3 nč.
70. številka.
z8 petek 12. junija 1896
(y Trsta, v četrtek zvečer dne 9. junija 1896.)
Tečaj XXI.
„IDINOIT"
izhaja po trikrat na teden ▼ leatili it-danjih ob tovklh, 6«tvtklh iti sobotnh. Zjitranje izdani« iz-h »j a ob 6, uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari rečer. — Obojno izdanje stan«: ta Jeilenmesec . f. 1.—, i*v*n Avstrije f. 1.50 u tri meaeo . . . 3 — , , , 4.50 ie pol leta ...«.- . ,, , »._ ca leto . . . 12.— . , Naročnino Jo plačevat! naprej na urtibi fcrsz priložene naročnin« a« oprava oo ozira.
PoHMuićue fitevilk« sa dobivajo t p> j-dajalnlcah tobaka v Irntu po S nvr. izven Trata po 4 aif.
EDINOST
Oglati m račune po tarifu ▼ petita; sa naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obaega navadnih vratic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaČi oglasi itd. ae računajo po pogodbi.
Vai dopiai noj aa poiiljajo uredništvu nliea Caaerma M. 13. Vsako pismo mora biti frankorano, ker nefrankovana ae n* aprejainajo, Rokopiai ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglaa« sprejema ttftravniMt.ro ulina Moliuo piv nolo h*t. 3, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Odprt« reklama eije ao proate poštnina.
Ili
MNHMM Ji
Rovinjska logika.
Nedavno temu obrnila se je trgovinska zbornica v Zagrebu do trgovinske zbornice v Rovinju radi nekih informacij. Zagrebška zbornica je seveda pisala v hrvatskem jeziku. A zbornica v Rovinju je jednostavno zavrnila dopis, češ, da ne pozna tega jezika. Zato naj zbornica v Zagrebu pile v takem jeziku, katerega razume zbornica v Rovinju.
To je nagi dogodek! Kdo je pri tem postopal breztaktno, tega ne treba praviti. Zbornici v Rovinju je bila absolutna dolžnost vsprejeti dopis zbornice v Zagrebu, in potem odgovoriti na istega v hrvatskem, ali pa, če jim to res ne bi bilo mogoče, vsaj v italijanskem jeziku. Seveda se izgo-vatja zbornica v Rovinju, da ne razume hrvatskega jezika in zahteva vso zaresnostjo od zbornice v Zagreba, naj jej poslednja dopisuje v jezika, kojega razume ona (zbornica v Rovinju namreč).
Sam Bog vedi, iz katerega vira zajema rovinjska gospoda svojo modrost in svojo logiko: zbornici v Rovinju ne treba poznati hrvatskega jezika, zbornica v Zagrebu pa bi morala poznati italijanski jezik. In vse to de ob dejstvu: da je v deieli, v koji posluje rovinjska zbornica, večina prebivalstva hrvatska, dočim v deželi, v koji posluje zagrebška zbornica, Italijanov niti ni. Po naši logiki torej, ki pa ni rovinjska, je rovinjski zbornici nerazmerno veča dolžnost, poznati hrvatski jezik, nego pa zagrebški, poznati italijanski jezik. Tako nam pravi zdravi človeški razum; toda v onem reservoirju, iz kojega zajemajo rovinjska in italijanska gospoda sploh, meuda ni logike in ni zdrave človeške pameti.
Kakor pa je že pri poreški .Istri" starodavna navada, da dvigne svojega rojstva kosti, kjer koli treba hiteti na pomoč — krivici, tako se je oglasil poreški listič tudi to pot, da vzame pod svoje peruti — rovinjsko logiko.
•Istrra* se kar čudi Kropa, ki »o ga zagnali
hrvatski listi radi breztaktnosti in popolnega ne-dostajanja vsakoršne uljudnosti v zbornici rovinjski. Poreški listič podpira seveda tudi menenje, da bi bila zbornica v Zagrebu morala pi*ati italijanski, ker je uradni jezik zbornice v Rovinju italijanaki. Ali gosp6da: uradni jezik zboroici v Zagrebu je pa hrvatski. To poslednje dejstvo se istotako ne da premeniti. Kaj storiti torej o tem stanju stvari P Ta treba uljudnosti na obeh straneh: zbornica v Zagrebu naj vsprejema italijanske in zbornica ▼ Rovinju hrvatske dopise. In ponoviti treba tu tehtno dejstvo, da v območju zbornice rovinjske je ogromno hrvatskega življa, dočim v območju zbornice zagrebške Italijanov niti ni, iz česar sledi najjedno-stavniša posledica: da je zbornici v Rovinju veča dolžnost poznati hrvatski jezik, nego pa zbornici v Zagrebu, poznati italijanski jezik.
