DR. josi i- l!a':!u;/m i 11 ZLJ ljublj, £s. 67 PoMaht poraSnalaiui (a a m 1« pw»«) V Trsta. V soboto, 19, marca 1927. Številka 30 cent. Latnik Lil Ust izhaja T»ak dan 3 (Do več glasov. Glede nekaterih točk pa ni soglasja niti med desničarji samimi. Kmetske stranke, kot je n. pr. «Piast», bi želele predvsem, da bodi novi volilni red tako prikrojen, da se poveča vpliv dežele na politično življenje v državi, medtem ko bi meščanski krogi, na čelu jim demokracija, in tudi nekateri veleposestniki radi videli, da bi bil z novim volilnim redom povečan njihov vpliv. Parlamentarna posvetovanja glede reforme volilnega reda prehajajo sedaj v odločilno dobo. Priložnost za prvi spopad je dala seja ustavne komisije, na kateri je voditelj poljske narodne demokracije Glombinski predložil na/črt za spremembo volilnega reda. Drug načrt je bil že objavljen od strani «Pia-st-a». Po predlogu poslanca Glom-binskega bi bil uveden novi volilni red z naredbo predsednika republike. Glavna načela njegovega načrta so sledeča: Število poslancev bi se znižalo od 444 na 300. Od teh bi se jih izvolilo 250 na podlagi okrožnih kandidatskih list, a ostali na takc-imenovanili državnih kandidatskih listah. Število senatorjev bi se znižalo na 75. Na en poslanski mandat mora pripasti najmanj 25.000 glasov, a na en seiiatorski mandat najmanj 80 tisoč. V praksi bi to pomenilo privilegij za zapadni del države na škodo vzhodnega, in to v zelo veliki meri. Še večja in dalekosežnejša pa bi bila neka drug rimskemu lipo 1 j ske desnice, naperjen Protl j ' tu iz Beograda do -jugosloven- mistične in protifašistovske iz- oklopnih avtomobilov in le- vznemirjenje. Neki poslanec poljske socialistične stranke ga je označil v «Robotniku», glavnem glasilu te stranke, kot škandal in blaznost. Če se strankam desnice posreči, da ostvarijo ta načrt, tedaj da bodo narodne manjšine naravnost primorane, da začnejo ostro protidržavno borbo in propagando. Pa tudi «Kurjer Poran-ny», ki stoji blizu stranki «Wyzwlenie», in pa celo listi, ki so blizu vladnim krogom, kot so «Epoka, in «GLos Praw-dy», smatrajo načrt narodne demokratske uredbe temeljem države. Najbolj ogorčene pa so seveda stranke narodnih manjšin, posebno Ukrajinci in Židje, ki bi bili tx> predlagani volilni reformi najbolj oškodovani in o-mejeni v svojih političnih pravicah. tal.-Kazen cestnih zgTadb se o-paža na mejah veliko strate-gično delavnost. Vzdolž albanske meje se vršijo utrdbena dela. Poročam vam te najvažnejše vesti, katere sem mogel sam kontrolirati, v informativne svrhe in v opozoritev našega javnega mnenja. Program, katerega izvaja jugoslovenska vlada, vsebuje značilne točke, katere je potrebno ne samo v interesu balkanskega ^polotoka, ampak tudi evropskega miru dobro premisliti in pretehtati.« Virginio Gayda pravi v uvodnem članku, da priobčuje list i>o tehtnem preudarku vesti, ki so mu došle iz Beograda in ki govorijo o mrzličnem oboroževa- lista Virginio Gayda> daljši u vodni članek pod naslovom « Dogodek, na katerega je treba paziti.» Beograjsko poročilo pravi, da se v političnem življenju v Ju- . goslaviji in zlasti v beograjskih Sem POSlansKe zftorolce|v— ske meje po pošti, iz Trsta pa je bilo predano po telefonu. K te- v ----- --------- mu poročilu je spisal ravnatelj ^ Jugo3lavije, katerega ost je v stavko v snak solidarnosti z zagrebškimi tovariši, dokler vlada ne izpolni njihovih zahtev glede staža. Stavka bo trajala neom&-jen čas. Študentje pozivajo tiffli druge tovariše, da pristopijo k toj akciji. _ Žalostni ođmeul zadnje vstaje na Albanskem RIM, 18. V zvezi z nemiri, ki so izbruhnili meseca novembra pr. leta v raznih krajih Ali>Ui-nije in ki so ogrožali tiransko vlado, sporoča vatikansko gia-silo «Osservatore Romano«, «ia so tem vstajam sledili številni procesi ter obsodbe tudi proti katoličanom in celo proti duhovnikom. Med žrtve treba prištevati tudi albanskega duhovnika D. Ivana Gazulli, še mladega svečenika, glede katerega je Cerkev gojila mnogo upanj radi njegovih čednosti, njegove marljivosti in res vzornega življenja Obdolžili so ga, da se je udeležil zadnjih vstaj, in tako se jo zgodilo, da je bil obsojen na smrt na vešalih. Eksekucija se je izvršila v prvih dneh t. m. «Osservatore Romano» pravi, da se je storilo vse, kar je bilo Pričetek razprave o proračunu vojnega ministrstva RIM, 18. (Izv.) Današnji seji poslanske zbornice je predsedoval podpredsednik on. Pao-lucci. Po odobritvi nekaterih dekretov je otvoril podpredsednik razpravo o proračunu za vojno ministrstvo. Prvi se je o-glasil k besedi poslanec on. Ga-leazzi, ki razpravlja o raznih tehničnih vprašanjih organizacije armade in o potrebi discipliniranja industrije za slučaj vojne. Poslanec Mazizucco razpravlja obširno o raznih vprašanjih, ki so v zvezi z vojno pripravljenostjo države. Opozarja na skromnost vojnih izdatkov Italije v primeri z drugimi državami. To je še najboljši dokaz o miroljubnih namenih, kateri se vse prevečkrat podtika, da se pripravlja na vojno. Poslanec on. Torre Edvard razpravlja o organizaciji sanitetn službe za slučaj vojne. Podpredsednik zaključuje sejo ob 19.15. očividno naperjena proti Italiji. «Gre se za ta ugotovljena