TRST, sreda' ^
28. novembra TcV^ Leto XII. . Št. ?7C ' ’ ';
RIHORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94-638, 93 808, 37-338
!l1^«STVO: UU MDNTECCHl it. 6, II. nad. — TELEFON 93-888 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel.	MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 1°, mesečno 210 din,
višini ~ Podruž, GORICA: Ul. S. Pellico I-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm	Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije,
.  v Sirlnl 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 - izdala Založništvo tržaškega tiska O. ZOZ- irsi
Egipt zahteva sankcije proti napadalcem te v najkrajiem času ne umaknejo svojih tet
Vesti o novem izkrcavanju francoskega vojaškega materiala vPort Saidu -Pavzi o varnostnih silah in o čiščenju prekopa - Pineau z grenkobo kritizira ZDA in obžaluje, da napadalcem ni uspelo zasesti vsega prekopa in vreči Naserja
... O'
"iiski
NEW YORK, 27. — V glav-"Kupščmi OZN, ki se je po-vn0 sestaja včeraj, se j£ na-
Vzh VS^a deba*a 0 Srednjem Jtlodu, na kateri so posamez-j, delegati obrazložili svoje na - e v zvezi z glasovanjem "nje resolucije, kt ponovno napadalce, naj zapu-llJ0 Egipt.
današnji jutranji seji govorila egiptovski in in-iu .Predstavnik. Egiptovski j a"nJi minister Favzi je iz-* da si bo njegova vlada evzeia nalogo očistiti Sueški ekop ot, podpori OZN, to-jv,ne pred odhodom angle-francoskih in izraelskih Ud z.egiptovskega ozemlja. Po-ahl je nato, da bodo var-""s‘ne sile OZN lahko ostale J* egiptcvskem ozemlju satov i?° fadaj, dokler bo egip-g *za vlada to dovolila, ker v 'e sile v Egiptu izključno . *vezi z angleško-francosko-« Inskim napadom in da iz-j,, nijo naloge, ki neposredno "jajo iz tega napada. Po-artl je tudi, da varnostne ,j.e hiso v Egiptu kot okupa-]®e sile in tudi ne kot si-*i naj bi nadomestile na-Ij.aalce, in prav tako ne, da čistile prekop, ali pa da bi "Vale vprašanja, ki so po-, pana s Sueškim prekopom, .^alestino ali z drugimi do-
v v ■ 6*le Prav tak° n‘s0 , Egiptu, da bi kršile egip-, sko suverenost, pač pa da ^"kretizirajo sklep OZN, da je i'.ap.ravi konec napadu, ki j Cii izvršen proti Egiptu in 4 odidejo invazijske čete.
Dth,jVzi -le v svojem govoru , u<*arii, da bo morala glav-skupščina sporazumno z -hiostmm svetom uvesti
(
j kcije proti Veliki Britani-ktm	ancii* in Izraelu, če ne
umaknile svojih čet iz sipta v kratkem času.
j,- dal je, da se napadalne PlaVV?’ namest0 da bi se u-lj *nile z egiptovskega ozem-£•. Pripravljajo na okrepitev položajev. Navedel je ^Kovna poročila, ki pravijo, ŠaiH° ^rancozi izkrcali v Fort ta«, veliko število novih
p v’
j, avzi Je v zvezi s sankci-D,”?1 zahteval, naj se proti na-Vo??i.em uvedejo gospodarski, m^ski in diplomatski ukre-Hail” naJ se po potrebi napa-kaw	*ud' izključijo iz OZN,
*°r to predvideva listina. isuVzi je dalje obtožil napa-p	čete, da so izvršile v
jf,	Saidu in Gazi številna
5;if.0.daistva in da s temi na-
iskavo, kaznovanje krivcev in odškodnino.
Indijski minister Krišna Me-non je predlagal skupščini, naj pozove Hammarskjoelda, da stopi v stik s francosko vlado, da dobi pojasnila o vesteh glede okrepitve francoskih položajev v Port Saidu. Pripomnil je, da s tem ne misli nikogar obtoževati in tudi ne sprejeti omenjene vesti za resnične.
Po Favzijevem govoru in Menonovem predlogu je skupščina začela splošno debato in tedaj je južnoafriški zunanji minister sporočil, da bo njegova delegacija prenehala sleherno politično sodelovanje v skupscinr zaradi «stalnega vmešavanja Združenih narodov v notranje zadeve Južne Afrike«. To pa ne pomeni umik iz OZN. Kakor je znano. Južna Afrika tudi lansko leto ni sodelovala v glavni skupščini, ko je ta sklenila razpravljati o plemenskem razlikovanju v Južni Afrik’.
Pred zaključkom seje ie predsednik sporočil, da bo Hammarskjoeld ugodil zahtevi Krišne Menona in se informiral pri francoski vladi o resničnosti vesti o novih francoskih izkrcevanjih v Port Saidu. Splošna debata se je nadaljevala ob 15. uri po krajevnem času.
Na včerajšnji jutranji seji je govorilo 22 delegatov. Libanonski delegat Risk je obtožil tri napadalne države, da skušajo še dalje ostati v E-giptu. Poudaril je, da je umik tujih čet iz Egipta glavni pogoj za začetek čiščenja prekopa in je dodal, da «bi bilo mnogo razpoložljivega petroleja za Zahodno Evropo, če bi se Kitchenerji in Napoleoni dvajsetega stoletja odpovedali svojemu napadu na Egipt in Alžir«.
Libanonski delegat je predlagal, naj OZN pomaga prizadetemu prebivalstvu Port Saida, kakor je pomagala madžarskim beguncem.
Kanadski delegat je zagovarjal stališče napadalcev in je dejal, da znaša škoda, ki so jo vse prizadete države utrpele zaradi prekinjene plovbe po prekopu, 250 milijonov dolarjev mesečno.
Na popoldanski seji pa je sovjetski delegat Kuznjecov
morale te stroške nositi Anglija, Francija in Izrael, ker je njih napad vzrok bodisi ustanovitve varnostnih sil kakor tudi prekinitve plovbe po prekopu.
Tudi delegata Mehike in San Salvadorja sta se uprla finančnim prispevkom za čiščenje prekopa.
V imenu Indije je Krišna Menon poudaril, da mednarodne varnostne sile ne bi smele kršiti egiptovske suverenosti ir. ne bi smele biti okupacijska sila. Pripomnil pa je, da njegova vlada ne želi zakasniti začetka čiščenja prekopa in ne zavzema nepopustljivo stališče o tem, kdo naj nosi zadevne stroške.
Hammarskjoeldov predlog o finansiranju varnostnih sil, ki tajnika pooblašča, da ustanovi začetni fond 10 milijonov dolarjev, je bil sprejet z 52 glasovi proti 9 in 13 vzdržanimi. Proti so glasovale SZ, Albanija, Bolgarija, Bela Rusija, CSR, Madžarska, Poljska, Romunija in Ukrajina. Vzdržale so se Kambodža, Kostarika, Kuba, Ekvador, San Salvador, Guatemala, Mehika, Nikaragua, Paragvaj, Južna Afrika. Turčija in Izrael.
PARIZ. 27. — Francoski zunanji minister Pineau je nocoj govoril v republiškem svetu in je dejal, da je «danes bolj ko kdaj koli potrebno napraviti Evropo, da se zajezi sovjetska nevarnost in a-meriška indiferentnost«.
Pineau je kritiziral stališče ZDA do egiptovske vlade in je izrekel dvom o nepristra-nosti OZN. Med drugim je izjavil, da Francija «ne sme popustiti pred vsemi ameriškimi zahtevami«. Omenil je tudi možnost izstopa Francije iz OZN.
«Priznati moramo, je nadaljeval Pineau, da nismo dosegli v Suezu smotra, ki smo si ga zastavili. Hoteli smo zasesti ves prekop. Prezgodnja prekinitev operacij, nam je to preprečila in vlada je to soglasno obsodila.«
Minister je zatem priznal, da tudi drugi smoter franco-sko-britanskega napada ni bil dosežen:	zrušitev Naserjeve
vlade. ((Dejstvo, da je Naser ostal na oblasti, je pripomnil Pineau, pušča nerešeno določeno število vprašanj.«
V zvezi z delovanjem OZN
izjavil, da nasprotuje temu,	da . je Pineau z zagrenjenostjo kri-
bi OZN finansirala stroške	za tiziral ameriško stališče, češ
      _______________ ...	mednarodne varnostne sile	in I da podpirajo Naserja. «Ven-
Juiejo, ter je zahteval pre-	za čiščenje prekopa, ker	bi I dar pa se kljub naši zagrenje-
Budimpeštanski delavski svet poziva na pospešitev dela
Stavka bi bolj škodovala delavstvu kot pa vladi - Notranji minister Opušča možnost deportacij izven Madžarske - Nehru vabi v osebnem Pismu Kadarja, naj pristane na prihod opazovalcev OZN na Madžarsko
t&DlMPESTA, 27. — Kot 'ki j	ie budimpeštan-
#j6 delavski svet na današ-te3 izrednem sestanku pro-Lvc 1 Prot' včerajšnjemu ti predsednika Kadarja, Ud «i>e koristi madžarske-inij uučstvu in ovira miro-jt ,° rešitev«. Na sestanku tj: da postavljena zahteva, iit "'adžarska, jugoslovanska SisJ0tllunska vlada objavijo o enp izjavo o vzrokih in il j°liščinah izginotja Nagv-0*1» nieKovih 40 tovarišev, tje aski svet je nato pozval ju delavske svete v državi iej0 se delavce, naj nadalju-tisj ln povečajo delo v ko-X ^re^ivalstva, ker delavec. .Potrebam odgovarja di ,‘P'tev stavke, ki bi zara-ki
ii’h '"^ote in siromaštva,
»v,r
Xčr'naša, bolj oslabila de-
k v° kot pa vlado, "ts^hipeštanski radio je ča-ed drtgim ponovno potni. ■ da še vedno primanj-
% - - - -"a v električne energije in
tola hekaterih podjetjih raz-
ti(e gaio z njo samo od 21.
X v®čer do 5- ure zjutraj.
81 delavci to se prijavili
it tuu n° del°’ Zboljšala se
| telefonska in telegraf-
<te "lužba, razdeljevanje po-
'ov J* že normalno, le pake-
5kle3e he dostavljajo na dom.
*lili 80 tudi’ da bodo raz" na notranjem tržišču 'alt ere
l.*o K-
, - izvozne produkte; j. “Odo v kratkem proda-'*(!» ‘^0 koles tistim delav-Njjtpki nimajo prevoznih
*NeP Bakara«	sporoča,
Ustanovih 21. t.m. «Re-X lot'arni odbor madžar-jkec-	'ntelektualcev«,	ki mu
!V0() eduie sidaciatelj Zoltan 't bil' Opazovalci trdijo, da X Kodai med prvimi reji ^'°harji in je tudi govo-'8	a	budimpeštanskem ra-
borbo ter	podpisal
to« ntadžarskih književnl-% jjsemu svetu 4. novem-
»o sovjetske čete po-Zi»sedle
>0
Sr
fr,
<rt*a
Budimpešto, celavska sociali-
rrVe' Partija je imela včeraj X Javne sestanke. V ne-- Pcedmestju Budimpešte X voril Karoly Kiss, bivši PPlitbiroja in centralne-
ga komiteja Partije madžarskega delovnega ljudstva. Dejal je, da bo nova stranka gradila socializem na demokratični podlagi in upoštevala madžarske pogoje in tradicije.
Obrambni minister je sporočil. da vlada nadaljuje z izločanjem tajne policije in poziva prebivalstvo, naj sporoči oblastvenim organom vsak zločin, ki so ga zagrešili agenti tajne policije. Vlada bo v kratkem izdala odlok', na podlagi katerega bodo amnestirani v« tisti, ki so tajno zapustili Madžarsko po 23. oktobru in ki se bodo vrnili pred 30. decembrom t.l. doVnov. Notranji minister je v razgovoru z neko delavsko delegacijo dopustil možnost, da so vagoni z deportiranci prešli madžarsko mejo. Dopisnik AFP trdi. da je več prič izjavilo, da obstaja neko taborišče za madžarske deportirance v Užhorodu na sovjetskem ozemlju, okrog 30 km oc meje, in da so v njem samo osebe, ki so starejše od 18 let.
V svojem nedeljskem govoru na sestanku voditeljev raznih ministrstev, predstavnikov delavskih svetov, poverjenikov vlade v tovarnah, ravnateljev in tehničnih voditeljev tovarn ter predstavnikov sindikatov je minister za industrijo Apro povedal, da znaša škoda zaradi dogodkov po 23. oktobru pet do šest milijard forintov, kar že samo po sebi priča o hudi nevarnosti za stabilnost denarja. Dejal je dalje, da so v zadnjih tednih izplačali več milijard forintov za plače, čeprav tovarne niso delale. O-menil je dalje pomoč v vrednosti okoli 100 milijonov dolarjev, ki jo je Madžarska prejela iz tujine ter izjavil, da se vodijo sedaj pogajanja za nadaljnjo pomoč. Ko je govoril o delavskem samoupravljanju v tovarnah, je o-pozoril na izkušnje Jugoslavije in dejal:
mKo sinu bili nedavno v Jugoslaviji, so nam Jugoslovanski tovariši dejali, da ne smemo slepo posnemati Jugoslavije, kot smo doslej posnemali
nosti ne moremo odreči ameriškemu prijateljstvu in atlantskemu zavezništvu,« je pripomnil Pineau. Dodal je, da je «tudi francosko-britansko zavezništvo ošibelo zaradi napadov opozicije na Edena V nasprotju s tradicijo«.
OTTAWA, 27. — Kanadski zunanji minister je v epodnji zbornici v zvezi s Srednjim vzhodom izjavil, da je bil Commonwealth v določenem trenutku britansko-francoske intervencije v Egiptu «na robu razkroja« ter je bil »nevarno razdeljen«.
Pearson je dejal, da je bilo kanadski vladi žal zaradi nasprotij med Londonom in Parizom na eni strani ter med
prestolnicami Commonweal-tha in Washingtonom na drugi strani. Kanada je preteklo poletje večkrat opozorila Veliko Britanijo, da se v zvezi a Suezom ne sme začeti nobena akcija, ki se ne bi dala opravičiti na podlagi listine OZN. Velika Britanija se ni prej posvetovala s člani Com-monwealtha ,ali z Washingto-nom. Kanada, ni bila prej obveščena o angleško-francoski akciji.
Pearson je zaključil, ca, če ne bi Anglija in Francija nehali bojev v Egiptu, ne bi Commonwealth mogel vzdržati napetosti in azijski člani ne bi morda hoteli več ostati v Commonvvealthu.
Jordanija bo odpovedala pogodbo z Anglijo in bo zahtevala odhod angleških čet
Sprejela bo pomoč Egipta, Sirije in Saudove Arabije v zameno za angleško pomoč - Nove angleške spletke proti Siriji v okviru bagdadskega pakta - Od kod prihaja orožje v Sirijo in Jordanijo?
AMAN, 27. — Jordanski ministrski predsednik Suliman Nabulsi je danes v imenu vlade sporočil v poslanski zbornici, da se bo Jordanija trudila ukiniti angleško-jordan-sko pogodbo iz leta 1948 in doseči umik vseh angleških čet s svojega ozemlja. To sporočilo, ki so ga oddajali tudi po radiu, so poslanci sprejeli z ogromnimi aplavzi.
V začetku svoje izjave je predsednik vlade izrekel priznanje borbi Egipta, predsednika Naserja ter egiptovske vojske in ljudstva. ((Jordanska vlada, je poudaril Nabulsi, bo morala istovetiti svojo politiko z arabskimi narodnimi težnjami,« pravi dalje izjava, ki dodaja, da sta Izrael in imperializem edini in sam sovražnik, ki ogroža pri-
hodnost in svobodo arabskih držav.
((Jordanska vlada, nadaljuje izjava, je načelno sklenila sprejeti pomoč, ki so jo ponudili Egipt, Sirija in Sau-dova Arabija v zameno za letno pomoč nad 12 milijonov šterlingov, ki jo sedaj daje Velika Britanija. Jordanska vlada proučuje tudi možnost uvedbe diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo in drugimi državami.«
Suliman Nabulsi je dodal: «Ko je bila sklenjena angle-ško-jordanska pogodba, se nista obe državi pogajali na podlagi enakopravnosti. Ta godba vsebuje nesprejemljive določbe in ne more biti v korist dvema državama. Sicer pa je Velika Britanija večkrat kršila določbe te po-
DEBATA V SENATU O DELU ITALIJANSKE DELEGACIJE V OZN
Socialist Lussa in komunist Spano kritizirata	ravnanje
Nesoglasje v KD, potem ko se je italijanska delegacija vzdržala glasovanja za resolucijo o takojšnjem umiku napadalcev iz Egipta?
(Od našega dopisnika)
Sovjetsko zvezo. Svetovali so nam, naj poiščemo najboljše načine, ki bodo v skladu z našimi specifičnimi pogoji.ii
Rekel je dalje, da je že na 80 odst. madžarskega ozemlja vzpostavljen red ter obnovljeno čelo. predsednik delavskega sveta za budimpeštan-sko okrožje, Kerestes, je poudaril, da se je svet odločil za prekinitev stavke ter da se strinja v glavnem z vladno uredbo o delavskih svetih, vendar pa meni, da moraio ravnatelje imenovati delavski sveti, ne pa ministrstva. Ni se strinjal tudi z odlokom, da bodo ukinili delavske svete v prometnih podjetjih, in dejal, da bodo sveti skušali čimprej normalizirati življenje v državi. Vendar pa mora biti področje sindikatov točno določeno in poudaril je, da sindikati ne bodo mogli pravilno delovati, dokler jih bodo organizirali od zgoraj.
Iz Novega Delhija poročajo, da je predsednik Nehru poslal Janošu Kadarju osebno pismo, v katerem je* obrazložil stališče indijske vlade glede madžarske krize in pozval madžarsko vlado, naj vsekakor čimprej omogoči obisk Hammarskjoelda v Budimpešti in opazovalcev OZN na Madžarskem. Pismo je izročil Kadarju indijski veleposlanik v Pragi Khosla, o katerem smo včeraj poročali, da ;e prišel po posebnem nalogu Nehruja na Madžarsko, da bi proučil položaj.
Z Dunaja poročajo, da bo Mednarodni Rdeči križ organiziral konec tedna v Budimpešti razdeljevanje toplih o-brokov za 50.000 oseb. Konec januarja pa bo Rdeči križ lahko poskrbel za potrebe na živežu za 200.000 oseb. Rdeči križ bo začel poleg živil, premoga in zdravil v kratkem pošiljati še odeje, obleko, rjuhe in steklo za okna.
Po poročilih nekaterih angleških dopisnikov z Dunaja sc, uporniki osvobodili generala Pala Maleterja, ki je bil član delegacije Nagyjeve vlade za pogajanja s sovjetskim poveljstvom pred i, novembrom.
RIM, 27. — Seja senata se je pričela danes popoldne cb .17. uri. Predsednik je sporočil, da se bo debata o zunanji politiki končala v sredo zvečer, v četrtek dopoldne pa t.o govoril minister Martino.
