki se mu je posrečilo atome »razdirati«, s čimer je bilo dokazano, da stara sanja o spremembi prvin v druge prvine, v katero so verjeli alkimisti, ni bila samo sanja. Seveda pa modernemu znanstveniku ne gre za to, da bi spreminjal »neplemenite« kovine v zlato in srebro, temveč za izko-riščenje neznanskih energij, ki se sproščajo pri drobljenju atomov in s katerimi se ne morejo primerjati nobene druge, nam na razpolago dane energije. Iwar Kreuger, švedski kralj vžigalic, je prišel v zadnjem času s svojim ves svet obsegajočim koncer-nom v take težave, da so na vseh svetovnih borzah padle cene njegovih papirjev Sto let kloroforma Letos je poteklo sto let, od kar sta kemika Souberain in Liebig skoraj istočasno, vendar samostojno odkrila kloroform. A šele 16 let pozneje je Flourens z eksperimenti na živalih ugotovil narkotični učinek te snovi. In spet je skoraj istočasno Simpson v Edinburgu uvedel narkozo s kloroformom. Leto dni prej je bil mehanik Jackson odkril narkotične lastnosti etra, ki se je že v teku enega leta razširil v tem svojstvu po vsem svetu, a ga je kmalu potem izrinil kloroform popolnoma, šele moderna kirurgija je posegla spet po etru in kloroform skoraj odpravila. Kloroform, sladkobno vonjajoča tekočina, ki vre pri 62 stopinjah Celzija, povzroča hitro in globoko narkozo, vendar ima več slabih lastnosti, tako da ga ne morejo uporabiti v mnogih primerih. Seveda ni tudi eter posebno idealno uspavalno sredstvo v kirurgični praksi, zato se znanost trudi na vso moč, da bi takšno sredstvo našla. Danes, ko se niti najmanjši kirurgični postopek ne izvrši brez uspavanja bolečin, se nam zdi skoraj neverjetno, da so bili časi; ko so ljudi operirali brez narkoze. V teh sto letih pa je kirurgija v tem pogledu napravila ogromen korak naprej, ki bi ne bil mogoč v tej meri, da nista Souberain in Liebig odkrila kloroform, ki je bil dolgo vrsto let edini narkotikum. Čitajte ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET « Grozote bodoče zračne vojne Veliki manevri francoske zračne voiske — Bombe nad Nancyjem Francija je imela te dni nad Nancyjem svoje letalske manevre, največje v povojni dobi. Udeležila se jih je cela vrsta visokih vojaških osebnosti, med njimi maršal Petain. V letalu je prihitel iz Pariza tudi minister za zračno plovbo Dumesnil in pripovedujejo, da so branitelji Nancy-ja otvorili na njegovo letalo fiktiven ogenj, meneč, da gre za »sovražno« letalo. štiri dni in noči je krožilo nad mestom neprestano do 150 letal, razen teh je bilo v zraku stalno deset pritrjenih balonov. Ljudem, ki so med vežbami stopali ali se ustavljali po ulicah, se je opetovano zgodilo, da se je nad njihovimi glavami pojavilo letalo, iz katerega so se vsuli zeleni listki z naslednjo vsebino: »Spadam med prijateljska lovska letala. Moja naloga je, da Va3 čuvam pred napadi sovražnika. Ne bodite radovedni! Mnogo radovednežev je bilo ubitih in ranjenih. Mislite na to, da klopočejo med zračnimi bitkami strojnice in da Vas lahko zadenejo naše kakor sovražnikove krogle — po Vaši krivdi. Ne ostajajte na cesti! Izginite pod zemljo, bežite v Vaše hiše, ne glejte skozi okna. Ne pozabite tudi na živali! Obvarujte tudi konje!« Vodstvo manevrov je hotelo tudi na nazoren način dokazati nancyjskemu meščanstvu potrebo, da se za morebitne bodoče dejanske napade iz zraka opremi z maskami zoper strupene pline. Nenado- ma je napadla neko tovarno, v kateri dela 3000 delavcev, skupina »sovražnih« letal in čez nekoliko trenutkov je bila vsa tovarna ovita v strupeni megli, šlo je seveda za nepristni strupeni plin, vendar je bil še toliko hud, da je kakšnih deset delavcev od njega v resnici obolelo. Predzadnja noč je bila višek manevrov. Izvršil se je glavni napad na mesto, ki je bilo po odredbi mestnega načelstva odeto v popolno temo. Tudi prostovoljni bolniški strežniki so imeli to noč svoje vaje. Na vratih neke dekliške šole je stal napis: »Zavetišče za osemdeset oseb.« Posebni aparati so dovajali v zavetišče sveži zrak iz višine 8 metrov, do kamor predvidoma ne bi segla plast strupene megle. Na vratih deške šole je bil napis: »Reševalna postaja za zastrupi jence s plinom.