dejstva in ne več samo za besede in namigovanja, dejstva pa je treba pazljivo zasledovati. Dodajamo pa, da ne smejo izzvati niti vznemirjenja niti ne smejo motiti miroljubnega in začrtanega razvoja italijanske zuna- in pripravljanja, da ni mogoče nje poiitike v njenih splošnih o- Senat se bo sestal 28. marca RIM, 18. (Izv.) V palači Ma-dama je bil danes izvešen dnevni red prve seje senata, ki je sklican na dan 28. marca ob 16. uri. Kakor se zatrjuje, bo zasedal senat do 9. aprila in se ponovno sestane enkrat po veliki noči. Dnevni red prve seje visoke zbornice prinaša tudi današnja «Gazzetta Ufficiale». Pelet n\W\U 9e Pinstia Prihod v Matlo-Grosso RIM, 18. Ministrstvo za aero-navtiko s} oroča: Polkovnik De Pinedo je včeraj zjutraj ob 6.55 zapustil glavno mesto Paraguaya, Asuncion, ter je ob 14.45 pristal v San Iluis de Caceras. Preletel je kakih 1200 kilometrov ter je dosegel že drugo postajo poleta preko celine. RIO DE JANEIRO, 18. (Izv.) «Santa Maria» je odletela iz San Loisa de Caceres ob 11. uri po tukajšnjem času. RIO DE JANEIRO, 18. (Izv.) Državni brzojav sporoča, da je sprejel iz Cuyaba sporočilo, da je polkovnik De Pinedo prispel v mesto Matto-Gi osso. Domneva se, da bo nadaljeval svoj polet proti Guajara-Mirini. Postojnska hranilnica RIM, 18. (Izv.) Današnja «Gaz-zetta Ufficiale» objavlja kraljevi dekret z dne 3. februarja 1927., s katerim se podaljšuje polnomoč kraljevega komisarja postojnske hranilnice. Zaupnica angleftki vladi LONDON, 18. Spodnja zbornica je odklonila z 241 glasovi proti 116 predlog laburistov, naj bi se britanske čete ne pošiljale več na Kitajsko. Odobrila pa je resolucijo, ki izraža vladi zaupnico z ozirom na njeno politiko napram Kitajski. več o njej molčati. Po v*ej- državi in zlasti v vodilnih krogih prestoliee so v teku take vojaške priprave, da morajo vzbuditi skrbi v najresnejših krogih «Iz podatkov, katere sem zbral v poslednjem času in katere sem dobil iz najzanesljivejših virov, sem zvedel z gotovostjo, d£ pripravlja generalni štab pod osebnim vodstvom kralja izvedbo obširnih načrtov. Ne obotavljam se proglasiti izvedbo teh načrtov, ki je spojena z izrednimi pripravami, katerim je utisnjen značaj naglice, za mobilizacijo. Ne gre se namreč za normalne priprave, ampak so to, kakor izgleda, ukrepi, s katerimi se hoče z največjo naglico postaviti armado v vojno pripravljenost, kakor da bi se bilo treba pripraviti na veliko preizkušnjo, ki se bo vršila v bližnji bodočnosti. V stanu sem potrditi že razširjene vesti, da so po ministrskih križali in po i-menovanju sedanje vlade vojaškega značaja v teku mobilizacijske priprave vzdolž albanske meje. Generalni štab je. razposlal povelja, po katerih se imajo izvršiti nova razvrščen j a sil na raznih mejah. Največje sile bodo razvrščene na albanski in italijanski meji, medtem ko bodo za ostale meje izdani samo ukrepi v svrho kritja in varnosti. V poslednjih tednih kipijo v uradih generalnega štaba in raznih povelj nište v neumorna dela ob podvojenem urniku. Ta dela zasleduje in nadzira osebno kralj Aleksander, ki je že imenoval na dvoru vojaško vlado. V armadi se izvršujejo obširne reforme, ki so zapopadene v sledečem: 1. Prehod enega dela kreditov, ki so bili določeni v proran čunu za druga ministrstva, na vojno ministrstvo. 2. Upokojitev in nadomesititev v skoraj vseh brigadnih in v večini divizijskih poveljništev. 3. Nabori številnih gojencev za vojaško akademijo, odredba za pospešitev tečajev in pričetek izrednih tečajev. 4. Živahna propaganda med častniki in tudi med vojaštvom o neizbežnosti skorajšnje vojne. 5. Propaganda vojaških obla-stev po deželi za nabiranje komi-tašev, ki bodo uporabljeni bodisi pri eventuelni akciji proti .Albaniji, bodisi v kakem drugem mogočem konfliktu, v prvem času pa tudi na italijanski meji. Izvaja se obširen program sistematizacije cest in ftelesnic, ki naj bi olajšale mobilizacijo.* Tu našteva poročevalec nekatere ceste, ki se gradijo ali popravljajo, in nekatere železniške proge, ki se spreminjajo te enotirnih v dvotirne. «0 veliki naglici priprav priča tudi okolnost, da za ta dela uporablja tudi civilno prebivalstvo. brisih in v njenih odnošajih napram Jugoslaviji.« V svojem nad al j nem članku razpravlja Gayda o političnih dogodkih, ki so se odigrali v poslednjem času in o borbi za vpliv na Balkanu. V ozadju vseh teh dogodkov vidi člankar kov ar s tvo francoske politike in zaključuje svoj članek z uvodnimi besedami, da ni povoda za vznemirjanja, toda gotovim dejstvom je treba pazljivo slediti. Istovetnice RIM, 18. (Izv.) Novi zakon o javni varnosti ne obvezuje vseh državljanov, da si preskrb; j o istovetnice, vendar so te v gotovih slučajih potrebne, da se potom njih dokaže osebna istovetnost. Mesto njih pa smejo rabiti tudi dokumente, ki so od zakona priznani za enakopravne. Ti dokumenti morajo imeti fotografijo in morajo biti izdani od državne uprave. Obveznost legitimiranja potom istovetnice nastopi dne 9. maja tega leta. Do tega Časa je dovoljeno legitimiranje potom drugih verodostojnih dokumentov. Tujcem, ki so prijavili svoje bivanje v Italiji, je dovoljeno dokazati svojo o-sebno istovetnost tudi po 9. maja jjotom potnega