Prvi je danes govoril senator Lussu (PSI), ki ie kritiziral zunanjega ministra zaradi različnega ocenjevanja madžarskega in egiptovskega vprašanja na zasedanju glav ne skupščine OZN. Omenil je velike interese Italije v Egiptu ter dejal, da bo zapora Sueškega prekopa povzročila italijanskemu gospodarstvu v prihodnjih treh ali štirih mesecih več kot za 100 milijard lir škode.
O dogodkih na Vzhodu je Lussu dejal, da so ti dogodki na tamkajšnjem področju povzročili tako spremembo, da je celo Jugoslavija obnovila polemiko iz leta 1948. Potrdil je negativno stališče PSI do tragičnih napak, ki jih je napravila SZ, pa čeprav je slo za železni zakon strategije blokov; odrekel pa je Lussu pravico, da bi se postavljali za sodnike pri madžarskih dogodkih, tistim, ki so odobravali napade Hitlerja in Mussolinija.
Potem je govoril demokrist-janski senator in bivši minister Gava, ki je seveda zagovarjal vlado in njeno zunanjo politiko. Pri tem je skušal skoraj opravičiti tako Izraelce kot Angleže in Francoze za njihov napad na E-gipt. Pač pa je Rusija na Madžarskem zakrivila po mnenju Gave zločin prvega reda.
Naslednji govornik je bil komunist Spano. Brž ko je začel Spano govoriti, so zapustili dvorano senatorji de-mokristjanske, monarhične, mi-sinske ter liberalsocialne in republikanske skupi,ne. Ko je v svojem govoru prešel na Madžarsko, je dejal Spano, da madžarske tragedije pač ne morejo resnično občutiti tisti, ki so molčali ob mučeništvih patriotov Kenije, Cipra, Alži-ra, kakor tudi ne tisti, ki še vedno priznavajo Cangkajška kot zakonitega vladarja Kitajske in ki do nadškofa Ma-kariosa ne čutijo enako kot do kardinala Mindszentyja. Spano je skušal opravičevati sovjetsko intervencijo na Madžarskem, medtem ko je angleško - francoski napad na Egipt imenoval imperialistično blaznost. Ko je ožigosal dejstvo, da se je italijanska delegacija na glavni skupščini OZN vzdržala glasovanja za resolucijo, po kateri naj Angleži in F rancozi takoj zapustijo Egipt, je Spano dejal, da so se širile vesti, po katerih naj bi bil Martino dal ukaz delegaciji, da glasuje proti vsakemu indijske-
predčasne volitve in kar išče polena, ki bi jih metal pod noge Segniju. Sicer v tajništvu KD zagotavljajo, da se kritika v «Po-polo» nanaša same na eno dejanje zunanje politike vlade in da torej ne more biti govora o nezaupanju v vlado.
Predsednik vlade se Je da-nas vrnil v Rim in je takoj imel sestanek s senatorjem Ceschijem. Prav Ceschi pa je potem skupaj z Gavo vložil v senatu resolucijo, ki odobrava delo vlade, torej tudi njeno zunanjo politiko. Ce bi prišlo do glasovanja o resoluciji, bo .Segn. -zahteval —-tako je povedal Ceschiju — poimensko glasovanje. Tako se hoče obvarovati pred «o-strostrelci« obenem pa naložiti tistim, ki ne soglašajo, vso odgovornost za eventualno vladno krizo.
A. P.
mu predlogu, in sicer zaradi I presežka.
Razprava v stasa FLRJ o Mtaem nam is 1957
BEOGRAD, 27.	— Zvezna
skupščina je nadaljevala danes razpravo o osnovnih smernicah družbenega načrta za leto 1957 in o razvoju gospodarstva v tekočem letu. Eliskusija je zajela predvsem dve vprašanji: o vzrokih in o posledicah letošnje slabe letine in o plačilnem sistemu v gospodarstvu.
INa popoldanski seji je Svetozar Vukmanovič na pripombe ljudskih poslancev opozoril na možnosti, ki jih imajo krajevni organi za dvig kmetijstva. Letos so krajevni organi dali v ta namen na razpolago deset milijard dinarjev. Glavni vzrok letošnjega slabega uspeha v kmetijstvu so bile vremenske ne-prilike. zaradi katerih je okoli 20 odstotkov zemljišč ostalo neobdelanih, poleg tega pa se je setev zakasnila za dva meseca. Toda kljub temu so v nekaterih okrajih zadruge in kmetijska posestva s pravilno organizacijo prispevali k stabilizaciji cen in k boljši oskrbi prebivalstva. Za kmetijstvo predvideva načrt za prihodnje leto 45 milijard dinarjev.
Glede plačilnega sistema je Vukmanovič poudaril, da ni popolnoma zadovoljiv, toda za njegovo zamenjavo je potrebno prej temeljito proučiti vse elemente in predloge. Kljub pomanjkljivosti plačilnega sistema, ta vendarle spodbuja delavce k povečanju proizvodnje. Kot dokaz te trditve je Vukmanovič navedel nekatere rudnike, kjer so rudarji poleg rednih plač zaslužili samo v prvem polletju še dve do tri plače iz
tega, ker Indija ni podpirala Martinove kandidature za podpredsednika skupščine OZN-Tako se je Italija vzdržala celo pri glasovanju indijske resolucije o rasni diskriminaciji v Južni Afriki. Prišlo ie tudi do kratkega besednega dvoboja med Španom in Martinom.
Debata v senatu se bo nadaljevala jutri popoldne.
Vprašanje italijanske delegacije v glavni skupščini Organizacije ZN, ki se je vzdržala glasovanja o resoluciji za takojšnji umik napadalcev iz Egipta, pa je že pred današnjo senatno sejo dobilo dokaj čudno obliko, ko je namreč samo glasilo KD »Popolo« zavzelo stališče, ki ravnanja delegacije ne odobrava. V tem stališču demokristjanskega glasila vidijo mnogi napoved vladne krize. Seveda se to stališče pripisuje Fanfaniju, medtem ko se v palači Chigi branijo, češ da so prav rav nali. Zagovarja jih pa tudi Saragat in tudi Gonella.
Verjetno se Fanfaniju sedaj zdi položaj že dovolj zrel za
Po govorih nekaterih poslancev, ki so opozorili na vprašanje gospodarsko nerazvitih področij in stavili predloge za razvoj kmetijstva, je bila razprava prekinjena Skupščina bo nadaljevala delo jutri.
Eisenhower in NATO
W ASHINGTON, 27. — Načelnik tiskovnega urada v Beli hiši James Hagerty je sporočil, da se bo Eisenhovver v nedeljo v Augusti razgo-varjal s Fosterjem Dullesoin o celotnem mednarodnem položaju, vštevši položaj na Srednjem vzhodu in v Srednji Evropi. Poleg tega bosta govorila o prihodnjem zase danju sveta NATO. O tem ie Hagerty izjavil; «Predst| nik Eisenhovver je mnenia, da je NATO vedno eden od nujno potrebnih temeljnih e lementov ameriških obrambnih zavezništev proti stalo' nevarnosti, s katero sovjetsk’ komunisti ogrožajo mir ir varnost v svetu. Kakor je
predsednik poudaril, so nasprotja, ki so nastala med ZDA in njihovimi tradicionalnimi prijatelji in zavezniki, taka, ki se porajajo :/ specifičnega mednarodnega Incidenta. Ta nasprotja se ne smejo na noben način tolmačiti kot oslabitev ali razbitje trdnih vezi, ki so tako dolgo družile našo državo z Anglijo in Francijo in z drugimi našimi zavezniki«.
V Jeruzalemu pa je včeraj ameriški republikanski senator Javits izročil Ben Gurio-nu Eisenhovverjevo pismo, v katerem ta poudarja ((obstoj vezi simpatije in medsebojnega interesa med ZDA in Izraelom« ter izraža upanje, «da se bodo sedanje težave iahko mirno premagale«
Tudi demokratski senator Johnson, ki se je vrnil iz Pariza s parlamentarne konference NATO, je izjavil med drugim, »da se vsi evropski voditelji zavedajo življenjske važnosti, da se ohrani atlantsko zavezništvo«. Dodal je, da so govorili tudi o Suezij in da «so kmalu našli argumen-
te, o katerih so se strinjali, in tiste, o katerih se je mnenje razhajalo«.
Racioniranje bencina v Franciji
PARIZ, 27.	— Francoska
vlada je nocoj sklenila, da se v Franciji od četrtka o-poldne uvede racioniranje bencina. Od danes opolnoči do četrtka opoldne bodo vse bencinske črpalke zaprte. Napraviti bodo morali inventar m razpoložljive količine sporočiti orožniškim poveljstvom. Pcleg tega bo objavljen u-kaz, da mora vsakdo, ki ima pri sebi več kakor 20 litrov bencina, to prijaviti. Kršitelj; bodo kaznovani na kazen do šestih mesecev zapora. Ker bo bencin racioniran, ne bo potrebno prepovedati vožnjo z avtomobili ob praznikih.
DUNAJ, 27. -— Včeraj se je na Dunaju začel letni kongres avstrijske socialdemokratske stranke.
godbe. Zaradi tega bo moja vlada začela pogajanja z bratskimi arabskimi državami, ki so ponudile pomoč Jordaniji, in bo sprejela vse potrebne ukrepe na diplomatskem, gospodarskem, finančnem in mednarodnem področju, da se odpove angleško-jordanska pogodba, da se angleške čete umaknejo z jordanskega o-zemlja in da se ukinejo angleška oporišča v Jordaniji.«
Kakor je znano, ima Velika Britanija sedaj vojaška letalska oporišča v Mafraku in Ammanu in vojaško oporišče v Akabi.
V Londonu se nikakor ne morejo sprijazniti z dejstvom, da njih vpliv na Srednjem vzhodu vedno bolj izginja in da zavzema gibanje arabskih držav za popolno neodvisnost in odpravo še zadnjih ostankov kolonialnih vezi vedno večji obseg. Zato pa so po neuspelem napadu na Egipt začeli spletkariti v okviru bagdadskega pakta in so pri tem ubrali drugo struno: ((komunistična nevarnost« in boj proti sovjetskemu vplivu na Srednjem vzhodu. S tem hočejo pridobiti za svojo politiko še ZDA, ker se zavedajo, da bodo po morebitnem umiku iz Egipta ponovno uživali vso podporo ZDA, kar se tiče vprašanja Sueškega prekopa, kakor se je to pokazalo tudi ob priliki nacionalizacije prekopa.
Zato ni nič čudnega, ko je predstavnik Foreign Officea danes izjavil, da se britanska vlada posvetuje «z drugimi velikimi državam; glede položaja v Siriji«. Dodal je, da je londonska vlada po diplomatski poti v stikih tudi z muslimanskimi državami bagdadskega pakta. Znano je, da so v Veliki Britaniji te dni začeli veliko kampanjo proti Siriji (ki je nedavno sklenila vojaški flakt z Egiptom), češ da v to državo prihajajo velike količine sovjetskega orožja, ki naj bi omogočilo sovjetski prodor na Srednji vzhod. Kakšna je zadeva s tem orožjem, pa pojasnjujejo, poročila sirskih in jordanskih oblasti o zaplembi velikih kobrin orožja v obeh državah. Sirski zunanji minister Šalah Bittar je včeraj obsodil zlonamerno kampanjo londonskega radia, ki obtožuje Sirijo, da je dobila strelivo in težko orožje ter sovjetske oficirje inštruktorje.
Tudi predstavnik ameriškega državnega departmaja je danes izjavil, da Sirija «še dalje dobiva sovjetski vojaški material, tudi potem, ko so Združeni narodi sprejeli resolucijo o prepovedi pošiljanja orožja na Srednji vzhod«.
KAIRSKA VLADA ZANIKUJE VESTI O IZGONIH
Omejitvi: za Angleže in Francoze ki sn pomagali napadalcem
Egipt za strogo izvajanje sklepov OZN - Nobenih znakov, da bi se napadalci nameravali umakniti - Randolph Churchill ostro napada Edena
glavne skupščine
KAIRO. 27. — V Lončonu in Parizu so te dni dvignili velik hrup, češ da je egiptovska vlada sklenila izgnati več tisoč angleških in francoskih državljanov iz Egipta. Toda tudi ta njihov propagandni hrup je doživel poraz. Glavni ravnatelj egiptovskega oddelka za informacije general Ha-tem je namreč včeraj izjavil, da francoski m angleški državljani v Egiptu «lahko zapustijo deželo, če to želijo«. Dočal je: »Ni nobene podlage za zlonamerne in lažne vesti, ki sta jih v Zvezi s tem razširili britanska in francoska vlada«
Pač pa je bila egiptovska vlada prisiljena uvesti posebno nadzorstvo nad angleškimi in francoskimi državljani. S tem v zvezi je general Ha-tem izjavil:	«Ob angleškem
in francoskem napadu na E-gipt ni egiptovska	vlada	pr-
votno omejila svobode angleških in francoskih državljanov ter jim dovolila normalno delovanje. Med napadanjem Port Saida pa so angleški in francoski državljani sodelovali z orožjem v roki pri vojaških akcijah proti prebivalstvu Port	Saida	in
so odgovorni za umor določenega števila Egipčanov, ki so branili svojo domovino pred napadalci. Ker so se te vesti naglo razširile in so se pozneje izkazale za resnične, je egiptovska vlada sklenila, je zaključil Hatem, omejiti za določen čas svobodo gibanja francoskih in angleških državljanov v Egiptu.»
V Kairu sfe poudarja, da se bo egiptovska vlada v sedanji krizi pri izvajanju svoje politike strogo držala sklepov Združ. narocov. To je po mnenju političnih	krogov	bi-
stvo izjav zunanjega ministra Favzija po ameriški televiziji. Favzi je poudaril, da bo Egipt spoštoval resolucije OZN in listino OZN- Zahteva Favzija, da bi morali Združeni narodi po potrebi tudi s silo izgnati napadalce iz E-gipta, popolnoma	odgovarja
sklepom OZN.
Kar se tiče umika iz Egipta, pa ni nobenih znakov, da bi trije napadalci to nameravali v kratkem napraviti. Kakor že omenjeno, se vztrajno širijo govorice o novih francoskih izkrcanjih v Port Saidu, v Londonu pa venomer bojjn3)0 vest o odhodu enega bataljona in danes je britanski vojaški predstavnik izjavil. c'a se iz Port Saida umikajo «nekateri elementi« brigade, ki je začela napad na Port Said. Glavnina te brigade se je že umaknila; znano pa je, da so jo nadomestile druge čete.
Izraelska zunanja ministrica Golda Meir pa je poslala glavnemu tajniku OZN pismo, v katerem pravi, da je »izraelska vlada pripravljena staviti konkretne predloge za umik izraelskih Čet iz Egipta v zvezi s prihodom mednarodnih varnostnih sil«. Glavni tajnik je v odgovoru opozoril, da ne bi mogel na noben način pristati na zavlačevanje umika izraelskih čet in vztraja na brezpogojnem spoštovanju resolucije OZN.
V Abu Sueir je čanes prišel nov kontingent indijskih vojakov. Število mednarodnih varnostnih eil v Egiptu znaša sedaj 1374 mož. Za četrtek pa pričakujejo v Port Saidu prihod glavnine jugoslovanskega odreda, ki šteje 700 mož. Z jugoslovanskimi ladjami bodo pripeljali tudi 130 vozil in okoli 500 ton o-preme.
Churchillov sin Randolph pa je v ((Manchester Guardianu« objavil članek, v katerem o-stro napada Edena in njegovo politiko. V članku pravi med drugim, da so angleško-francoske čete v Egiptu v nevarnosti in da nimajo nobene moči. «Iskal sem v svojih spominih, pravi dalje, ali je bila kdaj v zgodovini kaka vojska tako nepotrebno in tako nepremišljeno uporabljena in postavljena v tako nevaren in šibak položaj, v kakršnem so danes britanske in fran-
coske sile v Port Saidu in Port Fuadu. Edini primer podobne trdovratnosti in lahkomiselnosti. ki bi ga znal najti v bližnji zgocovini, je primer pokojnega Adolfa Hitlerja, ko je obsodil nemško vojsko, da ostane na stalin-grajski fronti pozimi leta 1942. Toda Hitler, z vsemi svojimi krivdami in napakami, ni preživel zime na Jamajki.«
Nad sto konservativnih poslancev pa je nocoj predložilo v spodnji zbornici resolucijo, s katero obsojajo resolucijo glavne skupščine Organizacije združenih narodov, ki zahteva takojšnji umik iz Egipta, in zadržanje ZDA, ki »spravlja v nevarnost atlantsko zavezništvo«.
Predstavnik je izjavil, da gre za lahko orožje in za tovorne avtomobile- Na zadevno vprašanje je odgovoril, da ne ve, «ali Sirija dobiva od SZ tudi reakcijska letala ((Mig# in težki material«.
Minister za šolstvo in vpH» ven član sirske stranke Abdulah Homad pa je na tiskovni konferenci včeraj izjavil, da je zaplemba velike količine orožja pokazala, da «smi se znašli pred najbolj podlim izdajstvom v zgodovini Arabcev. S prezirom smo poslušali zatrjevanja izraelskega radia, toda zarota, ki so • jo odkrile vojaške oblasti, ne stremi po zrušitvi režima. Ta zarota je mnogo bolj podla ir. odvratna, ker gre za izraelsko - imperialistično zaroto, ki jo je za izvršitev pripravil neki načelnik vlade, ki se naziva za Arabca. Ugotovljeno je bilo, da je ta zarota imela namen ne samo zabosti sirsko vojsko, ko bi ta začela borbo proti izraelskim tolpam, pač pa tudi izgnati Arabce iz Sirije in vsiliti take rešitve, ki bi bile ugodne sionistom ’n imperialistom. Osebno setn mnenja, da bi morala Sirija odpoklicati svojega ministra z Bagdada in obvestiti iraško ljudstvo o namenih njegovih voditeljev«.
Tudi amanski radio je sporočil, da so v Jordaniji odkrili velike količine orožja in streliva, ki so ga mislili vtihotapiti v Sirijo. Radio je pripomnil, da gre za orožje nem. škega tipa, enako kakor so ga uporabljale izraelske tolpe
Kakor javljajo iz Washing-tena, pa je Irak zaprosil a-meriško vlado, naj poveča dobave vojaškega materiala.
Zadnje dni se tudi vztrajno širijo govorice o morebitnem pristopu ZDA v bagdadski pakt. Zadevno vabilo pa naj bi Washingtonu sporočile muslimanske države tega pakta: Iran, Pakistan, Irak in Turčija, ki so v OZN glasovale proti napadu na Egipt, ker v tem trenutku ne bi mogle ZDA očitno sprejeti neposrednega angleškega vabila.
Iraška vlada pa je danes poslala sirski vladi uraden protest zaradi poročil radia in sirskega tiska o vtihotap-ljanju orožja v Sirijo. Iraška vlada pravi, da je sirska delegacija že pred dvema tednoma na konferenci voditeljev arabskih držav v Beirutu govorila iraški delegaciji o tihotapljanju orožja iz Iraka, ki naj bi se uporabilo proti Siriji v korist Izraela. Iraška nota dodaja, da Irak ni še dobil zadevnih pojasnil.