* Tudi kletne prostore mestne hiše so spremenili v zatočišča za civilno prebivalstvo in so jih opremili z aparati za umetno dihanje. V teh prostorih se bodo tudi v primeru resnične vojne izvrševale — poroke... Francija nima namena začenjati kakšno vojno, pripravlja pa se na to eventualnost z vsemi silami. V prvi vrsti se oborožuje z letali. Tovarne letal poudarjajo v svojih cenikih, ki jih pošiljajo zasebnikom, da plača 35 odst. nabavne cene država sama, če se kupec strinja s tem, da se mu letalo v primeru vojne rekvirira. Ifllaila mati! Svoje dete moraš slikati že od prvega dne! Predstavljaj si radost svojega otroka po 10 ali 20 Letih, ki jih bo imel s temi slikami. Kupi BABY BOX po ISO Din in imela boš vedno lepe slike Pojasnila in lepo ilustro-vani prospekti brezplačno v vsaki foto trgovini ter pri Zeiss Ikon zastopniku M. Pavlovič, Beograd ^ 456 — Pošt. pret. 411 * 10659 Civilne obleke proti plinskim napadom iz zraka Ob priliki zadnjih francoskih letalskih manevrov so preizkusili nekaj tipov oprav proti plinom, ki jih bo moralo nositi civilno prebivalstvo za časa napadov iz zraka Izvleček iz programov četrtek. 3. septpmbra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče^ borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Gimnastične vaje. — 20: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. — 20.30: Radio-kvartet. — 21.30: Norvežanka M. \ aldis-Knudsen poje norveške pesmi. — 22: Koncert pevskega kvinteta. _ 22.30: Napoved časa in poročila. Petek. 4. sepfemhra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45; Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošč*, bor/a. — 18.30: Salonski kvintet. — 19.30: Vegetarijanska prehrana. — 20: Poročilo o šahovskem turnirju na P>!edu. — 29.30: Program iz Beograda. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.35: Plošče. — 12.45: Radio-orkester. — 17: Večerni koncert. — 20.30: Koncert klavirskega kvarteta. — 21.30: Operne arije. — 22.30: Poročila. — 22.50: Koncert ciganske kapele. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 20.30: Program iz Beograda. — 22.40: Radio-orkester. — PRAGA 17.10: Concert iz Bratislave. — 19.30: Operne arije. — 19.55: Jazz. — 21: Komorna glasb.i. 21.30: Klavirske skladbe. — 22.15: Šramel-kvartet. — BRNO 17: Plošče. — 19.15: Izra. 19.55: Ves program iz Prage. — VARŠAVA 18: Plesna glasba. — 20.15: Simfoničen koncert. — 22.50: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Plošče. — 16: Koncert orkestra. — 20.50: Mendelssohn-Bartholdv. — 22.30: Lahka godba orkestra. — BERLIN 19.15: Plesni večer. — 21.10: Literaren program. — 22.30: Zabaven večer. — KdNIGSBERG 16.30: Orkestralen koncert. — 17.43: Sluhr^ igra. — 19.15. Prenos iz Berlina. — 21.10: Simfoničen koncert opernega orkestra — MCHLACKER 17: PopoLdanski koncert. — 10.45: Petje. — 20.15: Igra. _ 21.15: Koncert filharmoničneaa orkestra. — 99 40-Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: "Koncert orkestra. — 17.30: Pevski koncert.__ 20.45: Orkestralen koncert. — 22.20: Koncert ciganske godbe in solistov. Vsak dan ena Mesečarjev koncert s činelami in bobnom. ZA VAŠE OTROKE POTREBUJETE NOVIH ČEVLJEV! OTROŠKI ČEVLJI PRAKTIČNI rujavi, črni in .z laka.....dlo 55"-' OGLEJTE. SI IZBOR ČEVLJEV V NAŠIH PODRUŽNICAH. PRESKRBITE SI PRIZNANO SOLIDEN IZDELEK PO ZMERNIH CENAH. DEKLIŠKI ČEVLJI ZA ŠOLO rujavi in iz laka....... ŠPORTNI ČEVLJI ZA ŠOLO IN IZLETE z okrašenim jezikom . Dlll 85"™ ZA DIJAKE, ČEVLJI okusne oblike, trajni iz rujavega in črnega bcksa Din m° VISOKI ČEVLJI dekliški in fantovski iz kravine la podplati . dm 85"®™ KUPUJTE SAMO DOMAČI IZDELEK zakaj s tem omogočite zaposlenje domačih delovnih sil Din 85"— tovarna čevljev tržič (DRAVSKA BANOVINA) Ljubljana, Beograd, Maribor, Murska Sobota, Skodie. Zagreb, Karlovac, Novi Vrbas, Osijek, Sombor, Suboti-ca, Vršac, Vukovar, Sarajevo, Sušak, Split Cene tnali nt cj/ascm t Zenitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda L— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pru ttojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Liubljani 11 £42. — Telefon številka 2492. 3492 cd|coor 2 Din mamicah HSCaslove malih oj/asor dobite takoj po izidu lista o podružnicah 9 Jutra* v Mariboru, v Vetju, r fiCovem ntestu, 9 Tsrbevlfah in na Jesenicah, ki sprejemajo tndi naročila na male oglase in inserate. Učenca kovaštvo iu ključavničarstvo sprejmo Jo«. Bach-utijer, Kočevje štev. 95. 38624-1 Delavce jzučene, z dobro prakso, a.-čemo za tvornieo klekla-iiib čipk v Zagrebu, proti d -bri plati. — Obširne p'i-nudbe na oglasni 0'liieiek »Jutra« pod »Delavci-. 38602-1 Mesar, vajenca močnega in zdravega, poštenih staršev, sprejme takoj Blaž Jegiič. mesar in prekajevalec v Tržiču. 38611-1 Brivskega vajenca »prejme takoj Mirko Zale-t«'I, brivski salon, Bim>ka Cesta 24. 38620-1 Pek. pomočnika mlajšega, samo s spričeva-1; iz boljših parnih pekarn sprejmem takoj. Ponudbe ni orias. oddelek »Jutra« pni šifro »Peki. 88623-1 Frizerko dobro izvežbano v frizira-m j ti, manikiranju in vodni' • ind'ilaciji, 'sprejme Ciril Vašel, frizer za dame in g -r" de, Ljubljana, Novi trg' J. 38454J Šoferja >T"nifa ali Slovenca, mehi nika z dolgoletno prakso sprejmem v nemško lii?'