P. Krizostom
Sveti Tarzicij.
l\akor golobček v svoji nedolžnosti po rimskih ulicah v beli haljici plava mali Tarzicij —-------
Angeli ga spremljaio.
Na rokah ga nosijo,
z lučkami mu svetijo
po rimskih ulicah v beli haljici.
Kakor golobček v svoji nedolžnosti z zlatim obročem v laseh, z velikim ognjem v očeh. Na prsih nosi zaklad — Ijubezni evharistične pečat — v svilnat pajčolan zavit, z rožami zlatimi obšit. Krčevito ga pritiska na srce.
»Hej, Tarzicij, kam? Kaj skrivaš na prsih?«
»Moj Jezus, za ves svet te ne dam!«
Kakor zveri so se nanj navalili, da bi mu saklad izvili ispod nežnih prstov.
Kri je haljico njegovo pordečila.
Velike njegove Ijubezni nobena sila ni zdrobila, nobena moč njegovih prstov razklenila.
*
Mali Tarzicij v  belordeei haljiei kakor golobček v svoji nedolžnosti sredi rimske ulice — $pi.
Angeli so se čezenj sklonili, angeli so ga pobrali, mučenca neskončne Skrivnosti v nebo odpeljali —-------

35