lista. Hvaležnost Romanco Spomenik on. MnssoliBifa DUNAJ, 17. (Izv.) Kakor poročajo semkaj iz Bukarešte, je romunski parlament potom vzklika odobril predlog, da se postavi on. Mussoliniju kip na nekem trgu v Klšinevu, to je v prestolici Besa-rafrije. Spomenik bo pričal o ita-lijansko-romunakem prijateljstvu, ki se j« le še okrepilo potom ratifikacije pogodbe, ki odkazuje Besarabijo Romuniji, in bo pričal o hvaležnosti romunskega ljudstva napram on. Mussoliniju, da Je definitivno realiziral narodno stremljenje bratske države. Predlog je predložil poslanski zbornici j>retekli pondeljek poslanec Popp, ki je zastopnik Besarabije v romunskem parlamentu. Samomor odvetnika neapelj, 18. Odvetnik Ge-rardo Chapron, sin kasači j ske-ga svetnika, se je na trgu Borsa vrgel • četrtega nadstropja na ulico, kjer je obležal mrtev. Do obupnega koraka ga je baje privedla bolezen. Verav bruha nkapelj, 18. Sinoči je Ve-suv pričel močneje bruhati. Ravnatelj vezuvskega opazova-liiča pravi, da ni nobene nevarnosti. j«r in poročnik Bajdak nameravata povzeti polet iz Novega Sada v Bombay v Indiji, S tem poletom pričenja nova doba jugoslovenske aeronautike. _ Sele narodne skapttlne Izjave Stjepana Radića BEOGRAD, 18. (Izv.) Z ozirom na to, da se je razprava o proračunih zelo zavlekla, je malo verjetno, da bi bil proračun pravočasno sprejet. Zato je vladna večina sklenila, da se seje narodne skupščine podaljšajo. Seje narodne skupščine se bodo vršile odslej trikrat na dan: od 9. do 13., od 16. do 20. in od 21. do 24. ure. ZAGREB, 18. (Izv.) St. Radič je dal novinarjem daljšo izjavo, v kateri je razpravljal o vladnih amandmajih. Med drugim se je dotaknil tudi splošnega položaja in naglasil, da se vlada silno vara, ako misli, da bo za-mogla proračun spraviti pod streho do 1. aprila.. To bi se lahko zgodilo v slučaju, da bi se večina govornikov HSS odpovedala besedi. To pa je seveda nemogoče, dokler si klub HSS ni zasigurai primernega vpliva na izvedbo proračuna, to je, ako se do 1. aprila ne izvede razšir- | m0goče, za pomilostitev D. Iva-jenje vladne večine. ZAGREB, 18. Štefan Radič je sinoči izjavil novinarjem: Razgovori se z ene ko z druge strani nadaljujejo resno in stvarno. Do ugodne rešitve®bo prišlo še pred 1. aprila. Tokrat gre res za vprašanje notranje graditve države. To je jako važno dejstvo tudi za obstanek radikalne stranke in vseh drugih strank. L vseh strani skušajo prepričati vodstvo HSS, da je vstop vseh demokratov v vlado že gotova stvar. Če bi bilo to že tako gotovo, potem se radikalom ne bi bilo treba pogajati z nami, ker bi imeli v parlamentu zanesljivo večino. HSS bo v opoziciji ostala prav tako, kakor dosedai. Napačno bi bilo naziranje, da so šli trije člani vodstva HSS v Beograd zato, da stavijo radikalom ultimat. Oni so šli v Beograd kot člani oblastnega odbora, da povedo ministrom, ki imajo s temi stvarmi posla, kako bi bilo treba urediti finančna in druga vprašanja oblasti. Št. Radić je imel v Glasbenem zavodu, pred velikim številom občinstva, predavanje o razmerah v Evropi, Aziji in Ameriki. Seja minisir- jugosloven&kega sk&ga sveta BEOGRAD, 18. (Izv.) Ker je nastopila, ožia opozicija proti nekaterim amandmajem vlade, ki jih je slednja hotela predložiti narodni skupščini in s katerimi si je hotela osvojiti dalekosežna pooblastila, ki nasprotujejo deloma ustavi, deloma parlamentarni kompetenci, je vlada imela danes sejo, na kateri so se ti amandmaji ponovno pretresali. Sodi se. da l>o vlada nekatere amandmaje umaknila. BEOGRAD, 18. (Izv.) Dva jugoslovenska letalca in sicer aero-nautiCni inženir Tadja Sondsrma- Kralj Aleksandar fco odpotoval v Pariz BEOGRAD, 18. (Izv.) Kralj Aleksander se je sinoči ob 23. uri vrnil iz Bukarešte v Beograd. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki vlade, vojni minister in minister dvora. Kot se zatrjuje v političnih krogih ostane kralj v Beogradu le nekaj dni .nakar odpotuje v Pariz. Kraljica Marija ostane Še nekaj dni v Bukarešti pri svojih roditeljih. _ Udruženje Jugoslovenskih učiteljev 1 BEOGRAD, 18. (Izv.) Na širši seji glavnega odbora Udruženja jugoslovenskih učiteljev je bila sprejeta resolucija, v kateri se ugotavlja, da ostaja po prestaneku Slomškove zveze v Sloveniji, samo še Hrvatski učiteljski savez izven udruženja. Ker pa je .ta izrazil željo za skupno organizacijo vseh učiteljev, je glavni odbor delegiral Štiri člane, da vodijo pogajanja z zastopniki hrvatskih učiteljev. Stavke na uuiverrah BEOGRAD, 18. (Izv.) Študentje medicinske fakultete v Beogradu so imeli danes zborovanje. Sprejeti so blH konkretni sklepi v obliki resolucije. Študentje medicinske fakultete v Beogradu stopijo na Gazullija, a brez uspeha. Ko se je bližala usodna ura, sta ga obiskala dva očeta frančiškana, da sta mu dala. sveta tolažila. Gazulli je ostal popolnoma miren, ko so mu sporočili, da je napočila njegova poslednja ura. Ko se je izpovedal, se je obrnil do prisotnih in dejal: «V tem svečanem trenotku, * ko se pripravljam, da stopim pred Oilre-šenika, ki me bo sodil, bi rad izjavil, da nisem nikoli izvršil nobenega dejanja, ki bi bilo v škodo moii domovini, marveč sem kot katoliški duhovnik zmerom delal za