>. o v v oglasnem oddelku »Jutra«. 3S645-1 Gostiln, kuharico k: bi delala tudi druga hišna dela, sprejmem. — IN a sin v v oglafnem oddelku > Jutri-. 38504-1 Kuharico iščem za takoj za Beograd V poštev pride samo prvo-v rstu.i in popolnuma samostojna. Plača po zahtevi. JTredstaviti se je med 1. in .'!. uro v Nunski ul. 10, pr: rlicje. 38119-1 Učenca s primerno šolsko izobrazba sprejme trgovina želez-ti;ni na triletno učno dobo Urana v hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 38423-1 Izurjeno pletiljo sprejme Parzer, Trnovski prl='an 14. 35665-1 3 spretne natakarice za 6-, 7. in 8. t. m. išče restavracija pri Levu. 38676-1 Učenko * primerno šolsko izobrazba sprejmem v trgovino z a. enim blagem. Naslov v oglasnem oddelku j.Tufra« 38677-1 Deklico stavo 14 let. sprejmem k majhnemu otroku. Na s! o v v e,'.asnem oddelku Jutra 38696-1 Gospodinjo sa mo stoj-n o. :š'~em za no-vourejeno gostilno na Do-l';;?kem poleg kopališča, katero bi oskrbovala. — Prc lnost imajo ndove s po-kevilno ali potrebno kavcijo. Ponudbe z navedbo n.i«lova na oglasni. oddelek ■»J u tr.n pod »foštena gospodinja«. 38711-1 Vajenko 7-n danrsfco krojaštvo sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3S6S9-1 Prvovrstno šiviljo »preimcm. Pismene ponudbe na podružnico »Jntra« v Celju pod »Prvovrstna«. 3S732-1 Brivskeg.; pomočnika za gospode in dame, vešče-,5-a samostojnega vodstva podružnice, sprejme A ti »on ("'■ h. brivec v Celju. Ljubljanska cesta. V primeru, da. je brez službe, lahko rta stepi takoj. 3S70J-1 Mizarski pomočnik samski, dobi mesto v hrv. prlmorju. Naslov v otrlas. oddelku »Jutra«. 38706-1 Vajenca dobrega risarja, iščemo. — r =irene ponudbe na ogla«, o Idelek »Jutra« pod šifro »Reklamna grafika«. 38703-1 Fiksum in provizijo nudimo potnikom ta obisk privatnih strank ta Ljub ijann in okolico ter vso dravsko banovino. — Po-rudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum in provizija«. 34982-5 Provizijske potnike 7i prodajo dobroidočih predmetov išče 1). Marušič, Ljubljana, Sv. Petra c. 40. 37S18-5 Klavirski pouk strokovno najnatančnejši — poleg pripadajoče teorije, harmonije petja itd. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 38034-4 Privaten pouk privatna nastava — preje šola »Hajdukovič«, pripravlja za vse razrede gim-••Azije. Penzijon. — Pisati: Beogrnd, Njeguševa br. 29 35468-4 Dijakinja išče po 2 uri na teden kon-verzaejjo v italijanskem in francoskem jeziku. — Ponudite na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro1 »Vijštr«. 38505-4 Pouk v klavirju prvovrsten, daje izredno ugodno pianistka Jadviga Poženel, Mestni trg 17/11 3S521-4 Koncesicnirana ŠOFERSKA ŠOLA Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije. 38574-4 »Privatna nastava« (Privaten pouk) prej šola Ilajdukovič, pripravlja za vse Tazrede gimnazije. — Penzijon. Pisati: Beograd, Njeguševa 29. 35468-4 Camernikova šoferska šola LJubljana, Dunajska e. (Jugo - Auto) telefon Motorno kolo D. K. V., popolnoma v brezhibnem stanju proda Lovro Si-beaik, Knezova 28. 38717-10 S« 2236- Prva oblast, koncesijonirsna Prospekt 15 tastonj — pl Site ponj! 251 Gosli poučuje bivši učitelj konservatorija, Študentovska ulica št. 9,'I. 291-4 Gorazdov učni zavod Pouk stenografije in strojepisja ter potrebnih merkantilnih predmetov po najnovejši in najuspešnejši metodi. — Priglasila 1., 2. in 3. septembra od 9. do 12. ure dopoldne, Nunska ulica št. 19, pritličje. Pismene prijave do dne 14. septembra pod naslovom J. Gorazd, Bled 2, Vila Rodica. 38013-4 Inštrukcije daje za hrano dijak srednje tehnike. Ponudbe pod Dober inštruktor« na ogl. oddelek ».Jutra«. 38670-1 »Renault« avto zastopstvo naznanja, da je preselilo svoje skladišče z velesejlha na Cesto na Rožnik št. 19. Priporoča lastno po-pravijalnico — Renault Service, ter veliko zalogo avtomobilov in rezervnih delov. Sikor, d. d.. Ljubliana, Cesta na Rožnik 19. 36240-10 Avto Prodamo Chevrolet osebni avto, 4-sedežen, odprt, z novimi gumami za Din 13.000; Renault 2-sedežnl. 4 CV za 15.000 Din; BSA motocikel 350 ccm za Din 8000.— in Wanderer motocikel 500 ccm, z zgoraj krmljeni-mi ventili, skoraj nov. le 6000 km vožen za Din 16.000. Vsi so v najboljšem stanju. — Na ogled pri I. Kapelj — Ljubljana, Krekov tre št. 10. 38044-10 Poceni naprodaj Austro Daimler, šestscde-žen. 3S IIP, z elektr. razsvetljavo za 11.000 Din; Fiat 503, štirisedežen za 17.000 Din: več drusib voz in motoelklov po najugodnejših cenah. O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva nI. št. 11. 