V svoji stiski in zadregi pohitel je poreški listič cel6 v Pariz po argumentov, da dokaže, kako neuljudna je zbornica v Zagrebu nasproti zbornici v Rovinju. Vsklika namreč: ,Sto proti jednemu bi hoteli staviti, da oni v Zagrebu, ako bi jim bilo pisati v Pariz, ne bi pisali v hrvatskem jeziku. Ako torej umo pisati francoski, koliko la-glje bi pisali torej italijanski!*
Morda ima prav poreški listič, da bi j zbornica v Zagrebu utegnila pisati v Pariz — fiancozki; nima pa prav, da izvaja iz tega dolžnost zbornici v Zagrebu, da bi morala pisati v Rovinj — italijanski. Ali se italijanska gospoda niso prav nič učili zemljepisja in etnografije, da ne vedo, da je vendar nekoliko razlike v državnopravnih in etnograflčnih odnošajih Pariza in — Rovinja. Pariz je za nas inozemstvo, dočim sta Istra in Hrvatska sosednji deželi, stoječi pod varstvom jedne in iste dinastije; sestri sti si v toliko, da narodnost Hrvatske sestavlja tudi večino prebivalstva Istre Zbornici v Parizu je menda nekoliko manja dolžnost poznati
PODLISTEK.
Naiel ga Je!
Httm oreška,; Češki spisal 1. HoliJta; prevei I. P.
(Dalje),
Ko pa je minolo že pol leta, začel je gospod oficijal že resneje in previdneje premišljati o tej stvari — namreč o onih dveh desetakih...
„To ni kar tako... Za tem grmom tiči zajec. .. Moram malo pogledati k njemu,.. .w
.Milostljivega gospoda ni doma11, rekla mu je gospodinja Petelinčkova,
„Tako ? Kedaj se pa vrne ?*
.Rekel je, tako črez tri mesece enkrat".
„Glej, glej — torej odpotoval je____ Skoro
sem ga bil sumničil..rekel si je gosp. oficijal odhajaje. Mislil je zopet boljše o Petelinčku.
Necega popoludue odpeljala se je gospa ofi-cijalova na obisk k teti na kmete. Gospod oficijal se je silno dolgočasil.... Kaj naj počne ? V gledišče pojde. Predstavljajo .Gospoda ravnatelja* — pravijo, da je igra kaj lepa.
Kupil si je listek za sedež v piitličju. Sčlje komodno na žametast stol, osnažil si naočnike, razgleda! ai občinstvo, čakaje bodočih stvarij. Pregledavši vse gledišče, kolikor sta mu dopuščala vid in gledalo, počel je opaževati svoje sosede. Sedež poleg njega bil ie prazen, toda ravno o prvem zvonenji sel je nanj neki mlad mož.
a
Običajni glediščni pozdrav, ob katerem se
niti ne pogleda na osebo---toda gospod
oficijal je pogledal.
.Kaj, za Boga ? ! Petelinček, Ti ?u .A — Krajček \u .Torej si se že povrnil ?* „Da — da — pardon — zavesa se dviga... Tiho... .u
A kakor hitro je zavesa padla, rekel je gospod Petelinček : »Dovli, grem po gledalo..
„Posodim Ti svoje", — ponudil je gospod oficijal.
.Hvala Ti lepa — potrebuješ je sam.. .* In že je bil izginil... Gospod oficijal zapazil je še le Črez pol ure, ko se Petelinček ni vrnil, da si je bil vzel izpod sedeža klobuk seboj... Grozna slutuja prešinila ga je:
.Grom in strela, istina je... Pred menoj beži...
Gospod Petelinček ni se bil več povrnil k svojemu sosedu... Sedaj pa je gospod oficijal ie drugače mislil o njem: Izbegava ga, da bi mu ne bilo treba povrniti onih dveh desetakov. .. 1 Je že tako....