njen boliši blagor. Tega, česar me obdolžujejo, nisem zakrivil.» _ Medzavezniška vojaška kontrola nad Madžarsko in Bolgarsko PARIZ, 18. Prihodnja posla-niška konferenca se bo vršila v pondeljek. Na dnevnem redu jo razprava o odpravi medzavez-niške vojaške kontrole nad Madžarsko. . Tudi iz Sofije poročajo, da je vojni minister general Val kov izjavil, da bo tudi nad Bolgarsko kmalu ukinjena medzavez-niška vojaška kontrola, j>redpi-sana po neuillyski pogodbi. Dan?1ta kraljevska dvojica v Berlinu BERLIN, 18. Včeraj sta prispela semkaj iz, Pariza danski kralj in kraljica. Na kolodvoru so kraljevski par, ki potuje in-cognito, sprejeli samo danski poslanik z osobjem poslaništva in zastopnik zunanjega ministrstva. Na danskem poslaništvu se je vršil intimen obed, katerega se je udeležil tudi predsednik nemške republiko Hindenburg. Rledzavezniški dolgovi WASH.INGTON, 18. Finančni minister Mellon je poslal rektorju univerze v Princetonu daljše pismo, v katerem kritizira manifest za revizijo med-zavezniških dolgov, katerega je podpisalo 116 članov dotično univerze. Mellon pravi, da ^o Združene države pokazale dtv volj popustljivosti v vseh onih pogodbah, ki so bile sklenjene z evropskimi državami. O vprašanju vojnih dolgov treba previdno govoriti, da se ne poostri nasprotstvo, ki že itak vlada v francoskem parlamentu proti dogovoru Mellon-Berenger. Družba narodov in dogodki na Kitajskem PARIZ, 18. Odgovarjajoč na neko interpelacijo je Briand izjavil, da Francija ne bo spremenila svojega stališča napram Kitajski. Družba narodov ne more posredovati med strank.i-ma, ki se borita za oblast na Kitajskem, ker je to popolnoma notranja zadeva Kitajske. I'rav tako tudi Francija ne more in noče intervenirati. K temu bi bila prisiljena samo tedaj, če bi bilo ogroženo življenje in imetje njenih državljanov. Narotajte m Me „EDINOST" n. •EDINOST* V Trstu, dne 19. roarcft 1927. DNEVNE VESTI Osebne izkaznice Posmemljemo po uradnem listu «Osservatore Triestino«: Na podlagi novih pojasnil s strani ministrstva, ki so dospela včeraj, so potrebne za osebno Izkaznico tri fotografije. Podjetja, ki so dobila vzorce za proSnje za svoje delavce, jih bodo morala radi tega dopolniti in priti na anagrafični urad po potrebno. Red za vlaganje prošenj tistih, ki pridejo «osebno>> v anagrafični urad, je sledeči (po začetnih črkah priimkov): ponedeljek A—D, torek E—G, sreda H—M, četrtek N— P, petek S, sobota T—Z. Glede osebne izkaznice javlja agencija Štefani sledeče: Enotno besedilo zakonov o javni varnosti od 6. novembra 1826, Št. 1848, ne primorava vseh državljanov, da si preskrbijo osebno izkaznico. Vendar je v gotovih, slučajih, kot na pr. Če se išče soba v hotelih, če ee kupujejo orožje, strelivo, dragoceni predmeti, če se išče delo po podjetjih obvezno, da se prizadeti izkaže, kdo je, z osebno izkaznico ali pa s kakim drugim dokumentom, ki ga priznava zakon za enakoveljavnega z osebno izkaznico. Taki enakoveljavnl dokumenti so tisti, ki imajo sliko imejiteljevo in so izdani od državnih uprav. Od 9. maja dalje bo vsak primoran, da se izkaže z izkaznico. Do tedaj se dovoljuje, da se prizadeti izkaZejo z verodostojnimi dokumenti. Inozemci, ki so prijavili svoje bivanje, se bodo lahko izkazali tudi po 9. 'maja le s potnim listom. PiejavGDle o ČebnUvdšk! Profesor Bohuslav Černt, ki je bil na podlagi natečaja čehoslo-vaškega naučnega ministrstva imenovan za profesorja češkega jezika na tukajšnji trgovinski univerzi, bo imel v dvorani princa Humberta imenovane univerze dve javni predavanji o predmetu: «Cehoslovaška v preteklosti in sedanjosti«. Prof. Černy bo predaval v pone-deljt k 21. t. m. (začet, ob 18. uri) o »državi, o prestolnici Pragi, o deželi», in v četrtek 21. t. m. (začetek tudi ob 18. uri) o predmetih: «Narodno življenje. - Industrija. -Trgovin a.» Ta predavanja, ki bodo pojasnjena s slikami, bodo nudila lepo priliko vsem, ki se želijo bližje seznaniti z današnjimi razmerami te plemenite republike, ki je spojena z našo deželo po Številnih gospodarskih, kulturnih in čustvenih vezeh. K predavanju so povabljena tudi civilna in vojaška oblastva. Prrjfiisr za canUenje koz Prefekturni komisar tržaške občine razglaša sledečo naredbo glede leto.-njega cepljenja koz v tržaški občini: Vsi, ki so bili rojeni v drugi polovici leta i026* (od 1. julija do 31. decembra), vsi, ki so bili rojeni v soliičnih letiii 1924., 1925. in v prvi polovici leta 192G., ki radi upravičenih razlogov niso še bili cepljeni proti kožicam, dalje vsi, ki so bili rojeni v 1. 