38536-10 Fiat avto tvpa 514. krasna limuzina s 4 vrati, ugodno prodam Na ogled v o z zaitrkom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 38680-22 Dijakinjo v vsa oskrbo za 500 Din sprejme, uradniška družina Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38722-22 Dijake sprejmem na stanovanje z zajtrkom, v bližini srednje šole. Električna razsvetljn-va. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 38718-2? Dijake sprejmem v zelo dobro oskrbo v sredini mesta. - Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3S719-2? 2 mlajši dijakinji sprejmem v popolno oskrbo blizu Tabora. Nitslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38660-22 Honevoma išče 2 prazni sobi in kuhinjo najraje v šentpeterskem okraju ali Vodmatu iščem s 15. septembrom, za daljšo dobo. Po možnosti t elektriko. Plačam 400—500 Din mesečno. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Daljša doba« 37366-21/a Stanovanje 3—4 «oh iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Boljša stranka«. 38690-21/a Stanovanje odda 4 sob in pritiklin, event. s kopalnico in zelenjadnim vrtonj oddam v najein v Kranju. — Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Lepo stanovanie*. 38508 21 Stanovanje 2 sob i.n pritiklin, z novembrom oddam pod Rožnikom, cesta NII/11. Ogledati med 2. in 6. ur«v. 38654-21 Stanovanje 4 sob. kuhinje, kopalnice, poselske sobe in pritiklin. « plinom in elektriko, v I. nadstropju v IVrofnkovi ulici oddam s 1. oktobrom t. 1. mirni stranki. Več s« poizve na Dunajski cesti št. 25, dvorišče, pisarna. 38707-31 Stanovanje krasno in solnčno, 3 sob. kiiliinje in pritiklin, oddam takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku JuUa 38724-2) Stanovanje r visokem p-itličju, obstoječe iz 2 velikih sob, kuhinje, kabineta, poiclske sobe, kopalnice in pritiklin, v sredini mesta oddamo s 1. novembrom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Visoko pritličje«. 37059-21 išče Opremljeno sobo s souporabo kuhinje (brez kuhinjskega pribora) išče inozemski zakonski par. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »Za dalje časa« 38715-23 a Sobo s štedilnikom išče vdova. Ponudbe na Oglas, oddelek ».Jutra« poo šifro »Vdova«. . 38720-23/a Sobo v Ljubljani s 14. septembrom išče učiteljica. ki plača okrog 250 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3S734-23/ii odda Sobo z 2 posteljama oddam do 9. septembra. Ogledati med 8. in 9. uro v Beethovnovi ulici št. 4. pritličje, desno. 38640-23 Na stanovanje v centru mesta sprejmem 2 solidni gospodični ali gospoda. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 38637-23 Opremljeno sobo v vili pod Rožnikom, 5 minut od ba.-iske uprave, par-ketirano in z elektriko oddam solidnemu stalnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3S596-23 Stalno bivališče ne predaleč od zmajskega mosta želim za 100 Din mesečno. Ijhko bi tudi kaj pomagal. Blagohotne ponudhe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fant«. 38362-23 Sobo z vso oskrbo oddam dvema gospodoma. Naslov v oglasneni oddelku »Jutra« 38048-23 Sobo poleg sodnije oddam dvema dijakinjama ali dijakoma. — Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38633-22 Opremljeno sobo oddam s 15. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38628-23 -»-- Opremljeno sobo lepo, z električno razsvetljavo oddam takoj v Bol-srar«ki ulici št. 32 — pod Pavškom. 38627-23 Sobo lepo in 'mirno, oddam stalni solidni osobi. Naslov v ozlasnem oddelku =.Jutra«. 39629-23 Lepo sobo soparirano takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38631-23 Snažno sobo v sredini mesta oddam so-l;dni osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 38617-23 Sobo lepo in zračno oddam eni ali dvema osebama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36000-23 Sobo oddam takoj v Dravljab št. 136 — poleg nove šole 38615-23 Opremljeno sobo z 1 ali 2 posteljama takoj oddam — tudi dijakom. Naslov v oglasnem oddelku >Jutra«. 3864 4-23 Gospodu iddam lepo oprem, solnčno sobo s posebnim vhodom v enodružinski vili. Naslov v ogl. odd. -.Tutra«. 37223-20 Gospodu ali gdč. oddam mesečno s o b o z elektriko in parketom, v Beethovnovi ulici št. 9 — dosno stnpnjiee. vrata VITI III. nadstropje. 38578-23 Kabinet oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku -Jutra« 3S4SS-23 Prazno sobo parketirano — snažno in zračno, z električno razsvetljavo. oddam po zmer ni ceni za BHTsrrndom v vili Zvonka, I'odm;!