Vsekakor je zanimivo, kar piše danes v zvezi s tem new-yorški dopisnik moskovske »Pravde«. Ta obtožuje ZDA dvojne igre na Srednjem vzhodu ter jim pripisuje namen povzročiti »novo avanturo«, to je angleško-franco-sko-izraelski napad na Sirijo. List piše: ((Ameriška diplomacija izkorišča sedaj katastrofalno zmanjšanje prestiža Francije in Velike Britanije pri arabskih državah in sku-ša_ prevzeti njih mesto ovijajoč se v zastavo prijateljstva s temi državami. Čeprav še dalje poudarja, da je zavezništvo ZDA z Veliko Britanijo in F’rancijo teir— Ijni kamen vseameriške zunanje politike, potiska ameriška diplomacija svoje zaveznike v nove avanture na Srednjem vzhodu,
»Zato, nadaljuje dopisnik, povzroča zaskrbljenost izzivalna kampanja, ki so jo sedaj ZDA organizirale proti Siriji, in ki obstoji v tem:, hujskati proti Siriji predvsem Turčijo, in Irak, zatem pa Anglijo. Francijo in Izrael. Ameriški buržoazni tisk kot na poveljstvo obtožuje celo Sirijo, da je postala komunistična država, kar naj bi zaskrbljglo njene sosede Turčijo in Irak. Te trditve so za tiste, ki poznajo običaje ameriške propagande, značilne. Enake obtožbe so bile že izrečene proti Naserjevi vladi tik pred angleško-francosko-izraelskim napadom na Egipt.«
Nekaj statističnih podatkov za prva tri četrtletja
RIM, 27.	— Po podatkih i stotka manj kot v enaki do-
centralnega statističnega ura- bi leta 1955. Srednje število da je znašalo število prebival- zaposlenih delavcev v dobi -°”ec s;ePtemb[a 1 januar-avgust 1956 je bilo 253 tisoč; to je 20.9 odst. manj kot lani v isti čobi.
V hotelih je bilo od januarja do avgusta 34,641.000 nočnin; od tega je bilo 11,701.000 inozemčev. Tudi tu je zaznamovati porast v primeri s prejšnjim letom.
Uvoz je v prvih devetih mesecih 1956 dosegel vrednost 1434 milijard lir, izvoz pa 963 milijard lir. Deficit v plačilni bilanci je znašal torej 471 milijard V primeri z isto dobo prejšnjega leta je narasel uvoz in izvoz, še najbolj pa deficit plačilne bilance.
Na železnicah je bilo 16.045 milijonov potnikov na kilometer in 9533 milijonov ton na kilometer.
Splošni indeks cen na debelo je kazal oktobra 1956 (ob osnovi i v letu 1938) 5343 proti 53.28 v prejšnjem mesecu ter 53.12 v oktobru 1955.
1956 48,279.000, kar je za 234 tisoč več kot lani ob istem času.
Živih se je rodilo v času od januarja c o septembra letos 670.000, kar je za 1.5 odstotka več kot lani v isti dobi. Umrlo pa je 378.000 lju.|,. kar je 15.1 odst. več.
Od januarja do avgusta 1956 so v občinah, ki so glavna mesta pokrajin in pa v drugih občinah, ki imajo več kot 20.000 prebivalcev, zgradili 87.000 stanovanj s 541.000 prostori. V primeri z enako dolgo dobo leta 1955 pomeni to 10.7 odst. več stanovanj in 12.9 odst. več prostorov. V načrtu je bilo v dobi oč januarja do avgusta letos 136 tisoč stanovanj z 851 000 prostori. Za javna dela in za dela javne koristi je bilo u-porabljenih od januarja do avgusta 1956 50.285-000 delovnih dni, to pa je za 20.5 od-
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 8,4, naj-nižja 7.1. ob 17. uri 8.3. zračni tlak 1008.9 pada. veter 2 km na uro jugozahodnik, vlaga 82 odst., nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 11.8.
I
jj
mmk
				
.	l““\ k;		*|p:i	
i			itftfL	
				
mm.l
Danes, SREDA, 28. novembra
Eberhard. šk.. Lelila Sonce vzide ob 7.21 in zatone o 16.25. Dolžina dneva 904- Lina vzide Ob 3.04 in zatone ob 14.w-Jutri, ČETRTEK, 29. novembra  Filomen. muf.. Skoromir
VAŽNO ZASEDANJE ČLANOV POKRAJINSKE GOSPODARSKE KONZULTE
TRŽAŠKI GOSPODARSTVENIKI OBTOŽILI VLADO DA ZANEMARJA IN NE UPOŠTEVA POTREB TRSTA
__________________________________a---------------
V soglasno sprejeti resoluciji je poudarjena resna zaskrbljenost gospodarskih krogov zaradi stališča vlade in zahteva po organskem načrtu
Sinoči je bilo v novi i-ejni dvorani trgovinske zbornice zasedanje tržaške gospodarske konzulte, katero sestavljajo člani izvršnega odbora in sekcij tržaške trgovinske zbornice in ki torej predstavlja vse sektorje tržaškega gospodarstva. Na zasedanju je imel obsežen govor predsednik trgovinske zbornice prol. Luzzatto Fegiz, ki je dejal, da se je konzulta sestala zato, da bi se razčistili odnosi meč rimskimi oblastmi in tržaškimi organi.
Predsednik zbornice je nato poudaril nujno potrebo, da se uvedejo izredni ukrepi, ki bi prispevali h gospodarski okrepitvi tržaškega področja in dejal, da je u-vedba takih ukrepov politično in tehnično izvedljiva in bi prav gotovo privedla do ugoc nih rezultatov. Vendar pa do danes ne obstaja noben načrt v korist Trsta. Obstaja urad in odbor podtajnikov, vendar se lahko misli, da ta urad ne posluje, če v dveh letih ni pripravil niti osnutka za načrt. To pa ni vse. saj postajajo stiki med gospodarskimi predstavniki tržaškega mesta z Rimom vedno bolj težki in redki. Posledice so očitne: nihče nas ne posluša. Mi nismo dovolj pomembni, da bi upravičili en sam sestanek ministrskega sveta posvečen izključno nam — en sam sestanek v dveh letih — zato, da bi se rešilo vprašanje, ki ni nič manj važno od meteoroloških katastrof, ki od časa do časa ganejo javno mnenje.
V nadaljevanju je predsednik opisal zadnji primer takega odnosa rimskih oblasti, ki je neposredno privedel čo izrednega sklicanja gospodarske konzulte. V začetku septembra so namreč predsedniki najvažnejših gospodarskih združenj zaprosili za sestanek s predsednikom vlade, zato da bi rešili vsaj nekatera vprašanja, ker se je tržaški gospodarski položaj izredno poslabšal. Ta sestanek so kasneje še mnogokrat zahtevali, za kar so poslali mnogo pisem, telegramov in naredili osebne intervencije. Po dveh mesecih in pol od tega sestanka še ni prišlo in tržaška trgovinska zbornica ni prejela niti ene vrstice odgovora.
Tak odnos rimskih odgovornih organov se lahko po mnenju predsednika zbornice razlaga samo na dva načina: «Ali skušajo ti organi z molkom načrtno pokazati, da jih ne zanimajo tržaška vprašanja. ali pa kljub najboljšim nameram ne razpolagajo s potrebno organizacijo za to, da bi napisali kratko pismo, poslali telegram, odnosno poiskali eno prosto uro v delovnem dnevu predeečnika ministrskega sveta. Mislim, da imajo v obeh primerih dolžnost protestirati ne samo predstavniki trgovinske zbornice, temveč vsi Tržačani brez razlike na politično prepričanje«
V nadaljevanju svojega govora je prof. Fegiz opisal, da •je že v aprilu 1955 poelalo predsedstvo vlade v Trst komisijo strokovnjakov, ki naj bi proučila predlog za ustanovitev proste cone in druge predloge. Nato je prišlo do številnih razgovorov z vladnimi predstavniki, ki so zagotovili največje mbžno razu-
mevanje za tržaške potrebe in izjavili, da se pripravlja načrt v korist Trsta, katerega bodo predhodno poolali trgovinski zbornici, da ga prouči. Takrat se je zdelo, da vlada v resnici namerava napraviti nekaj konkretnega in resnega. Predstavniki tržaškega gospodarstva niso zahtevali tega ali onega ukrepa, temveč kompleten tehnično-fi-nančni	načrt, ki naj	bi	dokončno	pojasnil,	kaj	bo	vla-
da odobrila in kaj očbila in ki bi predvideval točne datume posameznih faz vladne dejavnosti, da se omogoči podjetnikom napraviti tvoje načrte. Danes lahko zaključimo, da ta	načrt ne	obstaja.	Ta
načrt bi po našem mnenju moral obsegati vse najvažnejše tržaške zahteve.
Tu gre za vrnitev nekaterih "pomembnih tradicionalnih prog, kot so n« primer pomorske proge proti Indiji, Zahodni Afriki, Avstraliji in obnovitev proge Jadran-Siri-ja, na	kateri vozijo	parniki,
zgrajeni prec 40 leti. Prav tako je pomebno vprašanje železniških zvez med Trstom in tradicionalnim tržaškim zaledjem, kot tudi nekoliko manj. vendar vseeno važne zveze z Benetkami, kar vse vodi ne samo do gospodarskih, temveč tudi do psihološko negativnih posledic. Ko se odpotuje iz Mestre proti Trstu, se napravi skok v 19. stoletje, saj je v resnici žalostno videti mednarodne vlake, ki stoje na majhnih postajah in čakajo na križiščih, medtem ko hiti železničar na kolei-u, da bo z roko zamenjal signal.
V nadaljevanju je predsednik Luzzato Fegiz omenil še nekatera vprašanja, ki te nanašajo na Javna skladišča, mednarodno trgovino, industrijo in druge sektorje.
Dve poti se predvidevata za rešitev teh vpraSanj: ali je treba uvesti obsežne carinske olajšave, ki bi postavile Trst izven italijanskega carinskega sutema, ali pa je treba uveljaviti radikalne u-krepe. ki bi razveljavili neugodnosti ekcentričnega gospodarskega položaja. Po mnenju zbornice bi vsaka izmed teh dveh poti lahko privedla do pozitivnih rezultatov, seveda samo v primeru, če bi se pričelo resno delati z namenom, da se Trstu ponovno vrne njegova tradicionalna funkcija v Italiji in v Evropi. Polovične mere ne vodijo k ničemur, razen k temu. da te razmetava javni denar.
Svoj govor je predsednik zbornice zaključil z ugotovitvijo, da se je že pričel proces izseljevanja najboljšega dela tržaškega prebivalstva, kar bo nujno privedlo do še hujših posledic.
Med diskusijo so bila zlasti zanimiva izvajanja dr. Cai-dassia (predstavnika sekcije za promet), ki je opisal mahinacije v zvezi z načrtom konvencij med državo in družbami PLN. Vladni predstavniki* so namreč vedno zagotavljali, da sklenitev novih konvencij ni tako nujna, sedaj pa je naenkrat nastala tako velika nuja. da upravičuje resne dvome, kaj v resnici zasledujejo z novo kon-
vencijo, katera je ostala ttro-go tajna.
Tudi ostali predstavniki kategorij so odobrili izvajanja predsednika in številni med njimi so zahtevali ostre u-krepe, da se položaj spremeni.
Zanimiva so bila tudi izvajanja predstavnika trgovcev dr. Veneziana, ki je opisal sestanek med predstavniki i-talijanske vlade, predstavniki ZVU in tržaškimi gospodarskimi krogi, ki je bil 7. decembra 1953 in kjer je podtajnik Ferrari Aggradi zagotovil, da se pripravlja načrt v korist Trsta, ki bo za Tržačane bolj ugoden, kot si to predstavljajo.
Po zaključnih besedah prof.
Fegiza so člani pokrajinske gospodarske konzulte soglasno odobrili resolucijo, katero je predložil predstavnik sekcije za zunanjo trgovino dr. Vatta. V resoluciji se o-dobrava dosedanje delovanje predsedstva trgovinske zbornice in vse korake, ki so bili narejeni zato, da se vlada izjasni o organskem načrtu, ki naj bi ga uveljavila, da se zagotovi obnova tržaškega gospodarstva.
V resoluciji je nato poudarjena zaskrbljenost zaradi vladnega stališča in poziv predsedniku zbornice, da ponovno zahteva takojšnje sklicanje sestanka med predstavniki tržaških gospodarskih kategorij in predstavniki vlade.
Nov stečaj ?
Včeraj so zaprli gradbišče nebotičnika v Ul. Carducci, ki ga zida tržaško gradbeno podjetje «Maionica». Prav tako so tudi zaprli gradbišče podjetja v Ul. Settefontane. Po nepotrjenih glasovih ima podjetje baje okrog 500.000.000 lit primanjkljaja. Iz tega nekateri sklepajo, da je možno pričakovati stečaj tudi za to pcdjetje. Seveda gre sedaj sa. mo za nepotrjene glasove. V tem primeru bi ostalo novih 55 delavcev in uradnikov brez aela.
Stavka tiskarjev
Tiskarski delavci, zaposleni pri dnevnikih, so po vsej državi napovedali dveurno stav. ko; zato so šli sinoči dve uri kasneje na delo. Stavko so tiskarski delavci	napovedali,
ker nočejo založniki listov spoštovati obveznosti, ki so jo sprejeli, ko so	izjavili, da
bodo čimprej začeli pogajanja za priznanje dodatka k pokojninam. Stavka je bila tudi v Trstu, kjer sta vodstvi obeh sindikatov	tudi izdali
poseben proglas.
PO VVEUAVllVl ZAKONA 703 0 LOKALNIH FI MM AH
Število brezposelnih se veča draginja pa stalno narašča
Baje naj bi skupina meščanov, predvsem nekateri odvetniki, zahtevala preko sodišča razveljavitev sklepa o izvajanju zakona 703
predstavniki italijanske in jugoslovanske delegacije, ki so na podlagi londonskega sporazuma označevali mejo 'ned Jugoslavijo in Italijo na odseku od morja do hriba Gon-ča so izročili obmejnim organom obeh držav odsek od Socerba do Goliča. S tem je označevanje meje na celotnem odseku od morja do Goliča zaključeno. Mejo so za-tnamovali z belimi kam ni in z uečjimi izklesanimi stebri, kakršnega uidimo na naši sliki
Imenovanje prefekturnega komisarja na tržaškem županstvu, ki je proti volji večine Evetovalcev občinskega sveta uveljavil zakon štev. 703, ki določa povišanje trošarin na predmete široke potrošnje, je povzročilo med prebivalstvom veliko nezadovoljstvo. Prefek-turni komisar je uveljavil o-menjeni zakon v tržaški občini prav sedaj, ko cene živ-lienjskim potrebščinam stalno naraščajo, hkrati pa se veča število brezposelnih. Prav v teh dneh se okrog 150 delavcev Tržaške steklarne bori proti zapori tovarne. Zdi pa se, da bodo vii njihovi napori zaman, ker je bil stečaj tovarne sodnijsko priznan in bodo prodali naprave, da izplačajo upnike. Vladni komisariat pa je za prihodnje leto baje zmanjšal nakazilo za ustanovo SELAD za 500 milijonov lir oziroma na polovico od nakazila v preteklem letu. To pomeni, da bodo od sedaj naprej začasno zaposlili v tej ustanovi vedno manj brezposelnih delavcev. Čistilnice petroleja so pretekli teden odpustile precej delavcev pomožnih podjetij in grozijo z novimi odpusti, če se ne bo vprašanje dobave surove nafte čimprej rešilo. Poleg tega so začela zmanjševati število zaposlenih delavcev zidarska podjetja, ker jim vreme nagaja in ne morejo redno de-iati.
Kljub vsemu temu in kljub neizpolnjevanju obljub o gradnji novih tovarn in drugih gospodarskih ukrepov za rešitev gospodarske krize, je vladni komisar proti volji večine svetovalcev občinskega sveta uveljavil zakon, ki bo s 1. januarjem 1957 povzročil znatno povišanje cen najosnovnejšim življenjskim potrebščinam. Kot smo že mnogokrat poudarili, obstaja nevarnost, da bodo trgovci povišali cene za najmanj štirikrat toliko, kolikor bo znašalo povišanje trošarine.
Sedaj pa smo zvedeli, da se bodo baje nekateri meščani po obstoječih zakonskih predpisih obrnili na sodišče in zahtevali razveljavitev zakona štev. 703. To originalno zamisel podpirajo predvsem nekateri odvetniki, ki so tudi ob-č.nski svetovalci in ki so glasovali proti zakonu štev. 703. Ti trdijo, da sta glede uveljavitve tega zakona samo dve možnosti, in sicer: če zakon določa točen datum do kdaj mora biti trošarina povišana, potem je že ugotovljeno, da je ta datum zapadel; če pa zakon ne določa točnega datuma, potem je imenovanje prefekturnega komisarja do 31. decembra letos protizakonito, ker je občinski svet sklenil odložiti povišanje trošarin.
Da bodo čitatelji imeli jasnejšo sliko za koliko se bodo povišale cene predmetom široke potrošnje, ponovno objavljamo lestvico povišanja trošarin na nekatera najosnovnejša živila in druge predmete:
navadno vino: občina je do sedaj dobila 18,75 lire pri litru. Z novo tarifo pa bo dobila 22.50 lire. ali 3.75 lire več;
teleta Jiua teža: dosedanja tarifa	35zJ	lire	pri	kg, nova
tarifa	42.24	lire,	ali	7.04 lire
Več;
govedo živa teža: dosedanja tarifa	21.60	lire	pri	kg, nova
tarifa 25.92 • lire pri kg, ali 4.32 lire več;
prašiči živa teža: dosedanja tarifa	22.40	lire	pri	kg, nova
tarifa	26.88.	ali	4.48	lire več;
ouce ž'va teža:	dosedanja
tarifa 22 lir pri kg, nova tarifa 26.40, lire pri kg, ali 4.40 lire več;
konji živa teža: dosedanja tarifa	11.28	lire	pri	kg. nova
tarifa	16.92	lire,	ali	5.64 lire
več;
zaklana teleta: izven občine dosedanja tarifa 52.80 lire pri kg, nova tarifa 63.36 lire, ali 10.56 lire več.
zaklano govedo:	izven ob-
čine dosedanja tarifa 43.20 lire, nova tarifa 51.48 lire, ali 8.64 lire več;
zaklani prašič'; izven občine dosedanja tarifa 33.60 lire pri kg nova tarifa 40.32 lire, ali 6.72 lire več;
zaklane ovce; izven občine
dosedanja tarifa 33 lir pri kg, Kakor je znano, se je mo-nova tarifa 39.60 lire, ali 6.60 ral Dežman 7. julija letos za-lire več;	)	govarjati zaradi obtožbe žalit-
zaklani konji: izven občine ve tržaškega župana Barto-
dosedanja tarifa 22.56 lire pri kg, nova tarifa 33.84 lire, ali 11.28 lire več;
soljeno meso: dosedanja tarifa 47.50 lire pri kg, nova tarifa 57 lir, ali 9.50 lire več;
navadne sveže ribe: dosedanja tarifa 3.75 lire pri kg, nova	tarifa	4.50,	ali	0.75 lire
več;
boljše sveže ribe: dosedanja tarifa	23625	lire	pri	kg, nova
tarifa	28.35	lire,	ali	4.725 li-
re več;
sir;	dosedanja	tarifa 28.50
lire pri kg, nova tarifa 34.20 lire, ali 5.70 lire več;
maslo:	dosedanja tarifa
38.625 lire pri kg, nova tarifa 46.35 lire, ali 7.725 lire več;
Delegacije steklarne pri predstavnikih oblasti
Delavci Tržaške steklarne se še niso vdali v svojo usode Včeraj je zopet šla delegacija delavcev k škofu San-tinu, ki je obljubil, da se bo za stvar zanimal. K škofu je šla delegacija svojcev teh delavcev. Ista delegacija je hotela še prej govoriti z županom Bartolijem, ki pa je bil odsoten in jo je zato sprejel generalni tajnik tržaške občine dr, Carminelli. Tu. di on je obljubil, da se bo za stvar pozanimal.