1919, ki so v smislu zakonov podrejeni cepljenju proti kožicam, oziruma ponovnemu cepljenju v osmem letu svoje starosti, se bodo v letošnji pomladi brezplačno cepili proti kožicam. Doba cepljenja se začne 1. aprila in se zaključi 31. maja. 1927. Cepijenie se bo opravljalo brezplačno: za mesto*in dolnjo okoiico vse delavnike od 15. do 16. ure v občinskem zdravstvenem uradu (vhod: št. 1, ul. S.S. Martiri); za gornjo okolico pa v ambulancah dotičnih zdravnikov, in sicer ob navadnih sprejemnih urah in ves čas cepljenja. Stariši bodo posebej obveščeni, kaaj naj prinesejo otroke k cepljenju. Kdor bi iz kateregakoli vzroka ne prejel poziva, je vseeno dolžan prinesti otroke, in to v dobi od 15. do 31. maja 1927. Vsi, ki bodo cepljeni, se bodo morali zopet predstaviti zdravniku, ki je izvršil cepljenje, in sicer med sedmim in desetim flnovora po cepljenju. To za'o, da se ugotovi uspeh cepljenja fn da se oni, prj katerih je ostalo brez uspeha, cepijo vdru^ič. Otroci naj se prinesejo čisti in s Čistim perilom. Prestopki zopet tozadevne predpise se kaznujejo v smislu Čl. 218. in 218. enotnega besedila zdravstvenih zakonov (1. avgusta 1907, št. 636)._ DRUŽINSKA REVIJA Izšla je tretja Številka «Našega glasa», polna raznovrstne in zanimive vsebine, ki nam kaže, da se «Naš glas» od meseca do meseca izpopolnjuje in boljša. V marčni številki nadaljuje Kraigher z »Matejem in Matildo», France Bevk nam riše «Cas, ki hodi z berglami«, Rikard Kata- linič - Jeretov je zastopan s črtico «Mornareva smrt«, poieg tega pa vsebuje list še par drugih lepih Črtic Severjeve in Marijane Ko-kaljeve. Izmed pesnikov najdemo že znane obraze I. Mihovilovića, Branka Perovića in Slavka Slavca. Celo kitajski vojni lirik Ši-king je zastopan v prevodu s pesmijo «Trudni vojak». Prijetno nas je iznenadila dobra inicijativa Ivana Kende, ki je pričel zbirati «Tolminsko narodno blago«. Da bi le našel mnogo vnetih posnemovalcev tudi v drugih krajih! V drugem delu lista (»Znanost in vzgoja«) najdemo nekaj poučnih in zanimivih člankov. L. C. nam govori o Aleksandru Volti, dr. Just Bačar nam prav spretno in temeljito razlaga «Kaj povzroča bolezni«, Zorko Jelinčič pa z veliko ljubeznijo opisuje krasote naše zemlje. V istem, drugem, delu najdemo še par zanimivih spisov: «Železnica, avtomobil in zrakoplov v Ameriki«, Menjava morskih tokov«, Mirko Lui.n nadaljuje svojo razpravo o lahki atletiki in govori športnikom «0 masaži«. V «Listku», tretjem delu «Našega glasa«, bo vsakdo nadel mnogo zai^pfcivega v rubrikah: Priroda, Obrazi, Drama, Kritika, Zapiski, Zdravje, Sport, Odmevi, Brstje itd. Poleg drugih, ima tudi Milko BambiČ v tej številki dve sliki o «H!apcu Jerneju«. Kakor je že iz teh skromnih podatkov razvidno, je «Naš glas» po notranji razporedbi gradiva za-dobil skoro novo lice; in sicer tak&no, kakršno mora imeti, če hoče res biti družinska revija. Zato moramo biti njegove 3. številke res veseli. V taki obliki bo «Naš glr.s« gotovo prodrl v vsako slovensko hišo, posebno še Ker naročnina ni visoka: 16 lir za celo leto. Naroča se na naslov: «NaćT GIas», Trieste, Casella postale 348. Prispevke in naročnino fpcrtom poštne nakaznice) treba pošiljati na isti naslov. Odlikovano domače podjetje Družbi Franc Bavčar <5t Sinovi v Lokavcu je dospela potom trgovske zbornice v Gorici zlata svetinja, podeljena na mednarodni razstavi na Reki koncem lanskega leta. Bratje Bavčarji so si pridobili to odlikovanje s svojimi prvovrstnimi kotlarskimi izdelki. Podjetje je že pred vojno slovelo preko deželnih mej in razpošiljalo kotle na Hrvatsko in v Bosno do Sarajevega. V letošnjim aprilu se namerava udeležiti s svojimi izdelki mednarodne razstave v Milanu. • TRŽAŠKI BLAGOVNI TRO. 18. t. m. Polagoma začenja tržaški blagovni trg zavzemati tisto prikup-ljivo pestro sliko, ki smo jo za-mogli opazovati v lanski spomladi. Zato bomo sedaj zopet začeli stalno opisovati položaj tržaškega trga, ki daje, posebno po leti, mestu življenje. Blago je na trgu sorazmerno razdeljeno. Seveda so količine v razmerju z lepšimi poletnimi dnevi zelo majhne, vendar pa začenja nepravilni četverokotnik šele sedaj zopet dobivati pravilno sliko blagovnega trga. Cene so bile sledeče: Zelenjava: radič zeleni veliki in mali 60-350, radič rdeči 350-480, radičeve sadike 80-180, zelje navadno 100, cvetno zelje 60-120, korfijol 90-160, korenje 100-110, cikorija 60 120, krompir (v pesku ohranjeni) 180-200, krompir navaden 85-110, špinača 220-420, kisla repa 100; janež 40-70; čebula 80-130; česen 100. Satje: jabolka 180-^0; pomaranče 120-240; pomaranče v zabojih 40-80; mandarini 120-360 za kvintal. Cene brutto per netto. Kupčij« zelo živahne. — Družabna zabava «Balkana» se vrši danes 19. marca. Pričetek ob 21. uri. — V. O. Iz tržaškega življenja Nezgoda mladega pomorščaka Pred približno dvema mesecema se je 16-letni Marcello Cusma, stanujoč v ulici Piccolomini št. 6, vkrcal kot natakarski vajenec na Lloydov parnik «Gastem» in te dni se je vrnil s prvega potovanja tekom katerega je zaslužil skjo-mno svotico. Bila je to njegova prva plača in fant je bil ves srečen, da si je pričel sam služiti vsakdanji kruh ter da bo odslej tudi mogel podpirati svojo mater — revno vdovo, ki ga je redila s tolikimi težavami in žrtvami. — Težko je opisati radost in zado-voljnost uboge ženske, ko je hvaležni sinko predsinočnjim izročil prihranjeni denar ter pri tem samozavestno pripomnil, da se je začelo za nju novo, boljše življenje. H o teč š eposebno razveseliti mater, jo je fant ob tej priliki povabil v kino, kjer ni bila Še nikdar. Toda zla usoda je namenila ubogi vdovi hud udarec. Ko je včeraj popoldne njen sin pri delu na parniku šel po stopnicah, ki vodijo s poveljniškega mosta na krov, se mu je spodrsnilo In je padel tako nesrečno, da je obležal težko poškodovan; pretresel si je možgane in najbrž