-čako. va 7/T. 38186-23 Sobo Tor»o opremi "eno oddam. — Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 38658-23 Opremljeno sobo s posehnim vhodom oddam gosoodti. Naslov v osrlas. oddelku »Jutra«. .".8666-23 Lepo sobo s hrano in vso oskrbo od-| dam dvema bolišima dija-| koma ali di;akin;ama. — i F.vent. pomoč pri iičenlu. 1 Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38662-32 Lepo sobo s hrano in vso oskrbo oddam dvema boljšima, osebama v 1'rulah — Sredina št. iti. 38663-23 Sostanovalca sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku -Jutra-. 38630-23 Sostanovalca za 150 Din mesečno sprejmem takoj v Židovski u'. št. 6 1. 38678-23 Opremljeno sobo oddam s 15. septembrom mirnemu gospodu v Ilirski ulici št. 29. ' 38712-23 Sobo opremljeno ali prazno oddam samo solidni osebi v Cernctovi ulici štev. 40. 38091-23 Prazno sobo separirano. v centru m"sta oddam. Naslov v ogln=nem oddelku »Jutra«. 38684-23 Mesečno sobo oddam sospodu V Pleteršn'-kovi ulici št. 22. 38725-2- m 'a Trnovčanke Krakovčanke Poslužujte se damskega frizerskega salona v Cerkveni ulici št. 21 — Trnovo. 38683-24 »Sreča« Dvignite pismo. 38639-24 Ženitve in poroke posreduje najbolj vestno m diskretno koncesijoni-sani Zavod za sklepanje zakonov »Rezor«. Zagreb, pošta 3. — Informacije in prospekte pošilja proti vpo . .lostni znamki ta 10 Din. 213-24 Grafolog in hirosoi N. Sadlucki — odpotuje. V Ljubljani ostane samo še do 15. septembra. 16. septembra odpotuje v Pariz, do 1. oktobra t. 1. Poslej bo v Mariboru, Celju, Zagrebu. Sprejema vsak dan od 9.—12. in od 2.-7. ure — Naslov; I,jub1jana, hotel »Slon« II. nadstr. soba 64 38283-24 »Fortuna« Pridi 2. t. m. zanesljivo ob 20. pred pisarno, moram zelo važno govoriti. 38649-24 Mamica! Oglasi se v Zagreb. Vse v redu do sedaj. 300 Din nakazano. Drugo kakor rečeno. Pozdrav Nani. 38701-24 Gospodično v svetli obleki, ki je bila z dvema prijateljicama namenjena dne 2. t. m. ob 4. uri popoldne po šelenbur-govi ulici proti pošti, prosim za sestanek. Odgovor na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Leni«. 38695-24 Gentleman 30 Dvignite pi=mo v oglasnem oddelku -Jutra-. 38897-34 Ženitve Gospod star 37 let, ki poseduje v ccntru Zagreba bufet in gostilno, išče 30—40 let staro žensko v svrho ženitve. — Potreben kapital do 40.000 Din. ki je zasi-guran. Ponudbe na naslov A. Buhič. Gradjanska pivnica. Zagreb, Radičeva ul. št. 12. ~ 38616-25 Starejša gospodična želi poročiti gospoda v starosti do 00 let. — Ponudbe na oglasni oddelek -Jutra« pod »Sreča 20«. 38693-25 Samostojen obrtnik mesarske stroke, 2.*i let star, želi poročiti, radi povečanja obrti, mlado gospodično z nekaj premoženja. Obrt je tik Maribora. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Mariboru pod = 9t. 2 K«. 38731-25 f « d Klavir v brezhibnem stanju, z lenim glasom, radi pomanjkanja prostora prodam ta vrnil ]»;n. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 38531-26 Klavirje in pianine svetovnih znamk kup;te po •rlohoko znižanih ccnah pri »Musica«. Sv. Petra C. 40. Najceneje izpo«oju je. popravlja in uglašuje! 37817-26 Klavirji! Kupuite na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate Bfisendorfer. Steinvrav. Ffir-•ter. Holzt Sting! original, ki so nesporno naiholiši! (Lahka precizna mehanika) Prodaja jih t t k I j u č n o 1» »odn! izvedenec in bivS učitelj »Glasbene Matice« M FOV7 r"--T!V|K Aleksandrova cest;: št. 7 Ve!ikan«k» libu> v s e b glasbi] ln strun. Najcenejša Izposojevalnica! 293-26 Violoncello dobro ohranjen naprodaj pod Rožnikom, ce-ta XII št. 11. 38655-20 Kratek klavir kupim. 1'1-niene ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Svetovna znamka«. 38705-26 771 j vi} fi Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eeuah Cerne — juvelir Ljubl'ana. Wolfov» ulica 3. 77 Posteljne mreže izdeluje najceneje samo Alojz Andlovic, Ko-menskega ulica 34 (nasproti šole na Ledini). Sprejemajo se vsa popravila. Takojšnja postrežba. 38203-30 Plahte po najnižjih ccnah dobavlja Mirko Mlakar, Ljub l:ana, Slomškova u!Tca 11. 38127-30 Kratek klavir poceni proda aii posodi na dom. Zima, \Volfova ulica št. 10. 38560-26 Pisalni stroj dobro ohranjen. prodam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. " 38661-29 Pisalni stroj T'r.derwood. dobro ohranjen poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 38618-29 Čudo tehnike! Patentirana novost! Pisalu" stroj, težak 1.50 kg. Pisati se vsak nauči v pol ure! Cena 550 Din. Generalnega zastopnika s kapitalom iščemo. Zastopniki dobe visoko provizijo! Ponudbe na naslov: »Leda«, Zagreb llica 52. 