Druga delegacija delavcev je šla na tajništvo Krščanske demokracije, PSDI in PRI ter se pozanimala, kaj so storile te stranke v prid delavcem.
Delavska zbornica pa je prejela včeraj pismo tajništva CGIL iz Rima, ki sporoča, da so posredovali pri ministrstvu zr delo, ki pa je odgovorilo, da ima dr. Palamara vsa polnomočja in da mora/ on napraviti potrebne korake. Vsekakor pa je tajništvo CGIL obljubilo, da se bo še nadalje prizadevalo, da se najde zp Tržaško steklarno kakšna rešitev.
Danes prizivna razprava «Corrierer Bartoli
Danes bodo pred prizivnim sodiščem obravnavali priziv, ki ga je vložil odgovorni u-rednik dnevnika «11 Corriere di Trieste« Mario Dežman zaradi obsodbe na leto dni zapora in na 100.000 lir globe. Novinarju, ki ni bil še nikoli kaznovan, tedaj niso priznali niti pogojnosti kazni, pa čeprav je to predlagal celo državni tožilec.
lija, ki se je v začetku procesa prijavil kot zasebna stranka.
^ KRITIKE IN POROČILA
LEPO USPEL KONCERT pevskega društva «Primorec»
Delavci rafinerije Aquila za prosto izbiro zdravnikov
Tovarniški odbor rafinerije Aquila sporoča, da so delavci na skupščini, ki je bila 20. novembra, izglasovali resolucijo, s katero zahtevajo prosto izbiro zdravnika. Re-
S?1UCij0 A° POmAM Pinkrrfrji£ K« ««« V««*™ Rž pvsi.U, skemu odboru I:	i	p	/cj so -povezane z osvobodilno
V nedeljo popoldne je koncertiralo pevsko društvo ((Primorec« v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Zbor je mnogoštevilen: vpisanih je 82 članov, nastopilo jih je nekaj manj. Sami mladi ljudje. polni poleta in mladostnega ognja. Krepki so posebno soprani in basi. Odkar jih je začel učiti sedanji pevovodja, to je poldrugo leto, so že samostojno nastopili dvakrat doma, po enkrat v Križu, pri Sv- Barbari in zdaj na Opčinah. Akoravno je pri nas zborovsko petje od časa do časa v krizi, se vendarle zgodi ,da ko se najde pravi pevovodja, so vse težave kmalu premagane in naenkrat se vname plamen kakor vulkan in naravnost težko je brzdati neugnane mlade sile... Vodi jih Oskar Kjuder. Odkar je prišel po študiju zopet v Trst, se je izkazal na področju glasbe povsod, kjerkoli se je lotil:	kot izvajalec pri Glasbeni Matici kot učitelj, kot organizator in dirigent orkestra. In tukaj zopet kot zborovodja. Ti pevci so se mu posebno priljubili zaradi njihove neoporečne vdanosti in discipline, ki jo vzdržujejo sami med seboj in pa zaradi tega, ker so znali iti preko tistih ambicij, ki druge ločijo in s tem rušijo vsako s plemenitim namenom začeto delo.
Na programu je bila prva Gallusova skladba: Glejte, koko umira pravični! Ze sam pogled na to veliko skupino mladih, a resnih ljudi je razveselil srce. Ko so pa zadoneli veličastni glasovi te duhovne pesmi, se je zdelo človeku, da je nekje v sikstin-ski kapeli ob sveti daritvi ■ . • Dostojno je bilo, da je bila tudi ta pesem postavljena na program in kar na prvo mesto!
V nadaljevanju je zbor zapel nekaiere narodne:	Pojdem v rute, Gor čez izaro, Jedan mali brodič. Nekaj je bilo ljubezenskih: Nocoj pa, oh, nocoj, in Pohojena trav-ca (Venturini). Od umetnih pesmi: Laharnar: Mladosti ni in J. Ocvirk: Igra kolo. Nekaj je bilo budnic, ki se še vedno lepo glasijo: Aljaž: Ne zveni mi in Opomin k veselju. Težišče vsega programa pa je bilo vloženo v pesmi,
sedstvu te ustanove.
O Mestno podjetje za javno čistočo je ugotovilo, da prebivalci pogosto mečejo v porode za odstranjevanje smeti med ostalimi predmeti tudi še vroč pepel in tleče cunje, kar predstavlja resno nevarnost za požare. Zaradi tega poziva podjetje, da se meče v posode samo ugasle predmete in se jih v primeru potrebe polije z vodo.
borbo. Četudi so bile vse druge pesmi zaradi lepega izvajanja sprejete z odobravanjem, se je pri zadnjih pesmih poslušalstvo tako razvnelo, da ni hotelo končati s ploskanjem in so se morale nekatere pesmi ponoviti. V to zadnjo skupino spada: Soči (v Vrabčevi priredbi), Pozdravljena domovina (Venturini), Pesem 14. divizije (na pisal Radovan Gobec), Naš Kras, prekrasna, navdušenja
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Zaradi ponarejanja podpisov obsojen na 18 mesecev zapora
Ponaredil je podpise na potrdilih, ki noj bi izkazovala, da je bila podpora ustanove ECA izplačana
in tudi nekoliko ruskega duha prepolna skladba našega Boštjančiča, potem Konjeniška. ruska skladba Aleksandrova in Gotovčeva:	Nove
brazde. Zadnje pesmi je še bolj podžgala spremljajoča harmonika v izvedbi Oskarja Kjudra.
Pred vsako pesmijo je napovedovalec povedal nekaj besed o pesmi in o tistem, ki je pesem napisal.
Koncert je zelo lepo uspel, ker so mu Openci posvetili pozornost, katero zasluži in so zaradi tega napolnili dvorano Prosvetnega doma in vsako pesem pazljivo in vneto poslušali in jo nagradili z obilnim odobravanjem.
Skupina pevcev, med katero so tudi trije dobri solisti: Miro C uk, Lucijan Cumpa in Solza Kralj, se je v svojem petju tako izživela, da je dosegla v «/orte» ogromno moč in neko eksplozivnost, kakor je v naravi vseh mladih zborov. S časom pa bodo tudi v epianos postali glasovi plemeniti, da se bodo približali idealu, katerega si je postavil njihov neugnani pevovodja, ki jih namerava v posebnih vajah teoretsko in tudi glasovno izobraziti, da bodo pevci mogli doseči tisto stopnjo umetniškega izvajanja, ki je mogoča le po dolgoletni in vztrajni vaji.
IVAN GRBEC
Obvestilo KZ
Obveščamo vse dvolastnike, ki imajo gozdove v bivši coni B, da morajo že letos vložiti prošnjo za sekanje drv v letu 1957. Sekali boco lahko spomladi ali jeseni. Opozarjamo vse prizadete, da vložijo zadevne prošnje v pii-ar-ni Kmečke zveze do 24. decembra letos, ker se po tem roku prošnje ne bodo sprejemale.
Tajništvo Kmečke zveze
Po pritožbi neke nune šefu računovodskega oddelka občinske^ podporne ustanove, češ da Marija Eder vd. Jazbic ni že štiri mesece prejela denarne podpore, so takoj uvedli preiskavo, še zlasti, ker je naslednjega dne, to je 9. oktobra 1954. leta, prišla nova podobna pritožba, a tokrat s strani Ane Petron vd. Vukov.
Na podlagi teh pritožb, bi morala občinska ustanova plačati Jazbičevi 12.000 lir, Vukovi pa 1.500. Sodeč po potrdilih, pa bi moralo biti vse v najlepšen redu in vsote izplačane onim, ki so do teh imeli pravico. Sef upravnega oddelka je hotel zadevo osebno razčistiti in je obiskal Jaz-bičevo, ki zaradi bolezni ni mogla zapustiti postelje. Enako je storil tudi z Vukovo in tedaj je ugotovil, da so bili podpisi Jazbičeve na potrdilih ponarejeni.
V OKVIRU DOLOČB VIDEMSKEGA SPORAZUMA
FITOPATOLOGI RAZPRAVLJALI 0 ZATIRANJI RASTLINSKIH BOLEZNI
Sestanek je bil u Kopru in so se ga udeležili italijanski in jugoslovanski strokovnjaki
V okviru določb videmske-1 širjenju rastlinskih bolezni, ga sporazuma je bila prete-1 o zatiralnih ukrepih in do-kli teden v Kopru skupna konferenca jugoslovanskih in
italijanskih fitopatologov, gozdarskih in kmetijskih strokovnjakov, na kateri so razpravljali o zatiraniu rastlinskih bolezni in škodljivcev v obmejnih krajih.
Na osnovi obširnega referata jugoslovanske delegacije in pripomb italijanskih strokovnjakov so ugotovili, da se na obeh straneh meje bore proti istim boleznim in škodljivcem in da so tudi za-tiralna sredstva, katera upo-rahljajo, skoro enaka.
Delegaciji sta nato sklenili vzpostaviti čim tesnejše sodelovanje med obema službama za zaščito rastlin v obmejnih krajih, za kar bodo že 1. januarja izmenjali redna poročila o pojavih in
teženih rezultatih. Predvideli so tudi izmenjavo strokovne literature in propagandnega materiala med Kmetijskim inštitutom Slovenije in fitopatološkima observatorijema v Trstu in Veroni. Ostali sklepi predvidevajo ožje sodelovanje in sestajanje strokovnjakov obeh držgv za ugotavljanje dejanskega s-ta-nja raznih bolezni in škodljivcev.
Jugoslovansko delegacijo je vodil direktor zvezne uprave za varstvo rastlin ing. Srbo-ljub Todorovič,’ italijansko pa zastopnik direkcije za kmetijstvo vladnega komisariata v Trstu prof. C ualfardo Pic-coli. Obe delegaciji sta pozdravila tajr.ik koprskega o-kraja in italijanski konzul v Kopru.
Krivda za te prevare pa je padla na 34-letnega uradnika občinske podporne ustanove Ermanna Noachiga iz Ul, Giu-liani, čigar naloga je bila izročiti podpore na domu. Tega pa ni storil, vsaj v primeru Jazbičeve in Vukove, katerih podpore si je pridržal zase.
Seveda je uprava ustanove prijavila Noachiga sodnim oblastem zaradi poneverbe javnega denarja in ponarejevanja podpisov in dokumentov, zaradi česar se je moral včeraj zagovarjati pred sodiščem.
Obtoženec je sicer priznal, da si je pridržal podpore revne in bolne Jazbičeve, ki naj bi mu dovolila, da bi on podpisal potrdilo namesto nje. Denar, je končno dodal, pa bi j; ob priliki nesel in ga pošteno izročil. Noachig pa je zanikal, da bi si pridržal denar Vukove, vendar je imelo sodišče tudi za ta prekršek zadostne dokaze.
Ker se Jazbičeva zaradi bolezni včeraj ni mogla predstaviti sodišču, je predsednik kazenskega odseka poslal na dom sodnika v spremstvu tožilca, zapisnikarja in tudi ob-toženčevega zagovornika in med zasliševanjem je ženska zanikala, da bi Noachigu dovolila, da bi podpisoval namesto nje. Pojasnila je nadalje, da podpore ni dobila od junija do septembra 1954. leta in da sta jo po Noachige-vi prijavi sodišču obiskali njegova žena in sestra in ji prinesli dolžno vsoto. Ona denarja sicer ni hotela sprejeti, vendar sta ga ji ženski pustili in nato odšli.
S tem sta sicer pripomogli, da je sodišče lahko izreklo manjšo kazen, ker je bila povzročena škoda povrnjena že pred sodno razpravo. Vseeno pa je bila obtožba huda, zaradi česar je sodišče moža obsodilo na eno leto 8 mesecev in 20 dni zapora ter na 10.000 lir globe. Poleg tega so mu prepovedali za dobo enega leta službovanje v javnih službah. Sodišče je nadalje odredilo, da se potrdila s ponarejenimi podpisi uničijo.
Preds. Fabrio, tož. Scarpa, zapisu. Racheili, obramba odv. Kezich in P. Sardos.
letos več tečajev za usposabljanje brezposelnih
Minister za delo in socialno skrbstvo je odredil, da se v Trstu odpre večje število tečajev za usposabljanje brezposelnih kakor lani. V Rimu pripravljajo ustanovitev 84 takšnih tečajev za naše področje, v katerih bodo zaposlili 2198 delavečv. Lani je bilo 74 tečajev z 2045 delavci. Ustanove, ki skrbe za te- tečaje, bodo začele sprejemati delavce takoj potem, ko dpjj.i deželni urad za delo potrebna pooblastila.
Uradi gen. konzulata FlRJ 29. m 30. I.m. zaprti
Uradi generalnega konzulata FLRJ v Trstu bodo dne 29. in 30. t. m., ob priliki državnega pra/nika, zaprti.
O C-eneralna direkcija državnih železnic sporoča državnim upokojencem, da lahko dobijo potrdila za 24 voženj s posebnimi ugodnostmi vrste «C». Potrdila veljajo tri leta
Prometni nezgodi
Med vožnjo z motornim kolesom je 29-letni Egidij Milič iz Saleža včeraj pozno popoldne podrl na tla 44-letno Li-bero Toncelli od Sv. M. M. Spodnje, katero so zaradi u-darca na čelu sprejeli s prognozo okrevanja v 16 dneh np I. kirurškem oddelku.
Na istem oddelku, a s prognozo okrevanja v 8 dneh, so pet minut kasneje sprejeli tudi 77-letno Frančiško Škerl vd. Bordin iz Ul. Paduina, ka-, tero pa je med prekoračenjem D’Annunziovega drevoreda po. drl na tla 37-letni Milan Kju-der iz Lonjerske ceste, ki se je s svojim motorjem vozil v smeri Garibaldijevega trga.
Z žerjava je padel
Z rešilnim avtom se je mu ral včeraj malo pred 14. uro zateči v bolnišnico 33-letm Branko Kuret iz Ricmanj st. 107, katerega so zaradi globoke rane na levi strani glave, udarcev na čelu, ramenu ir gležnju desne noge sprejeli s prognozo okrevanja v 7 ali 10 dneh na I. kirurškem oddelku.
Kuret je izjavil, da je med delom pri gradnji nove tovarne v Zavijali padel s štirih metrov visokega žerjava.
SNG
za Tržaško ozemlje
DANES 28. t. m. ob 20.30 v Avditoriju v Trstu
PREMIERA Robert Anderson
ČAJ IN SIMPATIJA
drama v treh dejanjih (štirih slikah) Prevedel JARO DOLAR Prvič v slovenščini
Režiser JOŽE BABIC Scenograf VLADIMIR RIJAVEC
Laura Reynolds - Štefka Drolčeva; Lilly Sears -Zlata Rodoškova, Tom Lee - Silvij Kobal; David Harris - Stane Raztresen; Ralph - Edvard Martinuzzi; Al - Julij Guštin; Bill Reynolds • Jožko Lukeš; Herbert Lee - Modest Sancin; Steve - Ivo Kuferzin.
Za mladino pod 16. letom neprimerno!
Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška št. 20 ter eno uro pred pričetkom predstave v Ul. Roma štev. 15/11.
PONOVITEV v soboto ob 20.30 pri Sv. Ivanu in v nedeljo popoldne na Opčinah.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in SLOVEN-SKO-HRVATSKA LJUDSKA PROSVETA
priredita v nedeljo. 2. decembra ob 16. uri
v AVDITORIJU
oli 50-lelnici smrti 5. Grego«
Na sporedu je:	govor,
recitacije, nas'op mladinskega pevskega zbora Glasbene Matice, pevskega zbora PD «Vesna», pevskega zbora PD «S. Škamperle« ter solistov, zbora in orkestra Glasbene Matice.
Vabimo
k številni udeležbi!
NAMIZNI
BELEŽNI KOLEDAR DIJAŠKE MATICE
za leto 1957
je izšel
Praktični koledar spada na pisalno mizo vsakega Slovenca 1
OD VČERAJ DO DANES
HUJSTVA. SMHTI IN POROKE
Dne 27? novembra se le v Trstu rodilo 9 otrok, poroke so bile 3, umrlo pa je 19 oseb.
POROČILI SO SE:	uradnik
Roland« Tomasetig in uradnica E rine n egi Ida De Maestri. strugar Valerio Giacomin m gospodinja Pia Maria Prodan, prodajalec Giovanni Petronio in gospodinja Ida Umer.
UMRLI SO: 32-letni Guido De-pase. 44-1 etn 1 Stetano Bassanese. 86-letna Giovanna Stalz por. Adam. 69-letni Emilio Re. 18-letnj Franco Musso, 79-letni Francesco Drioli. 40-letna Rosa-lia Bozich por. Vascotto, 57-let-ni Andrea Dugan. 75-letni Ni-colh Pitacco. 56-1 etn 1 Ca-rmelo Spano, 73-letni Giovanni Rizzi, 89-letni Antonio Spangher. 88-letna Maria Della Glustina vd. Bombardah. 76-letna Maria Vidmar vd. Soleri, 81-lebni Josip Kakovič. 80-letni Giuseppe Lu-nardis, 72-letna Eugenia Ferfo-glia vd. Pelicon. 75-letna Ana Juriševič. 81-letna Uršula Gombač.
NOČNA SLUŽBA LEKAHN
1NAM - Al Cedro. Trg Ober-dan 2: G. Papo, Zg Kiadin 1095 (Sv. Alojzij); Picciola. Ul. Oria-m 2; Alla Salute, Ul Giulia 1: Serravallo, Trg Cavana 1; Hara-baglia v Barkovljah tn Nicoli v Skednju.
6
Pravkar dospelo:
Cicibanove	
pesmice	L 130.-
Cirkus	L 130,-
Pesmice	L 130-
Veliki in mali	
zajec	L 200.-
Veseli raj	L 120-
Vetrova	
uspavanka	L 200-
Bratec in se-	
strica	L 290-
Solzice	L 250,-
Litovske pravlji-	
ce	L 500.-
OtEDAtlSČA
GLEDALIŠČE VEBDI
Danes ob 20.30. za abonente reda B. tretja predstava M«1 jeve opere ((Telefon« in o , sove opere «Elektra» z W igralci kot pri preišniih nreo-stavah.
TOREK, 2(. uovtmbra 1*5* TRST POSTAJA A SREDA, 28. novembra H**
11.30 Zabavna glasba:
12.00
Predavauje; 12.10 Za v?3***., nekai; 12.45 V svetu kulture-
12.55 Hrvatske Pesmi Pp>e d jelka Nežič:	13.30	01to»h»!
dnevnik nato Bizetove skiao« •
14.00 Poje	Giuseppe	CǪȣ
17.30 Plesna čajanka: 18-00 -cev thoven: Koncert št. 4; 18-wc sani balončki:	18.40 Zbor raliers; 19.00 Lecuonovi nwu*;
19.30 Pestra glasba; 20.00 Spo-«
20.05 Ritmična glasba; 20.30 * kalni tercet Metuljček: 20.50 v kesteč Melodicon: 21.00 Oble ca tedna; 21.00 Simfonični cert; 21.45	Du-naiske	meloai«-
22.00 Predavanje; 22.15 ce Pierre Fournier; 22.37 ,*>'*.■ Morske slike: 23.00 Zmerni runi.
I R ST L 14.30 Tržaška kulturna ka; 19.05 Koncert pianista (R«-ca Del Bassa; 21.00	ValenhW>
Fioravant-i:	((Potujoči	virtuoz
komična opera v 2 dej.