zadobil tudi druge notranje poškodbe. — Nesrečni fant je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. — Njegovo stanje je resno, a zdravniki imajo dobro trpanje, da se bo vse srečno izteklo. Motorike!) podrl dečka Ko je 13-letni Karel Ubaldini, stanujoč v ulici Donota št. 3t>, včeraj popoldne šel v materinem spremstvu preko ceste pred mestno klavnico pri Sv, Soboti, se ni utegnil pravočasno umakniti motocikl ju 34-leinega šoferja Arriga De Angeli, stanujočega v ulici G. G Annunzio št. 1, ki je vozil proti Zavijam. De Angeli je sicer naglo ustavil, a kljub temu je motoci-kelj dečka podrl. — Pri padcu se siromak ranil na desni nogi, se pobil po glavi ter se tudi nekoliko pretresel možganie. Nesrečni de-ček je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer bo ozdravil — ako ne nastopijo kake komplikacije — v 10-12 dneh. Še ena nezgoda na ulici V spremstvu nekega mestnega stražnika je včeraj zjutraj prišla iskat pomoči v mestno bolnišnico 77-1 etna vdova Amalija Veidiger, stanujoča v ulici Chiozza št. 77; imela je na glavi lahko poškodbo, ozdravljivo v par dneh. Kakor je povedal stražnik, je Veidiger j evo podrl neki mlekarski voz, ko je šla po trgu Gol doni. Starka je bila prepuščena domači negi. Smrtna nesreča v Tržiču Včeraj zjutraj se je dogodila v Tržiču grozna nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. V tamošnji električni centrali je 34-letni elek* trotehnik Cesare Mosettig Iz Sa-grada popravljal neko električno napeljavo. Pr item opravilu se je mož nehote dotaknil žice, po kateri je krožil zelo močan eJektU-čen tok; v istem hipu se je airo-mak zgrudil na tla in obležal na mestu mrtev. Nesreča je vzbudila med .uslužbenci elektrarn« zelo mučen vtis. Iz tatinskega dnevnika Izgleda, da se zlikovci prav skrbno pripravljajo za praznovanje velike noči. Tako je vsaj mogoče sklepati po okolščini da tako pridno obiskujejo kurnike; v zadnjem Času skoro ne mine dan, da ne bi kakšnega izpraznili. Predpreteklo noč so pogledali v kur-nik E mesta Petronio, stanujočega v škedaiju št. 1088, ter odnesli 6 kokoši, vrednih okoli 120 lir. Petronio je javil tatvino orožnikom. — Železniški vratar Nikola Buf-fo, stanujoč v ulici S. Tecla št. je prodvčerajšnjim javil orožnikom, da mu je bil ukraden suk- njič, ki ga je bil za kratek čas o-besil na obešalo v nekem uradu na postaji pri Sv. Andreju. Tržaško sodišče Poper_ Pred tržaškim kazenskim fena-tom sta stala včeraj Marij Zivic in Karel Sai, obtožena tatvine na Škodo uprave parnika «Venezia», ki je last tržaškega Lloyda. Sedaj je bil na vrsti poper, ki je d o Šel iz Kobe. Nabrati poper je bilo za nju razmeroma lahko, toda ni to šlo tako lahko odnesti dragoceno začimbo. Na vratih proste luke sta bila ustavljena in morala sta pokazati žepe, kjer sta skrivala poper. Seveda sta bila takoj aretirana. Oba obtoženca se zagovarjata s tem, da sta na parniku nabrala poper, ki je pri razkladanju padal iz vreč. Ko bi ga onadva ne pobrala, bi ga uslužbenci parnflta pometli v morje. Edina priča, Lucian Bravi, finančni stražnik, opiše le, kako je aretiral oba obtoženca. O izvoru popra ne ve ničesar. Možno je, da je tako, kakor sta opisala obtoženca. Branil je odv. Zennaro, ki je skušal ovreči obtožbo radi tatvine. Sodišče je temu primerno razsodilo in obsodilo oba obtoženca na dvojno carinsko pristojbino za zaseženi poper ter ju oprostila, kar se tiče tatvine. TELESNA VZGOJA SFORT TEHN. VODSTVO NOGOMETA (Uradno.) V nedeljo, dne 20. t. m. odpadejo vse tekme II. divizije. T.VJtf. Iori&če v Rocoln Zora - Tommaseo V nedeljo 20. t. m. ob 15. uri se srečata v prvenstveni tekmi četi gori omenjenih društev. Da bo ta tekma zelo zanimiva, jamčijo že imena čet, ki jih vsi dobro poznate in za katere je vladalo vedno veliko zanimanje. Vsi, ki ljubite mladino in se za sport zanimate, pridite v nedeljo v Rocol, kjer boste užfvaii par ur resnih m kavalirskih tekAm. S. d. Adria Danes točno ob 8. in pol važen skupni sestanek vseh članov. Pozivajo se vsi nogometaši in posebno hazenašice, da se istega ude^ leže. — Vodja. Nonometna tekma Prosveta-Adria Kot že svoječasno omenjeno, je letošnje prvenstvo vse polno presenečenj. Tommaseo, ki je začetkoma slabo kazal, se je nenadoma izborno placiral. Obzoru je sijalo najlepše solnce upanja in je izgubil tekmo z Adrijo. Prosveta je začela svoje prvenstvo kaj žalostno. V naslednjih tekmah se je sicer imenitno branila, tako da je skoraj Izgledalo, da bosta šla Obzor in Adria poražena z igrišča. V zadnjih minutah pa izgubi Prosveta obe tekmi. V retour-tekmah izenači rezultat Z Obzorom, premaga Concordijo za 5:1 in izgubi z Zoro za 2:1. V nedeljo pa se sreča Prosveta z Adrijo. Koga ne elektrizira ta notica? Bolj 5e kot tekma Adria - Obzor privlačuje tekma Prosveta-Adria. Zakaj? Ker smo bili do sedaj vedno vajeni, da so bile tekme med imenovanima četama napete. Držale so publiko v napetem razpoloženju do konca. Nevarnost zmage ali zgube ene ali druge čete traja vse do takrat, dokler sodnik ne zažvižga konca. Igralci obeh moštev željno pričakujejo dan srečanja. Imel sem priliko govoriti z enim in drugim moštvom. Povsod vlada trdno zaupanje, da zmagajo. Če veje v obeh moštvih