292-29 Damske rokavice sive, so bile najdene v nedeljo 30. avgusta v desnem parku »Tivoli«. Izve se v trgovini 1'erdan. Krekov trg. 38647-28 V vlaku Zagorje—Trbovlje je bila izgubljena črna, pletena ruta Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne v podružnici »Jutra« v Trbovljah. 38699-28 Novost! ffoToett Najnovcia tlniinska pa-; tetna felezna zelo prak-f tičr.a tloiljiva postelja a tapeciranim raadraconi —* pritlična za vsaka bižur hotele, za putujuče o»o-' be in nočne službe. Sta-* ne Dia JW.—. RazpoSi. Ijam postom in ielczni-coni po povzetja. « er,. Lesena alužinska patenta na zelo praktična doi^ Hhrn postela s. tapecir»-i nim madracof: — Stane1 Ei« 2M___ Polj,ki patentna postel* iloiljiva praktična za touriste, vojake in za lerijalne kolonije. Stane Dia 354.—» Liegestuhl praktičia IX Icianic in sedenje. Sta-»e Dia 154.—. Po tem imam ditto ?o- hano perje kj> po Dia 48--čislo belo go»je k< po Dia 134— in čuti puh kj po Dia 25«___ L. BKOZOVIČ. ZAGREB nic« 82. UL Dospel je znanstveni in najboljši HIROMANT in GRAFOLOG ki točno prečita vsakemu iz dlani preteklost, sedanjost in pri-hodnjost. — Sprejema vsak dan od 9. do 12. in od 2. do 7. v hiši Mestni trg št. 5, II. nadstr. — V Ljubljani ostane samo malo časa. 11326 Zastopnike IŠČE veletrgovina za brzoparilnike, šivalne stroje, posnemalnike, pinje itd. — Pod »Dobra zarada« na oglasni oddelek »Jutra«. 11324 i Samo kdor v miru izbira, dobro kupi! Ako hitite od prodajalne do prodajalne in si ogledujete blago, se vam lahko primeri, da se odločite v stiski in naglici za nekaj, za kar vam bo pozneje žal. ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA! Tu imate časa dovolj, da si ogledate vzorce komad za komadom po njihovi vrednosti, nikdo vas ne more nagovarjati za nekaj, kar vam ni po okusu. ZAHTEVAJTE ZATO NAŠO KOLEKCIJO TKANIN ZA MOŠKE OBLEKE IN PLAŠČE in vi dobite kolekcijo v par dneh, seveda brezplačno in neobvezno. Potem sedite, izbirajte ono, kar najbolje odgovarja vaši postavi, vašemu okusu. Ker dobavljamo blago naravost iz tovarne in ga prodajamo naravnost vam, odpadejo razne provizije, vi torej kupite pri nas boljšo kvaliteto za manj denarja, že več kot pol stoletja postrezamo odjemalce v splošno zadovoljnost. Največja trgovska in izvozna tvrdka ujjrjuec t Zagreb. Ako še nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga! V nekoliko dneh ga imate brezplačno v rokah. 6750 prt (P/d// šfvaftie stroje garancijo, kupite ugodno tudi tvrdd (Dote, £}ub1}ana, za rodbino, obrt in industrijo z večletno garancijo, kupite ugodno tudi na obroke Podnk v Teženju brezplačen! (Pazite pri natcupu šivalnih strojev na najbolj s 0 »natnšco, in to je ^f^ff/ TSaviafJeva uh I aK * ^ZfŽ^ Podnk v vezenin brezplačen: 10776 iiarry Sinclair Drago: Seviljski pevec Stric Esteban se je dolgo posvetoval z Rumbarero; ona ga je naposled prepričala, da je za zdaj najbolje, če se vda Juanovi želji. s Tako bo vsaj v Marijini bližini, če je tudi ne bo videl,« je govorila. »To bo lajšalo njegovo bolj. Esteban, zdaj moraš biti popustljiv. Zdaj gre za mesec dni ali dva. Kadar se popravi, se lahko vrneta k meni.« »A kaj bo s pogodbo?« je vzkliknil starec. »Juana bodo na operi zmerom radi sprejeli.« Tako sta se stric Esteban in Juan de Dios vrnila v svoje staro stanovanje v Sevilji. Okrilje hiše, v kateri je bil preživel toliko brezskrbnih dni, je mladeniča nekoliko pomirilo. Lola je zvedela, da se je vrnil, in takoj prihitela k njemu, a Juan jo je srdito vrgel skozi vrata. »Da mi nikoli več ne prideš pred oči!« je kriknil za njo. Lola je zbežala iz Juanovega stanovanja, a skrivaj je budno pazila nanj. Mnogokrat ga je cele ure zasledovala po pustih sevilj-skih ulicah, koder je nesrečni mladenič blodil in iskal starih spominov. Kakor senca, ki je vstala iz groba, je hodil okoli samostana Gospe Sedem žalosti. Na svojih potih je ponoči večkrat srečal starega nočnega čuvaja, ki je bil videti, kakor da bi nosil na hrbtu vse gorje seviljskih prebivalcev. V senci stare platane se je Juan velikokrat razgovarjal s tem svojim edinim prijateljem. Tudi kavarna de Ia Mariposa, v kateri je nekdaj prepeval, ne vedoč, kaj je obup m bol, je z nepremagljivo močjo pritezala Juana. A mladi mož je dobro vedel, da ne bi mogel na tem kraju nikoli članstvu sokolske župe Ljubljana V nedeljo, dne 6. septembra 1931 se vrši v Ljubljani odkritje spomenika Kralju Petru T. Velikemu Osvoboditelju, katerega odkritja se udeleži vse Sokolstvo dravske banovine. Zbirališče članstva v kroju in dru št ven i h praporov je 6. t. m. ob 8.15 zjutraj na telovadišču 7Ljubljanskega Sokola« Tivoliju. Ker je