KOPER
Poročila v slovenščini:	6.00,
7.00 . 7.15 13.30 1 4.15. 15.00. W-Uu-
22.00,
poročila v italijanščini: 6.30.
12.30. 19.45 23.00.
5.00-6.15 Spored iz LlubU»[,.c; 6.15 Jutranja glasba:	7.00-	■
Spored iz Ljubljane; 7.25 D® minut ritma; 7.35 Tri popevke; 7.45 Koledar:	I'--.
12.05 Spored iz Ljubljane: Troje, četvero opernih ž'“j/ 13.45 Ritmi in pevci od tu tam;. 14.20 Kulturni dogodki
Primorskem; 14.30 Zabavna ba; 14.40 Predstavljamo vani-Vy). morni zbor radia Zagreb;
glas-
ko-
17.00 Spored iz Ljubljane: 1J: Ritmi in popevke: 17.25 Iera L on da Djordievič-Kocič: l®0®",-’«. Spored iz Ljubljane: 19-30 Jf » ka glasna: 20.00-23.00 Spored Ljubljane: 23.10 Nočni s n™ on ni koncert.
SLOVENIJA
327,1 m, 202,1 m, 212,4 »
Poročila ob 5.00.	6.00	o
13.00	15.00.	17.00	19.00	220“'
11.00 Venček slovenskih
rodnih in domačih pesmi: •L Maria Caniglia in Beniamino gli pojeta znane in priho0 arije: 12.40 Skladbe Harolda r-. lena igra orkester David $ 13.15 Igra zabavni oktet: * • Radijska šola za srednjo sco_ njo (ponovitev) t) BranJc°,rti' pič: Kurir pete čete. b) Y ^ zanske pesmi: 14.35 2eleli sie _ poslušajte!; 15.30 Prenos žavne nogometne tekme a1"^-Jugoslavija iz Londona - rJ*L,i ter Mladen Delič: 17.15 «” j« dobre volje«, izvajajo zbor narodna družina radia Zagf^^j
grupa pevcev in solistov t’ Beograd: 18.00 Kulturni t>r”r|, R).30 Čestitke za dan reP^*
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trdt - Ul. Sv. Frančiška Telelon H7--MH
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo «S. Skam perle« . Sv. Ivan javita, da bo redni občni zbor danes 28. novembra ob 20. url v društvenih prostorih na stadionu «Prvi mai« Ob 20.30 bo občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Vabimo vse člane in priiatelie društva, da se udeležilo občnega zbora.
« * *
Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 30. novembra t. I-ob 18. uri na sedežu.
GLASBENA MATICA
Starše ki bi želeli prijaviti svoje otroke v otroški pevski zbor, obveščamo, da so vaje vsak petek ob 18.15 uri v sobi Glasbene Matice. Ul. R. Manna 29 pod vodstvom strokovnega učitelja.
Razna obvestila
OBČNI ZBOR SPDT V torek 4. dec. ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15-11., redni občni zbor SPDT.
rePdh>$:
20.30 Koncert komornih iz Beo-grada. Zagreba in . »gr l.iane; 21.15 Pester glasbeni »"jj, red- 22.15 Domača zabavi« plesna glasba.
TELEVIZIJA jj
17.30 Spored za otroke:
Vesti; 21.00 Koncert lahke: »ih|: be; 22.00 Giampiero Bohe’1 ((Gledališka agencija«, balet-
@KlO3&23fl0
p.
Excelsior. 15.00: «2elezničar»-Germi. S. Urzi.
Fenice. 15.30: «Cesarstvo Son1-J. Chandler, G. Nad-er- ^ Nazionale. 15.30: ((Kriminalni r, delek. primer 24«. M.
J. Archer.	orezOČ"
Filodrammatico. 16.00:	jjiU
lični iezdec«. C. Moore-verveels.	6|L
Supercinema. 16.00: «Ceščenu je«, J. Cotten. E. Bartok . Arcobaieno. 16.00: «Zadnja vana«, F. Farr. R VVion ^ Astra Rojan. 16.00: «Da?!!Lrt*y-otoku«. J. Pa.vne. M. mu j Capitoi. 16.00:	((Donatella8-
Martinelli. G Ferzetti. j. Cristalio. 16.00:	((Osvajalec”-
Wayne, S Haywa-rd ^ Grattacieio. 16.00: nevri«. M. Morgan. G. r y Alabarda. 15.30: ((Osvajalec8-Wa,yne, S. Hayward.
Ariston. 16.00: ((Podjetni Dick«, C. Grant. M. L0-v'nefli<r Armonia. 15.00:	((Parada	J.
goČega», F. Mac Mur* Leshe.	„	ccotia1^
Auiora. 16.00:	«999.
Yard«, D. Farrar, D, K' -r|», Garibaldi. 16.00:	»Kajnova
J. Pa.vne. M. Freetnan. pf(. Ideale. 15.00: ((Severozahod^ hod«. S. Tracv, R. r’ Ve' Impero. 15.00:	»Aleksatide	jeU>,
liki«, K. Burton. D. tJ ,y)iti Italia. 16.00:	«Zgodbe £reen-
žen«. A. Hepburn. J-wood.	,	,,-jensk1
S. Marco. 16.00:	is.
beg«. C. VVebb, A.
Kino ob morju. 16.00: «
'M1*'
iz teti
Izlet SPDT v Postojnsko Jamo in Predjamo
SPDT pri-redi v nedeljo 2. decembra izlet v Pošto inako iamo in Prediamo, Vpisovanle še danes.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
sko deian.ie«, K. Dou-g doletnim prepov.	-rejnik*’
Savona. 16.00: «V eliKi *
G. Peck. A. Gardner.	T>yjar.
Viale. 16.00: «Zaseda». R-J. Hodiak.	fiM	1
Vittorio Veneto. 15.15:	pj°'
zlato roko«. F. Sinatra. • vak. Miadoletnim pr	D-
Belvedere. 15.30: «Bel boz * -Kave. B. Crosbv.	pd'
Marconi. 16.00:	#Mošeja	[fn-
Sčavi«. R. Conte. V. Mac -Massimo. 16.00: »Leta. k*	jdof1'
vrnelo« G. Philipe-
coni-	,	i««.	1«****
Novo cine. 15.30: ((Zelena C. Coburn. T. Drake.	aKli-
Odeon. 16.00: »Disne.vev1	L
Radio. 1600:	«Unlčevaiec»-
Tlernev. M Laurence.	je
Skedenj. 18.00:	((MIkrofbh
va$»
zahvaja	y
Vsem. ki so z stvovali ob izgubi dragega
Franca Zafreda ^
se iskreno zahval jtLJerrLril*t^ sebno zahvalo vsem ljem in znancem za.	C*'
besede, vsem daroval s0 ( ja ter vsem onim. ,• spremili na zadnji P §ker‘ na Iivala tudi druzm pbfj * vaj z Opčin in še P, tjerP. Maliji, ki so s s0Čel , pO*°{.
požrtvovalnostjo st reg ^0\et niku v času njegov	n
D,ruivlANc
ZAFRED In v‘
mo Fij- planjeni,
mošt n m za
dielati ko
semo 'ni
listje to
0 SOCIALISTIČNI ZDRUŽITVI
Sodba NSZ o poslednjem zasedanju centralnega komiteja PSI - Odnos do KPI in do desnega krila PSDI
Sodba neodvisnih socialistov 0 rezultatih poslednjega zase-<t>nja centralnega komiteja RSl more biti le pozitivna, četudi ima ta sodba le začasen hlačaj, kajti to zasedanje a,! zaključuje, ampak začenja Predkongresno kampanjo. Globlja proučitev diskusij, ki s° se vršile na tem zasedanju, Postavlja na laž tendenčna in tlobna podtikanja meščanske-I* in socialdemokratskega ti-sk», ki bi nam hotela, z upo-r‘bo stare in zastarele shemo. prikazati vodilno skupino Bsij kakor da bi jo razjedalo ostro in neozdravljivo nasprotje med «fuzionisti» in •evtonomisti«. Na srečo' nas Vs*h pa stvari ne stoje tako, lu pozitivne plati te diskusije Prevladujejo nad negativnimi. Ganeš vemo nesporno, da ni osebe, pa naj bi bil to tudi najbolj zaslužen tovariš, ki e) se hotela ali mogla postaji na mesto stranke, am-Pak se mora omejiti na to, Pa jo izraža in da tolmači Pieno voljo. Ugotavljamo brez dvoumnosti, da je prejšnjo si-^0 soglasnost zamenjala sme-■a dialektika, ki je nezamen-JJivo jamstvo za pristno demokratično ozračje; končno pa 'bdimo, da so se starim tova-bšem pridružili sposobni mlaj-*’ tovariši, ki aktivno prispevajo ij izoblikovanju skupne Gnije, in to s sodbo, ki ne Pozna predsodkov.
Na političnem terenu je centralni komite PSI povedal s Potrebno jasnostjo, da stran-"8 odkrito zasleduje politiku združitve, da pa, kakor poudarja svojo avtonomijo do ~Pl in svobodo kritike gle-:e stalinizma, tako hkrati odganja združitev «za vsako Ceno», ki naj bi se izvršila fa temelju kapitulantske po-'tike socialdemokracije. Vsi govorniki so sprejeli jasno *°dbo vodstva o madžarskih doflodkih, toda vsi govorniki 5° tudi potrdili svoje naspro-vanje centrizmu in atlant-skemu paktu. V teh strogo pojavljenih mejah je moč raz-°citi tri usmeritve; prvo, ki tabteva večje popuščanje sojini demokraciji, drugo, ki v bistvu ne zaupa socialni demokraciji, in v katerem preučuje strah pred frontalnim Prelomom s KPI; in končno |retja usmeritev, ki teži za da se krmilo stranki; obral na poti stvarne sociali-y*4ne alternative. Ne vemo *"■ Če bodo te tri usmeritve ,ašle enotno platformo na ""gresu, ali če se bodo raje 'Preštele«; vsekakor pa se nam , ' izključeno, da bi na konusu mogla prevladati kapi-u'antska politika do resnice.
ali
Politika novega fuzioniz-
?**. In to nam zadošča, tudi seveda ne zadošča meščankam tisku, ki računa z raz-'ePom v PSI, in s tem, da bi .*• socialistične stranke pri-°bil za politiko socialdemo-
ratske desnice; od tod veli* " Pohvale Riccardu Lombar-, ib (ki mu prav gotovo niso °brodošle), od tod fantastič-špekulacije na račun Nen-..‘ja, od tod ostri in neusmi-■‘"hi napadi na Pertinija * * *
, ^0 našem mnenju je napuha, ki tiči v jedru tez (sicer “"Satih z zanimivimi idejami), jih je razložil Riccardo °rnbardi, v tem, da on, pod-^estno ali ne, računa i j"rhnevo, da bo prišlo do hi-"ga preliva komunistične
ranke, ali njenega pretežnega
ko,
»I«
N
Gela, v socialistično stran-ali da bo ta stranka pre-na socialistične pozicije.
privedlo do preloma v razrednem gibanju, do sindikalnega razcepa, do kapitulacije Rešitev tega vprašanja je naznačena v naši, tako pogosto omenjeni formuli «avtonomije in socialistične pobude v okviru razredne solidarnosti».
* * 4t
Komunistična stranka in njen tisk sta do PSI zavzeli stališče, ki ga smatramo za negativnega in za takega, ki ima nasprotni učinek, ker vodi do ostre polemike proti precejšnjemu delu socialistov, ki so obtožujejo da so v več-j; ali manjši meri agenti socialdemokratske desnice. Najhujše pri tem je to, da se ta polemika vodi na osnov, tradicionalnih stalinističnih shem, tako da iz nje izhaja, da bi morali socialisti dati svoj podpis na napake KPI, da ne bi prišlo do izoliranja te stranke. Dejansko pa je res kakor je dejal Nenni, da ima KPI tolikšno moč, da je ne more nihče umetno izolirati, če se sama ne izolira. Po drugi strani pa delavska akcijska enotnost leži prav tako pri srcu socialistom, kakor komunistom, in oni so pripravljeni boriti se proti tistim, ki bi jo skušali razbiti; dobro pa je povedati jasno, da nas podpora stvari enotnosti nikakor ne veže, da damo komunistom prav, kadar mislimo, da delajo napake. Za nami je razdobje udobnih zaveznikov, in možno je sedaj le prijateljstvo, ki naj temelji na enakopravnosti in na najgloblji vzajemni odkritosrčnosti. Le tako je možna edina alternativa cpriorističnemu protikomunizmu socialdemokratske desnice Prav tako je potrebno povedati jasno, da ne moremo sprejeti semplicistične teze o »množini strank delavskega razreda«, ki je tako draga listu «Unita». Ta «množina» ie dejansko razcep, je drama delavskega gibanja, in vsi bi se morali zavzeti, da se ponovno vzpostavi enotnost. Prepričani pa smo, da se ne dela za stvar enotnosti niti s tem, da se frontalno napada KPI niti s tem, da se zamolčujejo njene napake. Pogoji za organsko e-notnost delavcev v eni sami stranki leže v razgovoru brez predsodkov, v tem, da socialist. zavržejo maksimalistični reformizem, v tem da komunistični svet zapusti stalinistične sheme.
* * *
Preteklo nedeljo se je sestalo vodstvo NSZ, kjer so postavili smernice, ki naj neodvisne socialiste vodijo v njihovi borbi za socialistični združitev;
1. socialisti se morajo boriti za zunanjo politiko, ki prispeva k pomnjenju in k aktivni koeksistenci, da bi premagali nasprotujoče si bloke in povratek k hladni voj-nt, podpirati morajo kolonialna ljudstva v njihovi borbi za osvoboditev in poudariti pravico narodov Vzhodne Evrope do njihove neodvisnosti; 2. socialistična združitev ne more ir ne sme biti orodje za razcep delavskega razreda, ampak mora prispevati k temu,
da postane učinkovita dejanska razredna solidarnost; 3. jasen in nedvoumen prelom s centrizmom je bistveni pogoj za socialistično združitev, kar pa ne vključuje prekinitev s tika s katoliškimi ljudskimi gibanji; 4. sindikalna enotnost, brez vsakršne diskriminacije, in na temelju stvarne notranje demokracije, je osrednja naloga socialistične borbe. Vodstvo NSZ pa poudarja, da je mesto socialistov v CGIL, dokler še obstajajo posledice sindikalnega razcepa.
Bližamo se socialistični združitvi; vsekakor pa bi bila huda napaka, £e bi tovariši o-krog NSZ mislili, da je prišel sedaj čas za popuščanje v Ustni politični in organizacijski dejavnosti. Nasprotno: vprav sedaj je treba podvojiti napore, povečati borbenost ir iniciativo. V nobenem primeru nimamo namena likvidirati dragoceno moralno in ideološko dediščino, ampak jo moramo pozitivno vključiti v proces združitve. Ne moremo iti počivat v zaledje; nadaljevati moramo z našo borbo v prvih vrstah italijanskega socializma.
LUCIO LIBERTINI (Iz «Risorgimento Socialista»j
V velikem podvigu za odkritje nepoznanih predelov Antarktike sodelujejo tudi letala. Na sliki ameriško letalo, ki je skupno z drugim takim letalom pripeljalo na Južni tečaj osem ameriških mornarjev in ustrezno opremo. Prva skupina pa se je znašla v velikih težavah in so ji morali priti na
pomoč
BELGIJSKI SOCIALISTIČNI SINDIKATI PRED VEČJO AKCIJO?
Gre za podržavljenje vseh rudnikov premoga
Po katastrofi v rudniku Mar-
cinelle, kjer je izgubilo življenje 263 rudarjev, se je v belgijski javnosti in predvsem v sindikalnih krogih začela ponovna ostra krdika proti celotnemu sistemu proizvodnie premoga v Belgiji. Ob tej priliki so bile ožigosane tudi razmere, ki vladajo v belgijskih premogovnikih. Po mnenju najbolj reprezentativnih sindi-dikalnih organizacij, ki imajo glede tega podobna gledišča, je podržavljenje premogovnikov edino izhodišče za zagotovitev razvoja te gospodarske panoge, ki je življenjsko važna za gospodarstvo Belgije. Hkrati pa bi podržavljenje o-mogočilo tudi boljše delovne pogoje za tisoče belgijskih in tujih rudarjev, ki so zaposleni v teh premogovnikih.
Nesporno je. da je bilo vprašanje premoga vedno osrednje vprašanje vsega belgijskega gospodarstva. O tem zgovorno pričajo argumenti sindikatov: premog je edini prirodni vir energije, katerega ima Belgija v izobilju. V tej in-
dustrijski panogi dela okoli 140 tisoč delavcev, poleg tega pa mora Belgija prodati v tujino okoli 40 odstotkov svojega premoga, da bi s tem zagotovila sredstva za nakup cenenega industrijskega premoga za predelovalno industrijo. Cene industrijskega premoga so za belgijsko elektroindustrijo, za njene koksarne in kemične tovarne odločilnega pomena, ker odločilno vplivajo na konkurenčno sposobnost teh industrijskih panog na tujih tržiščih. Zasebni lastniki — kapitalisti, so se pokazali za nesposobne, da bi na ustrezen način upravljali rudnike in da bi reševali te zapletene vendar pa med seboj *esno povezane probleme.
Izhajajoč iz te ugotovitve, je Splošna zveza dela Belgije izdelala obsežen elaborat o vprašanju premoga v Belgiji. V tem elaboratu so prikazana zelo zanimiva dejstva, ki očitno prikazujejo dejansko stanje v belgijskih rudnikih in osvetljujejo drobno mrežo finančnih sporazumov, ki so
NAČIN KOPANJA, KI BI NE SMEL BITI PRIVILEGIJ LE SEVERNJAKOV
Kaj je sauna in
Prava sauna ni nič drugega kot menjava vroče in mrzle zračne kopeli - Kakor more sauna koristiti, tako lahko tudi škoduje, zato moramo biti previdni
V deželah severovzhodne Evrope je sauna s slamo krita lesena kočica, ki stoji večinoma malce izven naselja. Ni nič manj in nič več kot prostorna kopalna koča, ki razen kopalnice vsebuje kvečjemu še prostor za preoblačenje in shrambo obleke. V kopalnici sami je tako rekoč pod kupom kamenja skoraj pokopano ognjišče z velikim kotlom iz litega železa za vodo, kad z vodo, nekaj lesenih čebrov za umivanje in iz lat sestavljene pogradi za ležanje.