tako prepričanje, si že lahko mislimo, kakšna bo tekma. Da hi se o izidu moglo prerokovati? Ni mogoče! Prosveta postavi ia dan eno iz svojih najboljših sestav na igrišče. Igrajo v četi vsi trije Kufer-Sini. In Kuferšini imajo že svoj poseben sloves. Napad je popolnoma reorganiziran in bo nudil tehnično najlepšo kombinacijo. Še eno važno zadevo treba omeniti. S to tekmo se skoroda definitivno odloči mesto prvaka. Ce Prosveta odnese zmago, je Obzoru pripomogla, da postavi svojo odločilno kandidaturo na mesto prvaka. Z zmago Adrije pa pripada letošn. prvenstvo definitivno Ađrr-ji- Željno pričakujejo vsi športniki to odločilno tekmo. Dnevi obetajo svojo posebno lepoto. S takim vremenom in s tako važno tekmo bo naša športna pubiika dobila največjo priliko, da se do skrajnosti zadovolji. R. F. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti Nedeljske predstave. Gorica: Dvorana Mazzini, ob pol štirih popoldne: Grillparzer: «Pra-babicai>; žaloigra v 5. dejanjih. Renče: Dvorana Znidaršič - Del-pin, ob pol štirih popoldne: Rau-pach: «MIinar in njegova hči»; žaloigra v 5. dejanjih. Odmevi nesreče v Volčji dragi Prav pred dvema letoma se je zgodila v Volčji dragi velika nesreča. Ko so kopali delavci v opekarni Ivana Koglota ilovico, je prebila voda sosedne jame ozko ilovnato steno, vdrla v jamo, kjer so bili zaposleni delavci in povzročila smrt 39-letneniu Buncu Francu, 2o'-letnemu Cernicu Ivanu in 47-Ietnemu Buncu Josipu. Po dveh letih sta se morala pred goriškim tribunalom zagovarjati Ko-glot Aleksander iz Vrtojbe in Saksida Ludvik iz Volčje a^age, obtožena kulpoznega umora. Po daljši razpravi sta bila oba oproščena krivde in kazni. PODBRĐO Ni dolgo od tega, ko je bil objavljen v «Edinosti» dopis iz Pod-brJa, kateri je govoril v prvi vrsti o porušeni cesti na levi strani rečice Bače in njeni popravi. Omenjeno je bilo med drugim tudi, da je cesto blizu Grahovega in Ko-ritnice začela popravljati tvrdka Rigoni iz Tolmina. Ista tvrdka, ki je po zimi prekinila svoje začetno delo pri popravi ceste, je sedaj v teh dneh začela s tejnelji-tejšo popravo prav od Pođbrđa navzdol. Seka se kamenje za zidavo ter sploh se gleda na temeljito popravo ceste. Pri tem delu se je zaposlilo precej naših ljudi, ki so vsaj tako prišli do'nekega zaslužka, čeravno revnega. Navadni delavci se namreč plačujejo po 1.50- -1.70 L na uro, a zidarji in bolj izkušeni pa po 2.50 L na uro. Plače so z razmeroma težkim delom zelo malenkostne in delo jedva toliko da se izplača, ko ni drugega zaslužka, je tudi to dobrodošlo v tej bedni zimski, brezposelni dobi. Povsod po deželi čujemo in tudi v Podbrdu samem se veliko tarna in toži zaradi velike bede in gospodarske propalosti, v katero se je pogreznilo naše ljudstvo; pripomniti pa moramo, da se vse več tarna kot je res. To se je jasno pokazalo v preteklem pustu, v katerem so naravnost častno počastili Podbrčani kurenta in se zahvalili za dobrote, ki jim jih je prinesel. Sedaj bo pa zopet tarnanje in stiskanje na vseh koncih in krajih. Pa naj bo, si mislijo naši ljudje, saj je itak nastopil post, samo da je predpustni veseli čas minul v sreči in veselju. Za trenutek veselja se pač dostikrat žrtvuje mesece in mesece trpljenja in ubijanja. Svet je tak in ljudje, ki na njem prebivajo, naredijo brezmiselno, kot jim prilika kaže. še eno bi omenil glede naše vasi. — V naši vasi je precej ljudi in hiš, je važna predmejna postaja, ima celo kopico raznih uradov, pod njeno faro spad? precej okoliških vasi, a do sedaj si ni omislil nobeden naših trgovcev prodaje raznih slovenskih ali drugih časopisov, po katerih bi pač radi segali naši ljudje. — To bi ome- nil, v kolikor se mi takozvani «na-preani Podbrčani» še nahajamo precej zadaj za drugimi sosednim^ vasmi m trgi, ki so po velikosti še manjši od vasi pod deveterimi zvezdami, t. j. od Podbrda. Vadčan. Potrtf neizmerne žalosti naznanjamo, d s je naša ljubljena HARMA NAGANJA v 61. letu svoje starosti, po dolgi in mučni bolezni, dne 17. t. m. preminula. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v soboto ob 4. uri pop. iz hiše žalosti v Sv. Križu Št. 139. SV. KRIŽ, 18. marca 1927. Psvfa por. Vidonf, hči. Karal Vidooi. zet. Draga in Oskar. vnuk?. (382) BERLITZ-SCRGOL vodi v vseh jezikih. Via habio Kilzl 23, po u K in pr;-333 71 ATADNfi N- i^110- £Lh!hR!IH Corso Al (lekarna Rovis) popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poStenih cenah. Govori se slovenski. 334 15-LETFN deček, poštenih staršev, ki je z dobrim uspehom dovršil ljudsko šolo, bi rad vstopi! v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe pod «Pošten , r.a upravništvo. 361 SMJLAJOD (Trpoški sok), izborno sr^d-♦tvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kamaru, u-spešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let, se prodaja samo v lekarni Castcllanovich, Trst, via Giuliani 42 (paralelna ulica Via dell'Istria). 353 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Badulich Ana, Ma-donna del Mare 19/11. 359 JAKOB BEVC urafata in z&aiartta Trst, Csuirpo 6l?carao 5 ZSaiO kupuje v vsaki irnož ni po najvišjih cenah. Kr.