vožnja četrtinska, vabimo v>e članstvo, ki ima sokolski kroj, da pride ia dan sigurno v našo belo Ljubljano, tako. •ia bo število naše udeležbe vredno ugleda in prestiža sokolske organizacije. Legitimacije preskrbite pri pristojnih občinah. Naj ne bo nikogar, ki bi ostal doma in se ne bi udeležil te velepomembne in zgodovinske slav nos ti v Ljubljani, ker moramo s svojo mnogoštevilno udeležbo pokazati, da smo vredni in zahvalni velike narodne svobode, katero nam je priboril narodni kralj Peter I. Veliki Osvoboditelj. Članstvo Ljubljane in okolice pa ob tej priliki tudi vabimo, da se udeleži manifestač-ne povorke v soboto 5. t. m. na predvečer slavnosti ob 20. uri in sicer v kroju. Zbirališče je ob 19.30 (pol osmi uri zvečer) na Taboru, odkoder odkorakamo z godbo Sokola 1. na čelu pred Mestni dom. Te manifestačne bakljade se udeleži tudi članstvo v civilu z znakom ter sokolski naraščaj in sicer takoj za članstvom v kroju. Zbirališče istotako na 'i aboru. Udeležba ob vsakem vremenu. Nadalje pozivamo vse naše članstvo in sokolsko javnost, da se v polnem številu udeležuje tudi vseh ostalih prireditev, ki so vr-še ob tej priliki v proslavo 10-letnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Ujedi-nitelja pod geslom ^Kraljevega tednac in sicer vedno v civilu z znakom. ZDRAVO! T Ljubljani, dne 2. septembra l'93t. I prava Sokolske župe v Ljubljani: dr. Josip pipeitbacher 1. r. starosta Sf*ne Flegar 1. r. Lojze Vrhovec 1. tajnik načelnik več zapeti. Pogosto je slonel ob trhlem deblu stare platane, vprašujoč se, ali morda Marija o tem trenutku prisluškuje, češ, kdaj bo začula njegovo pesem. Objemal je staro drevo in mu v gluhi noči šepetal svojo bol in svoje brezmejno hrepenenje po Mariji. Esteban je z žalostnim pogledom spremljal Juanovo propadanje. Na vse načine se je trudil, da bi mu ustregel, ali Juanu ni šlo nič do živega. Niti najboljša jed in najbolj nežna beseda ni našla poti do njegovega srca. Esteban je obupaval. Juan je bil vsak dan bolj bled in pri vsakem kosilu je puščal več jedi na krožniku. »Jesti moraš,« se je vznemirjal Esteban. »Tako pa res ne gre!« »Kdo vam pravi, stric Esteban, da sploh želim, da bi šlo?« je bolestno odgovarjal Juan. Ko ga je nekega večera, po svoji stari navadi, zalezovala Lola, je videla, kako je bil shujšal. Zasmilil se ji je. Kakor mesečnik je šel mimo nje, ne da bi jo opazil. »Kako je neumen!« je vzdihnila sama pri sebi. »Takole žaluje za dekletom, ki ga je že davno pozabilo! Ljubezen pomeni srečo, življenje in veselje — a ta osel se je moral zaljučiti ravno v bodočo redovnico!« Lola se je bila med tem že nekajkrat zaljubila in nekajkrat premenila ljubimca, a skrivaj se je vendar zavedala, da resnično ljubi samo Juana. Videla ga je, kako se je obrnil in počasi krenil proti domu. »Prav se mu godi!« je vzkliknila sama pri sebi. »Ali — Madre de Dios! — ljubim ga vendarle. Ce bi le vedela, kaj mi je storiti!« Lola ni nikoli premišljevala svojih dejanj. A to pot je bil vsak njen korak dobro premišljen. Zavila je v neko stransko ulico in hitela po bližnjici v Juanovo stanovanje. Ura v starem zvoniku Giralda je bila zdavnaj odbila polnoči, ko se je Lola splazila v Juanovo stanovanje in se skrila v temnem r. Iz Ptuja j— Legitimacije za udeležbo pri odkritju spomenika kralju Petru I. naj se dvignejo v sobi magistratnega tajnika med 13. in 17. uro do najkasneje 4. t. m. V kolikor bodo morebiti legitimacije preostajale, se bodo dne 5. t. m. razdelie med tiste, ki se pravočasno niso prijavili. j— Sadna razstava. Od 11. do 13. oktobra se bo v Društvenem domu v Ptuju vršila banovin&ka sadna razstava združena s sadnim sejmom. Otvoritev bo 11. oktobra ob 10. pod protektoratom g. bana. Razstava bo izredne važnosti glede na akutno kri; zo. ki se je letos pojavila v trgovini s sadjem. Cene 60 nenadoma padle že pod 1 Din in je nastopil popoln zastoj. j— Plačevanje kuluka. Mestna kakor tu-davčna uprava razpošiljata položnice za plačilo ljudskega dela za občinske in ba-novin.ske ceste. Plačilni nalog dobi tudi marsikdo, ki jc svojo obveznost na bano-vinskih cestah že odslužil. To je pripisati okoliščini, da nekateri obvezniki niso pri občini pravočasno prijavili, da bodo delali ter so pozneje dejansko šli na delo in niso nadzorni organi na banovinski cesti izvedli točne poprave seznamov. Prizadeti naj to prijavijo občini in davčni upravi. j— Ptuj potrebuje še enega steklarja. Po smrti trgovca Kollenza ima Ptuj le enega steklarja in trgovca 6 porcelanom. Še enemu steklarju bi bila glede na veliko okoli* co eksistenca zagotovljena in tudi lokal bi se lahko dobil. j— Zadružna elektrarna se preseli rz dosedanjih prostorov posojilnice v pro6tore trgovca Senčarja, kjer je dosedaj bila pro; dajalnica Singerjevih šivalnih strojev. Repertoarji Četrtek. 