Kopalec uživa najprej nekaj minut suho toploto, nato pa poškropi z ometačo v majhnih curkih nekako pol litra vode po ie prej močno razgretih kamnih. Tako nastanejo kratki izpuhi pare, katerih majhno vlažnost pa spet hitro kakor goba posrkajo lesene stene. Zato je zrak v sauni vroč in suh. Voda se v prvotni sauni pred vročo zračno kopeljo in po nji uporablja le za umivanje, kajti ta sauna je, kot smo že povedali, samo kopalna lopa. Pravo ohlajevanje po vroči zračni kopeli se vrši zunaj v naravi, pri tem pomeni
vdihavanje svežega mrzlega zraka ravnovesje vdihavanju vročega zraka ter razbremenitev in osvežitev za pljuča in splošni občutek. Valjanje po snegu ali mrzla kopel zunaj v potoku, bazenu ali jezeru sta bolj ali manj dodatek.
Prava sauna dejansko torej ni nič drugega kot menjava vroče in mrzle zračne kopeli.
Človeško telo se je v teku svojega	razvoja	privadilo
stvarnosti,	kjer je zanj činitelj
toplote ali mraza predvsem zrak in šele nato voda. Na tej podlagi se je iz zdravega človekovega instinkta razvila v teku stoletij ta prikladna oblika kopeli v sauni, ki je v najresnejšem pomenu besede vrelec zdravja.
In kje je razlika;
Ljudem, ki so prenesli sauno v mesta,	je po	eni strani
manjkalo	znanje	o pravem
smislu tega običaja — od koga pa naj bi ga tudi izvedeli — po drugi strani pa je v zelo redkih primerih obstajala možnost, da bi hodili na prostem neoblečeni. Od tod izhaja, da je človek zamenjal menjavo vročega in mrzlega zra-
ka z menjavo toplega zraka in vode. Ta oblika kopanja pa je v naših mestih že dolgo vpeljana kot parna kopel, a izhaja iz oblike rusko-rimske kopeli, toda je zelo naporna in možna le za ljudi, ki so popolnoma zdravi na srcu in krvnem obtoku.
Večinoma jemljejo ljudje sauno kot rusko-rimsko kopel in mnogi, posebno debeluhi mislijo, da koristijo svojemu zdravju, a sploh ne slutijo, kako si v resnici škodijo. Naša zahteva je zato: Nazaj k prvotni sauni!
Pri današnjem stanju gradnje kopališč ne bi smelo biti težko postaviti še kopel, ki bi se približala idealu saune. Razen primernega prostora za vroči zrak s pravo pečjo bi morala biti priključena tudi kopel s svežim zrakom. Storiti je treba vse, da se omogoči namesto utrujajoče ohladitve z vodo precej blažja s svežim zrakom.
Tisti, ki že lahko uživate dobrodejnost saune in tisti, ki j j boste zgradili, se držite naslednjih pravil, da vam bo sauna dala tisto, kar od nje
l9J se misli o politiki KPI ^arkoii (in vsem je znano akšno je naše mnenje o tej v ?®Vi), ne moremo pa si ni-9kor utvarjati, da bi se ta s r®hka stopila kakor sneg na Ostra in frontalna pomika ne vodi torej k delav-’ združitvi, ampak — in to r "Gvisno od dobre vere o-'es,i ki vodi polemiko — k
“"ga,
j'ePiru med delavci in kme-j' k novi Palači Barberini, "sem tem, kar sledi.
^ Gi se nam p8i da nasprotij napako delajo tisti tovariši, , So — upravičeno zaskrb-jj*nb da ne bi zdrknili v a-‘°ristični protikomunizem — ^ lem, da podležejo napačne-„ izseljevanju glede enot-S| *“• Na ta način se zaradi u j Pojmovane enotnosti pri-y j* na napake komunistične ,v ‘*he skupine, se odreka izhodi kritike in sodbe do -■»"mističnega sveta in se odst-socialistični funkciji. O-j, Ghje vprašanje socialistične d9 tike je danes vprav v tem, (,# se ognemo tema dvema S| “Gzotnima napakama, da do-a Gn° ščitimo socialistično "homijo in svobodo sodbe
k*
01 sicer zelo globoko po-
Sprehod po naši
v iskanju beneških
jezikovni meji
ljudskih napevov
| ži že popolnoma v gorskem, di oni kako domačo pesem. I kotu. Od tod smo v	nekaj | Sicer sem bil že prej poučen
Krasni	oktobrski	dnevi	so minutah že v Fijplanu.	Od že-'o tem, vendar sem jim hotel
me	spravili	na	pot,	ki	sem	jo lezniške postaje Retenj	(Arte-jdati zadoščenje, da se sami
napravil zadnji krat spomladi, j gna) do tu je točno dve uri ■ postavijo. No, v nekako mo-
in 25 minut dobre hoje. Ko je presenečenje mi dobra in
kritike do KPI, in da se j^rati izognemo nevarnosti, litji' ’
n° in ideološko nesoglasje
Prejeli smo
S,'BKONOMfeKA REVIJA« 4.
“v,1ka letnik VII. — 195«. l;t "lrta številka je i šla v n "Gno obsežni obliki in nosi vk*'v «Ekonomski zbornik« ter *h Jl|Guje vrsto zanimivih i Gstveno gospodarskih član-
i,r*vn<
katere so napisali profe-ekonomskega oddelka 1 ekonomske fakultete
erze v Ljubljani.
V to me je silila tudi obljuba | dana rojakom v Fijplanu ob skrajni jezikovni meji, da jim ob prvi priliki prinesem nekaj gramofonskih plošč z našimi vedno lepimi narodnimi napevi za moški zbor. Te sem svoj čas nabavil in sedaj, hajd na pot.
Pot do namenjenega kraja bom opisal na kratko, ker je bila ta že itak opisana in priporočena nedeljskim izletnikom — planincem, iz Trsta ir Gorice, pa čeprav brez večjega uspeha in to kljub tolikanj poudarjeni potrebi zaradi spoznavanja krajev in za-ladi stikov. Torej na pot. Končna železniška postaja je v Retenju (Artegna), od tod dalje sledi precej strma pot, ki se vije v ključih do prve skupine hiš s cerkvijo večje vasi Montenars (Gorjani — po Rutarju) in dalje preko vseh štirih drugih zaselkov. Spotoma srečaš zelo malo ljudi, pa čeprav je v vseh naseljih nad 250 hiš. To dela vtis, kot da bi prebivalci vas zapustili :n zbežali v gore in zaklonišča, kot ob času zadnje vojne. To nam daje pač tožno sliko gospodarskega stanja teh gorskih vasi; vse sili za zaslužkom v tujino. Prav tako le v slovenskem delu te pokra-j'ne. Doma so ostale le ženske in otroci. Ponekod so odpotovale kar cele družine in se izselile.
Ko zapustimo zadnji zaselek, ni v tem predelu za kake tričetrt ure poti nobenega zaselka več vse do prvih hiš slovenske vasi F.ratič, ki le-
sem prišel sem, sem jo najprej ubral v hišo, kamor so bile plošče namenjene in ker domačini po tolikem času niso več mislili, da bo kdo vendarle prišel sem gor in jim j ili prinesel, je moj nenaden obisk izzval veliko veselje. Koj so jih dali na gramofon ob radiu in z radovednostjo
zavedna gospodinja pove, da pojo tu eno <co drenju, ki ;e krivo« kot na sosednjem Bregu in da jo tu pojo celo tri-glasno. Ker je gospodinja opazila, da me to zanima, mi je hotela to tudi dejansko pokazati. Sla je in sklicala svoji dve mladi hčerki, da bi bil zborček popoln in začele so
pričakovali zvoka. Vse je šlo; peti: hčerki; prvi in drugi so-
gladko in bili so veseli ob prijetnem glasbenem užitku. Ker se tu shajajo tudi sosedje, bodo tako vsi bolje spo-
pran, mati pa alt. Peli so na to besedilo:
«Te ne vides, ke drenje te krivo, ano listje to're, to're, znali in cenili lepo slovensko [ tc’re, ano mi semo Fiplanje-narodno pesem. Po obedu sem ni, semo’ni moštvini za diela-začel spraševati če imajo tu- J ri koše.«
Z/akno.
Pele so čedno, umerjeno, seveda so bili glasovi originalni, domači, škoda, da ni bilo mogoče tega posneti na magnetofon, da bi se njihovi pravi g.asovi slišali tudi v oddaji. Seveda sem napev koj zapisal in tako lahko vsakdo vini. kako so si to same priredile.
Pesem zato tudi prinašamo. Tu je, z malimi spremembami,
besedilo, v začetku enako tistemu iz Brega, ki je bilo priobčeno s spisom v Jadranskem koledarju iz leta 1953, kjer pa je bil napev le dvoglasen. To je zares zelo lepo in spodbudno, kako so si same pripravile to pesem, ki so jo z veseljem in ubrano zapele. Iz tega je razvidno, kako so zavedne, da pojo v svojem narečju, o katerem vedo, s ka-
tero jezikovno skupnostjo se vsklaja. Poskrbeli bomo, da pride ta pesmica v radijsko oddajo, posebno ob nedeljah predpoldne, ko je na ljubljanskem radiu redna oddaja za Benečijo. Besedilo pesmice je pač umljivo: govori o krivem I (krivenčastem) drenju, ki izgublja sedaj liste: to’ re, to’re — to gre (dol pada) in nazadnje se pohvalijo, da znajo plesti koše (tiste velike nahrbt-ne za seno in steljo). Torej prav skromno domače besedilo. Na Bregu imajo še eno kitico, dočim tu je samo ta. Seveda, če ti pojo, da so Fijplanjeni, tisti z Brega pa pojo, da so Brježeni. Z glasbenega vidika je gotovo in tudi sicer dokazano, da ta pesem, da ta napev ni plagiat kakega bližnjega furlanskega napeva. Se prav stari se spominjajo, da so jo peli že, ko so bili mladi in so se je naučili od starejših. Tako mi je zatrjeval star domačin. Napev je melodiozen in tudi besedilo mu je ritmično dobro prilagojeno. Poje se v okolišu te treh ali štirih naselij, ki leže tik ob jezikovni meji Terskih Slovencev. Na bližnjih Podbrdu, Teru, Brdu in Njivici sicer vedo za to pesem, pa je ne pojo, ker se po svojem besedilu njih ne tiče
Ko je Poljakinja, glasbeni strokovnjak Ela Schoultz-Ada-iewska 1. 1894 obiskala zgornjo Tersko dolino, je zapisovala razne takratne napeve zelo kratkih pesmic, ponajveč uspavank. Te pesmi «o drenju« ne omenja iz česar sledi, da je v zgoraj omenjenih vaseh niso peli, kakor je tudi danes ne pojo.	1Nadaljevanje sledi)
RIHARD OREL
pričakujete za svoje zdravje in utrjevanje;
1. Umijte si ob vstopu v sauno iz higienskih razlogov vsaj lahno se poteča mesta na telesu pod toplo prho. Nato se spet obrišite.
2. Za pripravo si okopljite noge v vroči vodi (2—4 minute) s čimer postane krvni obtok optimalen.
3. Zdaj pojdite v vročo zračno kopel. Usedite se tam ali uležite sproščeno izmenično na srednje in zgornje ležišče. Intenzivno, toda kratko, nekako 8 do 10 minut, dalje se tam ne bi smeli zadrževati. Ce vas zabava, si kratite čas z udarci z brezovimi šibami, masažo samega sebe ali * krtačenjem ir. tako dodatno mehanično dražite kožo, kar nikakor ne more škoditi. Medtem lahko za 1 ali 2 sunkoma pare za kratek čas stopnjujete le milo u-činkovanje suhega, vročega zraka. Ce sčasoma postane vdihavanje vročega zraka utrujajoče, morate končati z zadrževanjem v tem prostoru.
4. Izmijte zdaj pot pod prho ali s tem, da si čez glavo zlijete vedro vode. Voda je lahko tudi mlačna. V prostoru s prho se smete zaradi vlažnega zraka zadržati le nekaj sekund za izmitje potu. Ali se obrišete ali ne, je odvisno od zunanje temperature, in po tem, česa ste navajeni. Tudi na mrzlem zimskem zraku se boste v nekaj minutah posušili.
5. Sedaj sledi izenačenje v mrzli zračni kopeli. Globoko dihajte in skrbite s počasno hojo za lahno gibanje — bO' dite v »aktivnem počitku«. Ce potrebujete več počitka, smete tudi sesti. Ne ukvarjajte pa se s športom ali telovad bo, kajti po neizogibni, četudi ui&jhn1 obremenitvi z vročo zračno kopeljo sme ohlajenje le razbremenjevati. Zato je milo odvzemanje toplote s
svežim zrakom posebno prikladno. Po nekaj minutah naj se mrzla zračna kopel zaključi.
3. Nato pa še intenziven dražljaj s kratko kopeljo v mrzli vodi. Najbolj prizanesljiva oblika je ohladitev predvsem glave (zaradi navala krvi, ki pogosto nastopi) z zelo kratkim oblivanjem po Kneippu. Omočite hitro noge do bokov od zadaj, nato roke spredaj, 80 odst. množine vode, ki jo po mrzli zračni kopeli še prenesete — to je nekako 10 litrov — polivajte nato krožno čez obraz, po tilniku in zatilju (ali po kopalni čepici), da ne trpi preveč telesna toplota.
7. Zdaj si okopljite noge v vroči vodi, da si spet ogrejete noge, ki so med ohlajevanjem postale mrzle.
8. In nato še enkrat, ponovite vso to kopalno proceduro. Pazite pa dobro na to, da se po zadnjem odhodu iz saune res dobro ohladite, da se ne boste pozneje še potili. Nato pa bi se morali dobro pokriti ali toplo obleči.
Kot zdravilno sredstvo se je sauna izkazala:
Pri splošnem zdravljenju mnogih vnetij, prehladov, zlasti v območju dihal. — Pri motnjah perifernega krvnega obtoka z utrujenostjo, lahnim mrazenjem, mrzlimi rokami in nogami zaradi pomanjkljivo prekrvavljene kože in splošnem slabem videzu. — Pri veliki skupini revmatičnih obolenj in tudi degenerativnih sklepnih obolenjih. — Pri ženskih boleznih. — Pri živčnih motnjah. Prepovedano pa je saunanje pri;
Slabem srcu. — Pri znatno zvišanem krvnem pritisku. — Akutnih infekcijskih boleznih, med drugim pri tuberkulozi, boleznih ledvic. — Pri boleznih na vsak način vprašajte zdravnika pred kopeljo v sauni.
..ELEfCTRA'' V „VERDIJU"
LHKISTEL GOLTZ ki nastopa v naslovni vlogi v R. Straussovi operi »Elektra«. njena kreacija je težko nadkriljiva. Omenjena opera je še dvakrat na sporedu
bili sklenjeni zato, da se premogovniki izroče kontroli moč nih finančnih trustov. Sindikati dokazujejo, da finančne skupine kontrolirajo 76 odstotkov belgijskih premogovnikov, medtem ko je neodvisnih le 24 odstotkov premogovnikov. Lastniki premogovnikov že več let razširjajo vesti, da je premogovna industrija nerentabilna. S tem hočejo dose či vej ciljev: odklanjajo zahteve delavcev po zvišanju plač, obdržati hočejo visoke cene industrijskemu premogu ter si izposlujejo velike dotacije, ki jih daje država za one premogovnike, ki niso rentabilni. Začenši od leta 1945 so te podpore bile dane ali neposredno rudnikom, ali pa v obliki pokojninskega, bolniškega in invalidskega sklada, s čimer je olajšano breme lastnikov premogovnikov.
Po ustanovitvi evropske skupnosti za premog in jeklo je bila nerentabilnim rudnikom izplačana posebna pomoč v skupnem znesku 3 milijard belgijskih frankov, kar je z ostalimi direktnimi in indirektnimi državnimi subvencijami zneslo skupno 31 milijard belgijskih frankov. Z druge strani pa se profiti obliki dividend, ki so jih u-stvarili rentabilni rudniki, dvigajo na okoli 4 milijarde frankov. Ta vsota pa je šla v žepe izključno kapitalistom. Sistem subvencij — zatrjujejo belgijski sindikalisti — «pred. stavlja komedijo«, ker skup nost intervenira v korist finančnih skupin, ki imajo svojih rokah tako nerentabilne kakor rentabilne rudnike in pridemo tako do protislovnega rezultata, da plačuje dividende delničarjem premogovnih družb dejansko vsa belgijska skupnost.
Kar se tiče dela oziroma de lovnih pogojev v premogovnikih, zatrjujejo belgijski soma listični sindikati, je že, neznatna tehnična napaka dovolj, da se nad glavami rudariev zrn ši katastrofa. Vzrok temu je zastarela oprema, slabo vzdrževanje instalacij, pomanika nje najosnovnejših varnostnih ukrepov in pa akordni sistem dela, ki goni delavce, da delajo čimbolj naglo in da nima jo pri tem dovolj časa ca one ukrepe, ki bi zavarovali njihovo življenje v rudniku Potemtakem se rešitev celotnega problema da doseči le s korenito reformo in ne s polovičarstvom, ki ga pred legajo določeni krogi. Generalni tajnik Splošne zveze dela Belgije pravi o tem takole »Pogoji eksploatacije premogovnikov v nacionalnem obsegu se z uvedbo delavskih predstavnikov v vodstvu vsakega izmed številnih premogovnikov ne morejo izboljša ti, To rešitev odklanjamo, ku nočemo kompromitirati načela samouprave s eksperimentom ki ima že vnaprej določene slabe pogoje. Potrebna je za to popolna preosnova tehnično strukture«. Iz tega lahko zaključujemo, da je treba iskati rešitev v podržavijo-nju premogovnikov.
Zahteva po podržavljenj pa po mnenju Splošne zveze dela ne predstavlja samo akt solidarnosti z belgijskimi iu aarji, ampak tudi ustvarjenje primernih pogojev za ohranitev gospodarske aktivnosti dežele. S podržavljenjem bi se po mnenju istih krogov — dosegli trije cilji, ki bi bili izredno koristni i za rudarje i za skupnost. Predvsem bi se povečala varnost rudarjev in zvišal njihov življenjski standard. Zagotovila bi se jia tudi zadostna proizvodnja premoga in končno bi cene premogu padle na najnižjo motno raven.
Podržavljenje bi se uresničilo z osnovanjem enotnega podjetja javnega značaja — nacionalne družbe belgijskih premogovnikov — ki bi ob u-strezni kontroli uživalo široko avtonomijo v upravnem, tehničnem in finančnem pogledu. To bi po mnenju sindikalnih krogov predstavljalo elastično rešitev, ki bi omogočila, da v upravi te nacionalne družbe sodelujejo poleg proizvajalcev tudi potrošniki ter predstavniki vseh delavcev. Velika tehnična koncentracija, ki bi pri ustanovitvi te družbe nastala, bi omogočila izvedbo obsežnih del za izboljšanje delovne varnosti rudarjev ter za modernizacijo rudnikov pri čemer bi se primanjkljaji nerentabilnih rudnikov kompenzirali z viški rentabilnih rudnikov.
Nedavni izredni kongres Spložne zveze dela bi bil mora! dati dokončni odgovor, ali naj se sindikati sedaj angažirajo z vsemi svojimi sredstvi za nacionalizacijo. Odgovor v kongresni dvorani je bil enoten in jasen: Potrebno je takojšnje podržavljenje premogovnikov. Ta odločnost nakazuje, da se proti premoči zasebnega kapitala v eni od ključnih gospodarskih panog belgijskega gospodarstva lahko v kratkem pojavijo močnejše akcije belgijskih socialističnih sindikatov.