~ne plačuje višje kot vst dru^t. 156 raznovrstnih ur in zlrteutne g ? -- Zobozdravnik Dr. SABĐ0Č D. ordinira v TRSTU Via M. B. fazani št 16, lil. (prej Yia S. Swv-ai) od 9-12 In od 3-7 no 4 p TvrdHo H. PETRIC v Postojni priporoča svojo bogato zalogo ur, zlatib in srebrnih predmetov in raznovrstnih darU» Zaloga originalnih Šivalnih strojev <*Sm-ger». Proda.ia tudi na obroke. Pouk ▼ vezen Fn bi ezDlačno. 193 KRONE MJja&tt, plalin, 20-krcnske zlate komada plrčuje po viSJih cer ah nego \sak drugi ALBERT POVH - urama Trst, Via Mazzini 46 Prtino prodat« KROHi, ZLAT& Sit S&SBftO obiščite zlatarno 111 STEK^IiH VSa Kax*2iil J«. 43 kjer dobite najvišje ceue. - Kupujem listke cestne zastavi jamice. Slo venske žene ! 365 Pri nakupu perila in manufakurnega blaga da-jajte prednost velikim skladiščem v Trstu tfla G&aova št. 21 (prej campaniie) M A R I A ACCERBON* kjer se služijo slovenske odjemalke že toliko iet Bogati dohodi perila, platna za rjuhe, pe-ila zz gostilne in hotele. Sviia (sezijska no-/ost) L 5*50. Brisače, nogavice in druge manufakturne potrebščine. - Govori se slovenski. podlistek (53) V. I. KRIŽANOVSKA: NEMEZA ROMAN Dolgo se je oče z njim zabaval, ko se je hkratu zdrznil. Peklenska misel mu je šinila v glavo: aJi ni videl sinovih potez včeraj na drugem človeku? To čelo, te oči so bile take kakor Samuela Meier-ja? In te rdeče, slađostrastne ustnice, ta nekoliko vzbočeni nosek z gibljivimi nosnicami, a4i niso spominjali na ustnice in nos Gemme, njegove židovske ljubice? Raulovo srce se je skrčilo: kaj je pomenila ta čudna podobnost? Spomnil se je na prisiljen usmev Juda, ko je odklonil dvoboj, na njegovo nežno skrb za kneginjin mir. Ali ni imelo vse to kakšen tajnik vzrok, ki je bil nekaj drugega kakor velikodušnost? Če »e je Valerija udala ljubezni kakor Gemma? To bi utegnilo pojasniti govorice o njeni prejgnji ljubezni do Samuela; — In ali ni mogoče, da sta drug drugemu podarila nezakonskega otroka. Ce je bilo to zadnje resnica, potem je Raul samo vrnil milo za drago! Knezove oči so se stemnile; ves njegov srd, ki se je komaj polegel, je na novo vzkipel v njem. Tako močno je odrinil otroka od sebe, da je padel in zajokal. Valerija je stekla k njemu in ga vzdignila. — Ali si ob pamet, Raul, da tako ravnaš z otrokom? — je rekla ter tolažila Amaideja, pokrivajoč ga s poljubi. Razdraženost, ki jo je mladi mož tako težko zatajeval, je bruhnila končno na dan. — Ne morem prenašati tega, — je rekel jezno, — dsa ne vidim na sinu nobene podobnosti z mano ali s teboj, ampak da ima poteze Juda Meierja. Morda so tebi boij znani vzroki te presenetljive slučajnosti, ki more dati povod za čudne domneve! Za trenotek je mlada žena obstala kakor otrpla; nato je ostala bleda kakor njen jopič Iz bat ista.; njene velike plave oči so za trenotek po-temnele. Ko je videl njeno strašno razburjenje, je njegova velikodušna nrav prevladala v njem; ▼ tistem hipu se je pokesal, da je vrgel ženi v obraz žalitev, ki je morda ni zaslužila. — Oprosti mi, Valerija, — le rekel ter stopil k njej, — moji... Ni mogel nadaljevati, ker v sosedni sobi je slišal Antuanetin glas. Grofica M. je stopila na balkon s svojim starejšim sinom in v spremstvu dojilje. — Zdravo, Antuaneta. Kaj tako rano? — je rekel Raul, medtem ko se Valerija ni zganila ter požirala solze. Grofica je takoj zapazila, da se je med njima nekaj zgodilo, toda ni se hotela1 ozirati na to in je mirno odgovorila: — Prišla sem se svetovat z Valerijo in bi ti jo rada odvzela za pol ure. A vi — je rekla dojilji, — pojdite z otrokoma v vrt. Komaj sta mladi ženi odšli z balkona, je vstopil lakaj, podal Raulu nekaj pisem in dejal: — Vaša svetlost, neki neznanec želi, da bi ga vaša svetlost sprejela, ker ima važno sporočilo. — Kdo bi to bil? In kaj hoče od mene? — je vprašal nevoljno Raul. — Imenoval se je Žilbera; domnevan, da je ta eden izmed pogorel cev današnjega požara; bržkone je prišel prositi pomoči, ker je dobrodelnost vaše svetlosti vsem poznana. Ko je knez slišal ime 2ilbera, je nekoliko zardel. — Pel ji tega človeka v mojo sobo; takoj pridem tja. Toda o kakšnem požaru govoriš t — Danes ponoči, vaša svetlost, je gorelo v gradu bogatega bankirja Meierja, barona Wal-dena; pravijo, da je bil to strašen požar, pri katerem da sta poginila sam gospodar in njegova žena. Presenečeni Raul je naglo odpustil lakaja, toda v tistem hipu je slišal, da je Antuaneta pridušeno kriknila. Skočil je k njej, tedaj pa je videl svojo ženo ležečo brez zavesti na naslanjaču. — Bržkojie je Meierjeva smrt tako silno upli-vala na Valerijo, — je rekel Raul ter vzkipel od jeze. — Povej ji, Antuaneta, ko pride k sebi, da je njena omedlevica, povzročena od vesti o bankir je vi nesreči, eden iz dokazov, ki jiii je od mene zahtevala. _Raul, — je rekla grofica in naglo dvignila glavo ter skušala spraviti k zavesti prijateljico; _ tvoje besed? mi dajejo priliko, da se končno odkrito pogovorim s teboj, kar sem si že davno želela. Nekaj časa- sem te ne prepoznavam več; ti, ki si sicer tako dober in velikodušen, si tako oster napram Valeriji. Danes se je med vama izvršil kakšen družinski spor, ki je utegnil bit} vzrok njene amedlevice. Toda povej odkrito, kal je vzrok, da si tako krut napram njej, ki si jo tako ljubil?