3.: ob 20. Vijolica z Montmartra. Opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. (y dramskem gledališču.) Pptek, 4.: Zaprto. Sobota, 5.: Zaprto. Nedelja, 6.: ob pol 17. Gorenjski slavček na terasi hotela Tivolija. Ponedeljek, 7.: ob 19. Slehernik pred Nunsko cerkvijo. Torek, 8.: ob pol 17. Gorenjski slavček na terasi hotela Tivolija. Veliko Izbiro vsakovrstnega pohištva kotu sobe. Nočni mir je motilo samo tiktakanje male stenske ure in smrčanje strica Estebana v sosednji sobi. Kmalu nato se je tudi Juan privlekel domov. Ko je hotel vreči klobuk v kot, je zagledal Lolo. Vejridar pa ni vzrojil, kakor je ona pričakovala. Samo brezčutno je stresel glavo in trudno vprašal: »Lola! Cemu si prišla?« »Cuj me, Juan! Tako ne gre več dalje! Vse mesto že govori, da si znorel!« Juan se je samo bridko zasmejal. »Pusti jih, naj govorijo! Kaj je to tebi mar?« »Morda imaš prav. Meni to ne bi smelo biti mar. A vendar me boli, Juan! Boli me, de se ti ljudje posmehujejo!« , Juan ji je hotel odgovoriti, a se je premislil. Onemoglo je mahnil z roko in se trudno spustil v naslanjač. Lola je prišla k njemu, se naslonila na njegovo ramo in nadaljevala: »Da, Juan, neumno je, da te imam tako rada. Posebno še po tem, kako si ravnal z menoj v Madridu! Niti toliko ti nisem bila vredna, da bi se mi bil zahvalil. In vendar sem se sama vedla kakor nora, samo da tebi olajšam trud!« »Lola, zahvaljujem se ti, zahvaljujem se ti za vse, kar si storila,« je govoril Juan, a videti mu je bilo, da so njegove misli daleč od tega razgovora. »Tudi to je nekakšna nagrada,« je pikro za mrmrala Lola. »A kaj hočem —? Bolje je kakor ni c!« »Glej, Lola, nikoli nisem hotel biti krivičen proti tebi,« je nadaljeval Juan z bolestno odkritosrčnostjo v glasu. »A kaj morem? Vse to je bilo neizogibno. Žal mi je, če si nesrečna zaradi mene.« Lola mu je pogladila lase. lastnega izdelka, nudi po znatno znižanih cenah tvrdka I. REPŠE, tvornica in zaloga pohištva, LJUBLJANA, Dvorni trg št. 1. Telefon 3228 Telefon 3228 B@TOT o i EDINA ZOBNA VODA, katero je odobrila pariška medicinska akademija. Najstarejša tovarna sveta. Ustanovljena I. 1753. — Generalno zastopstvo in en gros skladišče Vlado Turk, Ljubljana, Streliška ulica 24. — Telefon 2304 Bele In barvaste PLOŠČICE za ŠTEDILNIKE in oblogo kopalnic, kuhinj, mesnic itd. dobavlja in izvršuje najceneje »MATERIAL" trg. dr. c o. z. LJUBLJANA, Dunajska c. 36 * TELEFON: 27—16. — BRZOJAV: MATERIJ AL. Obiskovalcem jesenskega velesejma v Ljubljani priporočamo za nakup strojev in orodja za poljedelstvo in vsakovrstno obrt kakor tudi za nakup vsakovrstne železnine, posode, okovja, peči, stavbnega materijala itd. itd. z bogato zalogo v največji izbiri tvrdko: Schneider & v ubijati i _ (Derovseše (DunajsGa cesta st. it Cenjene odjemalce opozarjamo, da na velesejmskem prostoru nismo razstavili in da nimamo nobenih provizijskih potnikov, vsled tega smo v prijetnem položaju Vam nuditi vsako v našo stroko spadajoče blago po izrednih in najnižjih cenah. .Blagovolite se na vsak način prej ogledati našo "zalogo, predno potrebno blago drugje kupite. 10724 Ant RudLESAT- Enoletni TRGOVSKI TEČAJ MAMBOk,VRAZOVA IIL.4 Z«cfck dne 9. J«pt. 1931 Nemški dekliški tlom (Deutsches Tochterheim), wiesgasse Naiboliše reference. — Graz. Klosfer« 4. 10531 Zmerne cene. IZREDNA PRILIKA! Do 10. septeitibra prodajam: kamgarne za moške obleke po Din 80.— ter razno drugo blago tudi pod tovarniško seno. IVAN ŽEL3ZN1KAR Marijin trg 3 10663 Naznanilo otvoritve! TVDRKA tfCorsifca vljudno sporoča, da je otvorila cvetlični paviljon v palači »DUNAV«, vhod iz Beethovnove ulice. Prodajalna na Miklošičevi cesti obratuje nadalje. Priporočajoč se za cenj. naklonjenost zagotavlja tvrdka točno in ceneno postrežbo. 11330 L\ \.V Hfl LJUBLJANA, Mastni trg 9 rarsstavlja moderne Cr^nene /v V u s c e na velesejtnts paviljon M.' Laneno olje, lanenl firnež, lanene tropine 38 % ricinovo olje, tekstilna in usnjarska olja, tovotne masti pločevinaste sode po 60, 120, 205 lit. proizvaja v prvovrstni kakovosti, po najnižjih dnevnih cenah Tovarna kranjskega lanenega olja in Sirneža Hrovat & Komp., Ljubljana Urejuje Da™ m Kavljen. Izdaj, za konzorcij >Jutra< Adelf Kiboikar. Za Neredne tiskarne d. d. ket tiskarnarja Fraoc Jezeršek. Telefon interurban 29—01. 11316 Brzojavi: Hrovat port. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, ysi j Ljubljani,