Nocoj premiera
«Čaj
in
simpatija»
ROBERT ANDERSON, outor nocojšnjega dela: Ca j in simpatija. Krstna predstava tega dela je bila 30. septembra 1953 Ethel tiarrymore Theatre,
HERB (M. Sancin):	Tom...
Tom-.. Očka j e...! Tom, ali spiš?
RALPH (Edvard Martinuzzi): Hello, Mary... Ralph, da... Hotel sem ti sporočiti, da se bom nekoliko zakasnil... No, da... Ljubim te! (Poliv STEVE — Ivo KUFERZIN)
LAURA (Štefka Drolčeva); ... Oh Bill! Se ti ne zdi...? Ničesar ni več med nama, kar bi rastlo...’ Oh Bill, saj veš, saj veš.
BILL (Jožko Lukeš): Za božjo voljo, Laura, kaj tu govoriš? Saj medeni tedni ne morejo trajati večno...
LAURA (Štefka Drolčeva): Tom, čez leta... ko boste o tem govorili... in govorili boste... saj boste dobri, kaj ne? (poleg TOM — Silvij Kobal)
PRIMORSKI DNEVNIK
4 -
m m i.i i sestahikk tov. mimihim Ckhmhtu v sri:vi:ii,n\ii
POUTIKA SDZ KRIVA ZA STANJE V ŠTEVERJANU
l>e bi imeli Steverjanei takšno upravo kot je v sovodeojski občini, tedaj ne bi nasedli govoricam, naj se priključijo h (iorici
V ponedeljek zvečer je lil na Valerišču v Steverjanu sestanek za listo občinske enotnosti, katerega se je udeležilo večje število vaščanov in na katerem je govoril o aktualnih vprašanjih občinski in pokrajinski kandidat tov. Mi-ladin Černe. Uvodoma je govornik poudaril važnost občinskih volitev po vaseh, pri katerih skupno nastopajo vse demokratične sile, ki želijo postaviti ljudsko upravo, ki bo skrbela za razvoj občin. Pri pokrajinskih volitvah nastopamo skupno z levičarskima strankama KPI in PSI, ker bomo s podporo demokratičnih italijanskih množic, k!
podpirajo našo borbo za narodne pravice v skladu z demokratičnimi načeli o pravicah manjšin, gotovo izvolili slovenskega predstavnika v pokrajinski svet.
Nadalje je tov. Černe govoril o vlogi politike Slovenske demokratske zveze v šte-verjanski občini. Vodstvo Slo. venske demokratske zveze je popolnoma zanemarilo štever-jansko občinsko upravo, kar ie imelo za posledico odsto-pitev treh županov ter občinskega tajnika in v končni fazi izgubo zaupanja' občanov v možnost, da se bodo razmere popravile. Oprijeli so se predlogov nekaterih ljudi,
PREBIVALCI DOLA BODO VOLILI ZA LISTO OBČINSKE ENOTNOSTI
Kandidati na tej listi jamčijo rešitev številnih važnih vprašanj
da bi se priključili k mestu. Kaj takega se ne sme zgoditi, ker je občinska avtonomija važno sredstvo za pravilen razvoj občinskega življenja in še posebej za pravice naše manjšine.
Ce bi imeli Steverjanei tako občinsko upravo, kakršno imajo v Sovodnjah, ki uživa zaradi svoje poštenosti, najširšo podporo prebivalstva, tedaj bi ne imeli razlogov, za nezaupljivost. Kljub temu pa so Steverjanei prepričani, da bodo sedanje volitve prelomnica v števerjanskem u-pravnem življenju, ker so sklenili izvoliti boljšo upravo, kot so jo imeli do sedaj. Boljšo upravo pa bodo imeli z izvolitvijo liste občinske enotnosti.
Borili se bodo za napeljavo elektrike, zgraditev pokopali' šča, avtobusnega postajališča v Bonelih in revizijo katastra
Prebivalstvo številnih zašel, kov v Dolu, ki se začenjajo pri Devetakih ter so razkropljeni vzdolž državne ceste vse do Jamelj, ki je zadnja vas v doberdobski občini, je z velikim zanimanjem sprejelo program liste občinske enotnosti, s katerim so se demokratični občinski svetovalci predstavili občanom dober-dobske občine.
Listo občinske enotnosti je sprejelo z veseljem predvsem zato, ker so na njej našli tri svoje vaščane, ki so jamstvo, da bodo njihove Številne težnje uresničene, Ker so jih že vstavili v program, s katerim so se predstavili volivcem.
Med temi zahtevami so za Doi sestavili sledeč program; «lzvedli bomo dokončno elektrifikacijo vseh zaselkov ob-č ne; da se zagotovi boljši dotok električne struje, bomo piedlagali zgraditev transformatorske kabine. Zboljšanje vodovodne mreže v Doberdobu in napeljavo vodovoda po zaselkih. Zgradili bomo avtobusno postajališče v Bonetih in novo pokopališče v Dolu. Zahtevali bomo revizijo katastra, zato da bo zemljiški davek urejen po resnični vrednosti zemljišča)).
Svetovalci so vaščanom tudi pojasnili, kako si zamišljajo uresničitev teh zahtev in kakšne koristi bodo imeli vaščani.
Dosedanja uprava je pri e-lektrifikaciji Dol popolnoma zanemarila. Večina zaselkov ie brez elektrike. V Devetakih imajo elektriko še izpred druge svetovne vojne, ko ,e Cotič dal zgraditi transformatorsko postajo, ker je rabil elektriko za pogon strojev v kamnolomu nad Devetaki. Vaščani bližnjih zaselkov so tedaj izkoristili ugodno priliko in si v skladu z možnostmi napeljali elektriko v hiše ir gospodarska poslopja.
Ze v Palkišču pa elektrike še vedno nimajo, čeprav so tik ob državni cesti, po kateri gre skoraj vsako minuto kakšno motorno vozilo. Tudi v gostilni pri g- Rozi, kakor pravijo po domače, si morajo svetiti z acetilenko.
V ostalih zaselkih je prav tako temno in ponoči človek ne ve, kam stopi. »Znižana loč» — petrolejka s slabo svetlobo — že od daleč pove, da domačih m v hiši, ampak da so kje pri sosedu. Zvečer je po teh hišah žalostno. Nimajo elektrike in zato tudi r.e morejo poslušati radia, ki bi jih lahko zabaval ob dolgih zimskih večernih uran.
Z velikim zadovoljstvom so sprejeli tisti del programa, ki predvideva gradnjo avtobusnega postajališča pri Bo-r.etih. Na tem kraju se vaščani nimajo kam zateči, ko ob slabem vremenu čakajo na avtobus. Kandidati liste občinske enotnosti so sklenili na tem mestu zgraditi primerno postajališče, da bo služilo za zavetje.
Predmet največje diskusije pr je predlog za revizijo katastra. Znano je, da je bil kataster napravljen že pred prvo svetovno vojno, ko so bili marsikje sadovnjaki, kjer
jih danes ni več, in ko so njive še orali, danes pa so pašniki ali podobno. Med prvo svetovno vojno so bili sadovnjaki uničeni, orne njive so spremenili v številna pokopališča za avstrijske vojake. Kmetom te njive niso več dale tistega dohodka kot pred vojno, toda italijanska uprava jim v skladu s temi spremembami ni hotela spremeniti davčne odmere. Za sadovnjak, ki je bil zabeležen samo v katastru, je moral kmet plačati tak davek kot da bi bil sadovnjak. Ta krivica * se dela tudi danes. Kmetje se nad njo upravičeno hudujejo ter se sprašujejo, kaj je delala dosedanja občinska uprava, da teh krivic sploh ni ugotovila, kaj šele, da bi jih odpravila. Občinski svetovalec tov. Viktor Vižintin je številnim občanom v Dolu to vprašanje pojasnil. Prizadeti kmetje so bili zadovoljni s tem, da se napravijo koraki za odpravo sedanjega stanja, ki je podlaga za krivično odmero davkov.
Volilna zborovanja lis) «0bčmske eno)nosli» in LNS na Goriškem
Četrtek 29. novembra ob 19. uri, za listo (Občinske enotnosti# zborovanje v dvorani prosvetnega društva v SOVODNJAH.
Petek 30. novembra ob 19. uri za (Listo naprednih Slovencev# zborovanje v dvorani prosvetnega društva v STAN-DREZU.
Sobota 1. decembra ob 19. uri, za »Listo naprednih Slovencev# zborovanje v dvorani prosvetnega društva v PEVMI.
Nedelja 2. decembra ob 11. uri zborovanje za listo »Občinske enotnosti# na sedežu v JAMLJAH.
099 OLIMPIJSKI DNEVNIK 999
Še štirje novi olimpijski rekordi Zlate	kolajne	v veslanju
Včerajšnji prvaki: Lahka atletika: Morrow (ZDA) - 200 m, Oerter (ZDA) - disk, Krzesinska (Polj.) - daljina, Da Silva (Braz.) - troskok - Veslanje: ZDA, SZ, Kanada, Italija - Sabljanje: Francija
MELBOURNE, 27.	—	Ne-
usmiljeno podiranje starih rekordov se je nadaljevalo tudi danes, peti dan olimpijskih 1-ger. V vseh štirih finalnih 'lahkoatletskih disciplinah na programu so bili doseženi novi olimpijski rekordi, od katerih eden je pomenil istočasno tudi izenačenje svetovnega rekorda. Na najvišjo stopnico častnega odra so se danes povzpeli po vrsti: Morrow (ZDA) z zmago v času novega olimpijskega rekorda v teku na 200 m, za njim drugi Američan Oerter z zmago z novim olimpijskim rekordom v metu kladiva, Poljakinja Krzesinska z zmago v skoku v daljino' s katerim je izenačila lastni ivetovni rekord ter končno Brazilijanec Da Silva z zmago v troskoku, kjer je bil tudi postavljen novi olimpijski rekord. Peti olimpijski rekord je bil dosežen tudi v izločilnih tekih na 80 m zapreke za ženske s časom 10”8.
Italijanski lahkoatleti danes niso dosegli pričakovanih u-spehov. Milena Greppijeva je bila izločena že v predtekin na 80 m z zaprekami medtem ko je največja italijanska na-
DEZURNA l.EK ARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Alba-nese Ul. Rossini 1, tel. 24-43.
— KINO —
CORSO. '7.00: «Bojni taksi# S. Hayden.
VERDI. 16.30: Varietč in film «Utrujeni bandoler#.
VITTORIA. 17.15: «Pristaniška kavarna#, V. Romance, M. P. Casilio.
CENTRALE. 17.00: »Sin kaznjenca#, L Rossi.
MODERNO. 17.00: »Jastrebov prelaz#.
VČERAJ NA GORIŠKEM SODIŠČU
PRED SODIŠČEM ZOPET
dva krivca prometnih nesreč
Včeraj sta se morala pred goriškim sodiščem zopet zagovarjati dva izmed številnih obtožencev, ki se vrste pred goriškim in drugimi sodišči zaradi nenamernega umora kolesarjev, pešcev ali motociklistov. Do prometnih ne-sieč pride na žalost vedno bolj pogostoma.
Najprej j>e je moral zagovarjati pred sodniki 35-letni Leandro Dorigo iz Pradama-na Ul. Lavoria 7. Obtoženi Dorigo je 6- januarja letos na glavni cesti Gorica - Videm, nekaj m«trov pred križiščem, kjer se odcepi cesta v Manzano, povozil z motociklom pešca Lina Oliva iz Manzana. Olivo se je skupno s prijatelji vračal proti domu, ko je obtoženi Dorigo nenadoma zavozil vanj. Priča Rizzien, ki je včeraj govoril na sodišču je izjavil, da je bil Olivo na njegovi levi strani, vendar dovolj ob strani ceste, da bi se mu Dorigo lahko izognil. Medtem pa je ta trdil, da ga je nekaj metrov pred križiščem zaslepila luč nekega avtomobila, ki mu privozil naproti in zaradi tega sploh ni opazil nesrečnega Oliva.
Pri prometni nesreči je bil Olivo zelo hudo ranjen in je na prejetih pokodbah umrl 9. januarja v krminski bolniš. nict, kamor so ga pripeljali takoj po nesreči.
Tudi zadnji Dorigov izgovor o avtomobilu, ki je imel premočne luči ni odgovarjal resnici,
Zaradi tega je bil Leandro Dorigo obsojen pogojno na 4 mesece zapora, ter na plačilo sodnih stroškov.
• • *
Drugi obtoženec je bil 26-
letni Renato Giugovaz Fabiani iz Trsta Ul. Apiari 26. Ta je bil obtožen, da je s svojim avtomobilom Fiat 1100 2. decembra lanskega leta povozil v Ronkah do smrti delavca Antonia Fort iz Ronk.
Fabiani je omenjenega dne vozil iz Tržiča proti Gradiški, v Ronkah je v Ul. Redipuglia opazil pred seboj pešca, k: je v desni roki vozil moško kolo. Pešec je bil na njegovi desni strani, toda nekaj sekund preden je privozil do njega je možak nenadoma s kolesom krenil na levo. Seveda je prišel pod kolesa avtomobila in je na mestu ostal mrtev. Pozneje so ugotovili, da je bil nesrečni Fort precej vinjen in je kljub prošnjam in navodilom prijateljev odšel iz gostilne proti domu.
Goriško sodišče je Tržačana Fabianija oprostilo
JLestvice
KLASIFIKACIJA PO VREDNOSTI KOLAJN zlata srebr. bron. 16 6 3 2 2 1
11
ZDA SZ
Švedska Nemčija Italija
Avstralija	12	5
V. Britanija	112
Francija	112
Poljska	111
Kanada	lil
Norveška	1
N. Zelandija 1 CSR	1
Brazilija	1
Madžarska	1	1
Danska	1
Argentina	1
Islandija	1
Finska	2
Koreja	1
Iran	1
Grčija	1
Avstrija	1
Švica	1
KLASIFIKACIJA PO TOČKAH ZA KOLAJNE ZDA 118, SZ 61, Nemčija 26, Italija	23,	Švedska	19,
Avstralija	16,	V.	Britanija
10, Francija 10, Poljska 9, Kanada 9, Norveška 6, N. Zelandija 5, CSR 5, Brazilija 3, Madžarska 4, Argentina 3, Danska 3, Islandija! Finska 2, Koreja 1, Iran 1, Grčija 1, Avstrija 1. Švica 1.
KLASIFIKACIJA PO TOČKAH PRVE SE-STORICE V FINALU ZDA 196, SZ 120, Avstralija 45, Italija 39, Poljska 33, Francija 22, Nemčija 21, V. Britanija 18, Švedska 17, Iran 15, Madžarska 15, Kanada 15, Koreja 11, Norveška 10, Finska 10, CSR 9, Trinidad 7, Brazilija 7, Japonska 6, N. Zelandija 6, Argentina 6, Islandija 5, Grčija 4, Avstrija 4, Nigerija 2, Bolgarija 2, Jugoslavija 1, J. Afrika 1, Malesija 1.
nim metom, Lorger pa se je si, trikrat Amerikanci in po 1070 točk, 2. Hall (Švedska) veslanju glede na kolajne je Carlosa (Avstral.) po9°°^
3’54” 1030, 3. Coomer (Avstral.) naslednji:	Enguibarian (bZ)	u,
3’57” 1015 točk, 4. Modlrich	ZDA	3	2	1	gosza. (Polj.) po točkam _ t
z lahkoto uvrstil v finale v teku na 110 m z zaprekami.
S svoj,mi napori so za letošnjo olimpiado končali veslači. V sedmih finalnih vožnjah, so dvakrat zmagali Ru-
enkrat Kanadčani in Italijani.
Današnji program je poleg teh obsegal se finale v floretu za posameznike. Zlato kolajno je osvojil Francoz D’0-riola.
LAHKA	AT
da za zlato kolajno v lahki atletiki — Consolini bil v metu diska šele šesti.
Od jugoslovanskih lahkoat-letov sta danes tekmovala dva. Radoševič je v metu di-
TEK
NA 80 m Z ZAPREKAMI
12 tekmovalk se je iz izločilnih saupin kvalificiralo v polfinale in iz dveh skupin v polfinalu 6 tekmovalk v finale. Finalistke so:
1. skup.: 1. Strickland (Avstralija) 10”8 (izenačen olimpijski rekord), 2. Kohler (Nemčija) 10"8,	3. Golubnickaja (SZ) 11”.
2. skup.: 1. Bystrova (SZ) 11”, 2. Thorwer (Avstralija) 11”1, 3. Cooke (Avstralija) 11”1.
TEK
NA 110 m Z ZAPREKAMI
Po prvj trije iz vsakega predteka so se kvalificirali v finale. Finalisti so:	Davis
(ZDA) 14”, 2. Roudnitska (Fr.) 14"3, Razm (Pak.) 14”5, Shan-) kle (Nemč.) 14”2, Burger (J. Afr.) 14”4, Calhoun (ZDA) 14"1, Lorger (Jug.) 14’6, Bernard (Fr.) 14”7, Lauer (Nemč.) 14”2, Inglesias (Kuba) 14”3, Stoljarov (SZ) 14”3.
Lorger si je vstop v finale zagotovil brez naprezanja. Na drugem mestu je bil od starta do cilja.
TEK NA 200 m Finale
1. Morrow (ZDA) 20”6 (nov olimpijski rekord) prejšnjega je imel Ovvens z 20”7), 2. Stan-field (ZDA) 20”7, 3. Baker (ZDA) 20 ’9, 4. Agostini (Trin.), 5. Tokarev (SZ), 6. Cenceicao (Braz.).
MET DISKA Finale
Minimalno mero 47 m za vstop v finale je doseglo 16 atletov, med njimi Palijan Con-solipi z metom 49.23 m in Jugoslovan Radoševič z metom 47.93. V finalu je bi) vrstni red naslednji:
1. Oerter (ZDA) 56.36 (nov olimpijski rekord), 2. Gordien (ZDA) 54.81, 3. Koch (ZDA) 54.40, 4. Pharoah (V. B.) 54.27, 5. Grigalka (SZ) 52.37, 6. Consolini (It.) 52.21, 7. Klics (Madžarska) 51.82,	8. Radoševič
(Jug.) 51.52, 9. Matejev (SZ) 51.38, 10. Carr (V. B.) 50.72. DALJINA — ZENSKE Finale
12 atletinj je preskočilo minimalno dolžino 5.70 m. Vrstni red v finalu:
1. Dunska Krzesinska (Poljska) 6.35 (nov olimpijski in izenačen njen lastni svetovni rekord), 2. VVhite (ZDA) 6.09. 3. Darlichili (SZ) 6.07, 4. Fisch (Nemč.) 5.89, 5. Lambert (Fr.) 5.88, 6. Chaprounova (SZ) 5.85, 7. VVeigel (N. Zel.) 5.85.
TROSKOK
Finale
Minimalno dolžino 14.80 m je preskočilo 21 atletov. V finalu je najprej Islandec Eiknars-son postavil nov olimpijski rekord, katerega pa je rakoj nato zrušil Brazilijanec Da Silva. Rezultati v finalu:
1. Da Silva (Braz.) 16.35 m,
2. Eiknarsson (Isl.) 16.25, 3. Kreer (SZ) 16.02,	4.	Sharpe
(ZDA) 15.88, 5. Rehak (CSR) 15.85, 6. Sčerbakov (SZ) 15.80.
Polfinale 3000 m Z ZAPREKAMI
1. skup.: 1. Rozsnyoy (Madž.) 8'46”6, 2. Disley (V. B.) 8’46”6,
3. Larsen (Norv.) 8’46”6, 4. Jones (ZDA) 8’47”4, 5. Krzysko-
2. skup.: 1. Shirley (V. B.) 8’52”6, 2. Rjichine (SZ) 8’53”, 3. Lauter (Nemč.) 8’53”,	4.
Brasher (V. B.) 8’53’8, 5. Roz-bins (Avstral.) 8’53”8 itd.
Prvih 5 iz visake skupine gre v finale.
Peteroboj
(Moderni)
Vrstni red v četrti disciplini — plavanju:
1. Deruiguine (SZ) 3’46”
(Madž.) 3’58”	1.010	točk, 5.
Hudson (V.B.) 4’02” 990, 6. No-vikov (SZ) 4’03” 985, 7. Lambert (ZDA) 4’05” 975, 8. Cer-ny (CSR) 4'08” 960, 9. Facchini (It.) 4'10” 950, 10. Perez (Meh.) 4’12” 940.
Po četrti disciplini je vrstni red naslednji:
1. Hall (Šv.) 3669. 2. Korho-nen (Fin.) 3607.5, 3. Manonen (Fin.) 36C7, 4. Lambert (ZDA) 3607, 5. Eenedek (Madž.) 3519, 6. Novikov (SZ) 3517.5, 7. An-dre (ZDA) 3501.5, 8. Mier (Meh.) 3376.5, 9. Tarassov (SZ) 3293. 10. Bodi (Madž.) 3271.5.
Moštveni vrstni red po 4. disciplini:
1. ZDA 10.368, 2. SZ 10.111.5. 3. Finska 9.795.5, 4. Madžarska 9.413.5, itd.
VESLANJE
SKIFF	8’29”2, 3. SZ 8’31”0, 4. Poljska
Finale	] 8’31”5.
1. Ivanov (SZ) 8'02"5, 2. Ma- j ČETVEREC BREZ KRMARJA
ckenzie (Avstralija) 8’07”7, 3. Kelly (ZDA) 8’11’T, 4. Kučer-ka (Poljska).
Finale v skiffu je bil zelo razburljiv. Tri četrt proge je vodil Avstralec Mackenzie, pol čolna za njim je vozil Kelly, nato spet z razdaljo pol čolna Kučerka in v isti razdalji kot zadnji tvanov. Pri 200 m je Kelly napadel Mackenzia, ki pa je napad vzdržal. Tedaj j® z gigantskimi zamahi potegni! komaj 18-letni moskovski študent, prehitel po vrsti Kučer-ko in Kellyja, nato pa v krasni vožnji še Mackenzia, katerega je do cilja pustil za seboj za dve dolžini čolna.
DOUBLE SCULL 1. Sovjetska zveza (Cukalov-Berkotov) 7’24”0, 2. ZDA 7’32"2, 3. Avstralija 7’37”4, 4. Nemčija 7’41”7.
Zmaga sovjetske dvojice je bila nesporna. Ameriški čoln je.zaostal za-štiri dolžine. DVOJEC BREZ KRMARJA 1. ZDA 7’55”4, 2. SZ 8’03”9 3. Avstrija 8’11”8, 4. Avstralija 8’22”2.
DVOJEC S KRMARJEM 1. ZDA 8’26”1,	2.	Nemčija
1. Kanada 7’08’T,	2. ZDA
7’18”4, 3. Francija 7’20”9, 4. 1-talija 7’22”5.
Evropski prvaki — Italijani so v tej disciplini razočarali.
CETVEREC S KRMARJEM
L Italija 7’19”4, 2. Švedska
7’22”4, 3. Finska 7’30' 8, 4. Avstralija 7’3I”1.
Italijanski čoln z veslači in krmarjem Vanzinom, Sghei-zom. Winklerjem in Trincavel-lijem je vodil od začetka do konca. Veslal je v novi razporeditvi posadke. Tudi švedskega čolna nista ostala nasprotnika nikoli ovirala v borbi za drugo mesto.
OSMEREC
1. ZDA 6’35”2,	2. Kanada
6’37”1, 3. Avstralija 6 39”2, 4. Švedska 6’48”1.
Borba za prvo mesto je bila zelo ostra. Do treh četrtin proge so se v isti vrsti borili za zmago ameriški, kanadski in avstralski čoln. Dva ameriška veslača sta se na cilju od napora onesvestila. To je že osma zaporedna olimpijska zmaga Američanov v osmercu.
Končni vrstni red držav v
SZ
Kanada
Italija
Avstralija
Nemčija
Švedska
Avstrija
Francija
Finska
Sabljanje
FLORET POSAMEZNIKI Finale
1. D’Or:ola (Fr.) 6 zmag in 1 poraz. 2. Bergamini (It.) 5 zmag, 2 poraza, 3. Spallino (It.) 5 zmag in 2 poraza, 4. Jay (V.B.) 4 zmage, 3 porazi, 5. Gyuricza (Madž.) 3 zmage. 4 porazi, 6. Netter (Fr.)	3
zmage in 4 porazi. 7. Midler (SZ) 2zmagi in 5poraz„ 8. Paul (V.B.) 0 zmag in 7 porazov,
Košarka
Polfinale
ZDA - Bolgarija 85:44. Francija - Cile 71:60. Formoza Singapur 67:64.
Boks
MEDNARODNI NOGOMET
Danes v Londonu
Anglija - Jugoslavija
Toplek center namesto Ognjanova, Čonč zveza na mesto Milutinoviča, Rajkov krilo namesto Petakoviča
ska zavzel 8. mesto s solid- vviak (Poljska) 8'48 itd.
LONDON. 27. — Ves London in vsa Anglija živita v pričakovanju jutrišnje nogometne tekme med Anglijo in Jugoslavijo, ki jo smatrajo tu za nekako »tekmo leta# angleške reprezentance. Po
porazu jugoslovanskih nogo- , .	„„	...	  .
metašev proti Škotski so An- D.ckmson^ Matthe ws._ Bro°ks, gleži prepričani, da bodo ju-
škov; Rajkov, Conč, Toplak, Vukas, Zebec. Nova sta torej cela desna stran napada in center.
Angleži bodo nartopili v naslednji postavi:	Dichburn;
Hall. Byrne, Clayton, WrighL
tri slavili svojo prvo zmago nač Jugoslovani, s katero bi oprali lanski poraz v Beogradu in predlaski neodločeni rezultat v Londonu.
Angleži imajo letos odlično bilanco: 5 zmag in 3 ne-bdločene rezultate. Bilanca Jugoslovanov pa je letos naravnost porazna. Njihovo moštvo se nikakor ne more vi-grati in so ga morali po tekmi s Škotsko ponovno spremeniti.
Tako bo jugoslovanska reprezentanca za jutrišnjo tekmo naslednja; Beara; Belin, Stankovič; Tasič, Horvat, Bo-
Finney, Haynes, Blunstone.
Potek tekme bo prenašal radio Ljubljana (in radio Koper) z začetkom ob 15.30.
Hokej na travi
Belgija - Nemčija 3:0. Pakistan - N. Zelandija 5:1.
Nogomet
Avstralija - Japonska 2:0. V polfinalu igra*a danes Jugoslavija in ZDA.
MUSJA KATEGORIJA Osmina finala:	Stolnikov
(SZ) tolče Burrinija (It.) po točkah. Spings (V.B.) tolče Laudia (Arg.) po točkah. Cald-well (Irs.) tolče Yashwea (Bir.) zaradi prekinitve borbe. Do-brescu (Rom.) tolče Bonusa (Filip.) po točkah. Perez (ZDA) tolče Majdlocha (CSR) po točkah. Batchelor (Av«tral.) tolče Kukiera (Polj.) po točkah PERESNA KATEGORIJA Osmina finala:	Sarronov
(SZ) tolče Cossio (It.) po točkah. Niebzwiebzki (Polj.) tolče Leischinga (J. Afr.) po točkah. Falfan (Arg.) tolče Whi-ta (Pak.) zaradi prekinitve dvoboja. De Souza (Fr.) tolče Thayansilpa (Taj.) po točkah. Nicholls (V.B.) tolče Hazarda (Avstral.) po točkah. Susuki (Jap.) tolče Yaichaita (Bir.) po točkah. Hamalainen (Fin.) tolče Scnroterja (Nem.) po točkah
PETELINJA KATEGORIJA Izločilne borbe:	Sitri (It.)
tolče Rashida (Pak.) po točkah. Reilly (V.B.) tolče Hel-lebuycha (Bel.) po točkah. Behrendt (Nem.) tolče Ottse-na (Dan.) zaradi predaje.
Osmina finala:	Tomaselli
(Arg.) tolče Limcharerna (Taj.) po točkah. Chung Song (Koreja) tolče Batha (Avstral.) po točkah.
Četrtfinale: Barrientos (Cile) točke Stefanika (Pol.) po točkah. Jofre (Braz.) tolče Theinmyinta (Bir.) po točkah.
LAHKI WELTF,R Osmina finala:	Loubscher
(J. Afr.) tolče Masona (Kan.) po točkah. Shaw (ZDA) tolče
den (»Fr.) tolče Perryja U»-> po točkah, Milewski (voipt tolče Ninivuorija (Fin.) po kah. Kurschat ' (Nem.) o Espinoso (Filip.) po točka«;
Neci (It.) tolče Rotha (Ne®' po točkah. Hwang (Korepaj tolče Los Santosa <FillP'' radi diskvalifikacije. scu (Rom.) tolče Peterse** (Danska) po točkah. Marcih* (Arg.) tolče Potešila ( po točkah
V četrtfinale so se kvah cirali:	Marcilla (Arg.)-
(It.). Saluden (Fr.), Hw#»g (Kor.). Dimitrescu (K0®'; Loubscher (J. Afr.),
(ZDA) in Enguibarian O SREDNJA KATEGORIJA Izločilne borbe: Rinaldi • tolče Andersena (Dan.) točkah. Wemhoner (Nem■) . če Redrupa (V.B.) po t0 Zalazar (Arg.) tolče Sl0 (Šved.) po točkah. Tor,v. (CSR) tolče Richterja strija) po točkah. Tapin . le) tolče Piorkowskega IP°^V zaradi prekinitve boja. C*13 (SZ) tolče Hosacka (Kan.) P točkah. Libeer (Fr.)	0
Pya (Kor.) po točkah.
Osmina finala: Bvrne ( tolče Hovaneca (CSR) diskvalifikacije. Molina (Z tolče Griffithsa (Avstral.) P točkah. Vairolatt (Fr.)	0
Baika (Kor.) zaradi predaj • LAHKA KATEGORIJA Osmina finala: Beattie (
,oly!a
nada) tolče Chundakosvsi
(Taj.) po točkah
Laguetk°
(SZ) tolče Ishimarua tJaP-
po
\T B)
točkah. Mo Taggard (*■ ’ tolče Javasurija (Ceyl°n) točkah.
V četrtfinale so 1 se
kval#'
cirali: Eeattie (Kan.),
Vair°-
latto (Fr.). Kurschat Mc Taggart (V.B.), (Irs.). Milewski (Polj) na (ZDAj in Laguetko
)■
Byrne Idoli* i (SZ)*
ouzovorm ureanilc
 STANISLAV HENKO
1'lska Tiskarski zavod ZTT ■
T t*
KINO SKEDENJ
predvaja danes 28. t-. ob 18. uri šaljiv muzik«* len film:
*MIKROFON JE VA5»
KINOPROSEK-KONfOVg
predvaja djnes 28. t. m; ob 19.30 Minerva #,in'
jgoieorevnitiljoliiiirf
Igrajo:	A. M. Ferrero
in Cosetta Greco Mladini izpod 16 tet
vstop prepovedan
predvaja danes 28. t. m. z začetkom ob 18. uri METRO barvni film:
«MED DVEMA ŽENAMA>
Igrajo: VAN JOHNSON, L ION E L BARRYMORE in GLORIA DF, HAVEN Med dvema srcema, med dvema ognjema, med rdeče* t laško in plavolasko
V nedeljo 2. decembra bo pod okriljem ZSPD gostovalo v Gorici gledališče iz Nove Gorice s komedijo Avera Hopvooda
€ VZORNI SOPROG»
Prva uprizoritev bo popoldne ob 16. uri, druga pa zvečer ob 20. uri v Prosveti., dvorani na Korzu Verdi Predprodaja vstopnic od petka dalje na Prosveti in v kavarni Bratuž. Cene; 1. prostori 200 lir, 2. prostori 150 lir in stojišča 100 lir
mtc ie sonet
00000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000300000000000000000000000000CJO®1
nnRRICA ČOSIČ načrt pustolovščina.# Uča se je malo zamislil, zbiral dejstva M nadnju tudi z močjo njene oblasti.
eo	Kil	Jimhnii	™ivor,	o	rr,„	t«	ni	«Tovariša,	hotel	bi z vama sedaj govoriti kakor s članom9
partije. Vajino stališče vodi...# je začel Pavle.
Poskus, da bi uporabil avtoriteto partijskega vodje, je. bolj naježil odnose med njimi; Pavle je sklenil, da bo sklic« partijski sestanek. Povedal jima je to, vstal in odšel iz koim ' Oplazil ga je veter in ga obsul s snegom. Stražar Pre.g kolibo ga Je s kašljanjem opozoril, da ga je bil opazil. Pa,f je prispel do vrat koče, kjer je bila nastanjena prva ce > pridržal korak in pomislil: ,Bi z vsakim posebej govoril Pr sestankom?’
V kolibi je nekdo bral. Pavle je začudeno prisluhnil: J* bere v tem času, kaj bere Naslonil je uho na vrata. Iz „e je prihajal tih glas: «...partizani, obkoljeni ste! Nimate j streliva in ne orožja. S čim se boste borili? Za koga P°Pa<j^,č9 Za Moskvo?! Stalingrad je zavzet, Moskva obkoljena. armada razpada. Tito je v Bosni razbit in bega z ostank štaba po planinah, če hočete rešiti svoja in svojih ^ruZKo življenja, odvrzite orožje in pojdite domov. Kdor se .ne predal do prvega januarja, mu bosta uničena družina premoženje...#	.	^
Pavle je poznal besedilo in tudi bralca. Nemški 'eta^eio
Uča je zabliskal z velikimi črnimi očmi, se srečal z vprašujočim in trdovratnim Pavletovim pogledom ter se na videz mirno zagledal v zemljevid. Samo gibi njegovih prstov, ki so mečkali kraje zamazanega in scefranega zemljevida, so izdajali nervoznost. Malo je pomolčal, nato pa spregovoril, prizadevajte si, da bi bil hladnokrven:
«SaJ v glavnem poznaš moje mnenje. Nocoj sem še bolj prepričan, da je pravilno, kakor včeraj, ker sem ves dan razmišljal. Če bomo ravnali drugače, nas bodo popolnoma uničili. Kaj pa ti predlagaš? Ne misliš vendar, da bi morali storiti tako, kakor si včeraj govoril?#
»Mislimi Poglej, zakaj...# in Pavle je počasi in na široko razložil svoje prepričanje, da se odred lahko reši pred uničenjem samo, če se razdeli na dve četi; če bi se te dve četi prebili z Jastrebca in se v dveh smereh premaknili h Ko-paoniku in Sumadiji. Prepričan je bil, da bi s tem manevrom izigrali nemško ofenzivo.
»Tvoj predlog je čisto navadna pustolovščina!# je samozavestno dejal Uča.
»Kako pa govoriš? Kaj pa ti je danes? Saj si izgubil živce in prišel ob pamet! Za odred gre, za ,biti ali ne biti’. Eno ali drugo je odvisno samo od nas treh, ti pa se takole...# je Pavletu od jeze trepetal glas.
«Vedem se natančno tako, kakor se mora vesti človek v moji koži. No, da ti zdaj pojasnim, zakaj mislim, da je tvoj
načrt pustolovščina.# Uča se je malo zamislil, zbiral dejstva in se naprezal, da bi bil čimbolj miren, čeprav se mu to ni hotelo posrečiti. «Sicer pa tu ni nikakršne filozofije. Pohod v neosvobojene kraje, globoko v sovražno zaledje, polno garnizonov in četniških odredov, s slabo oboroženimi, na pol bosimi ljudmi, po takšnem snegu, je dejansko pustolovščina in samomor. Moje trdno prepričanje je, da je za nas edini izhod: ostati na Jastrebcu.# Uča je govoril dolgo in samozavestno, meneč, da je on najbolj poklican odločati o teh stvareh.
Medtem ko je Uča govoril, je Pavle gledal v zemljo in mečkal kodre svojih gostih, kostanjevih las, poln najbolj črnih slutenj. To je prvi primer, da imata z Učom popolnoma drugačno mnenje o vojaških stvareh. Uča je slovel kot odličen komandant, spreten, odločen in hraber. O vojaških stvareh je v odredu odločal skoraj popolnoma samostojno, Pavle pa se je formalno z njim strinjal in mu prepuščal prvo besedo. Razdor med njima v najbolj kritičnem trenutku, je mislil Pavle, bo privedel odred v pogubo, ni pa vedel, kako bi se mu izognil. Privoliti v njegov predlog nikakor ni mogel. To bi pomenilo iti v pogubo.
Premišljajoč o tem, ni Uču takoj odgovoril.
«Mislim, da je tebe, Pavle, zgrabil spreplah. Brez streliva smo, sneg je, ti pa bi rad, da bi šli v četniško gnezdo, in povrh vsega še v ravnino,# je tiho dejal Gvozden in se nepremično zagledal v Pavleta, kakor da ocenjuje učinek svojih besed.
»Počasi, počasi!# ga je prekinil Pavle. »Jasno mi je. Ne mene, pač pa vas je zagrabil preplah. Za nas ni sovražnega zaledja!# — Pavle se je nenadoma zamišljen ustavil.
»Jaz se strinjam z Učom,# se je po kratkem molčanju oglasil Gvozden in pogledal Pavleta.
Umolknili so. Veter se je besno zaganjal v kolibo.
Pavle je razmišljal, kaj naj stori. Odkar je padel njegov namestnik, je opravljal tudi posle partijskega vodje. Po njegovem mnenju mu v takšnih okoliščinah ostane edini izhod, da uporabi tudi vse pravice, ki mu jih daje partija. Treba je
so ga pred nekaj dnevi trosili iz letala, je bral Sima. -Za, je se je najstrašnejše... S čim se bojevati proti strahu?--zaskrbljeno in vznemirjeno pomislil. Bilo mu je težko, a^asi prisluškoval, pa je zakašljal, da bi ga slišali in nato P0^ vstopil v kolibo.	v
Ob ognju so sedeli trije partizani. Komisarjev P^^jcof tem času in tem trenutku jih je zmedel. Obnašali so se K rokomavharji, ki so jih zalotili pri kraji.	,g ift
«Zakaj ne spite, tovariši?# jih je mirno ogovoril PaV sedel k njim.	bivji
«Mraz nam je. Ni mogoče spati,# mu je odvrnil Ac&> ,jSicc letalski narednik, ki je jeseni prebegnil iz Nedičeve P straže k partizanom.
(Nadaljevanje
sledi)