Drugo jutro sčl je gospod oficijal k mizi ter v sveti svoji jezi napisa! gospodu Petelinčku:
.Dragi prijatelj! Pričakujem jutri čisto gotovo od Tebe onih 30 gl., ki sem Ti jih bil posodil v pustu. Tvoj Krajček*.
hrvatski jezik — ker Fraueoslnr ne posna Hrvatov med svojim naseljenjem —, nego pa zbornici v Rovinju, ki bi morala in bode morala po-stevati dejstvo, da jej je dolžnost brigati se za obrtne in trgovinske interese tudi slovanskega prebivalstva v svoje območju. Razumeš li, draga »Istra", da tvoja prispodoba med Rovinjem in Parizom fepa na vseh nogah ? I
Mi pa nočemo posezati v Pariz, da dovedemo ad absurdom vsa izvajanja .Istre", ampak nam zadošča, da smuknemo malo iz Rovinja v Zagreb. Denimo, da bi zbornica v Rovinju česa Želela od zbornice v Zagrebu. V kojem jeziku bi pisala? Gotovo v italijanskem, v hivatskera prav gotovo ne. A tudi mi stavimo sto proti jednemu, da bi se gospčda v Rovinju jezili prav pošteno, ako bi jim zbornica v Zagrebu zavrnila njih italijanski dopis in kričali bi prav gotovo o »euljudnosti zbornice v Zagrebu. ErgoPt Kaj sledi iz tega ? Jasno je: iz tega sledi, da bi bila zbornica v Rovinju morala vsprejeti hrvatski dopis zbornice v Zagrebu in da se je zbornica v Rovinju v tem ■lučaju hudo zagrešila proti vsem zakonom najjednostavnije uljudnosti. Tako je, in nič drugače. In ako se gospAda v Rovinju in v Poreču upirajo takemu tolmačenju zdravega človeškega razuma, najjednostavnišega pravicoljubja in najprimitivniše uljudnosti, potem lahko rečemo, da zajemajo svojo modrost in svojo logiko iz kalnega vira. Ta vir je slepi fanatizem, ki jim ne da niti trezno misliti, kadar imajo posla se Slovani.
Gospođa so se tako zarili v svojo slavofobijo, da ne vidijo in ne slilijo ničesar, kar se godi in kar obstoji okoli njih. A ne samo srditi so ti gospodje, ampak tndi smešni, ker menijo, da trmo razposajenih otrok premene — k a r j e! Ekzisten-cija Slovencev in Hrvatov v Istri je dejstvo. To dejstvo ostane — in naj si gospčda Še tako trdno zatiskajo oči pred tem dejstvom. Ako gospftda ne hotć videti in poštevati Slovanov v Istri, pa se
Pričakoval je čisto gotovo, toda zaman: Pe-telinčka le ni bilo... Grozna misel porodila se je v upnikovi glavi: pisal mu bode še enkrat — urgiral ga bode, kakor pravijo pravniki in sodniki — a Če mu ne pošlje denarja, tedaj ga bode tožil____
Tožiti svojega prijatelja, kateremu je vzel nevesto in mogoče vso obitelj ?! Ne! Gospod oficijal je razmišljava!. Saj je njegov prijatelj — tako brezobziren ne bode. Pojde k njemu, spregovori ž njim resno besedo--toda tožiti P Ne !
.Jutri* gospoda Petelinčka zopet ni bilo doma, .Odšel je pred dobro uro ter se vrne črez dva meseca*, rekla mu je gospodinja...
Že zopet je odšel! Za vraga, ti-le trgovski popotovalci so pa tudi vedno na potu...
Popoludue istega dne sešel se je gospod oficijal s6 svojim dolžnikom v kavarni.
„Prosim Te, nimaš-li onih dvajset goldinarjev pri sebi Pu
.A — grom in strela, onih dvajset goldinarjev... Poštenja mi, pozabil sem nanje... Pri sebi jih tudi nimam... Pričakuj me jutri ob eni popo-ludne.. .*
.Dobro... Toda pridi gotovo..." .No, no l Ali sem Te kedaj prevari! ?* (Konec prih.)
bode skrbelo za to, da jih bodo videli in prištevali drugi. A ti drugi bodo jeli zaje« mati svoje nazore o odnošajih v Mri h drugih, bistrejih virov, nego so oni, iz kojih zajemajo svojo modrost italijanska gospčria; ono modrost, ki jim zastruplja vse tiM&jenje in čustvovanje.
Ti drugi, nekoliko moćneji nego so istrska gospoda, porefcd, dospevši do pravega spozuanja, da vse javne ustanove v tej izmučeni pokrajini morajo služiti jednakomerno obema narodnostima. In v zmislu tega aksijoma poreko, da trgovinski zbornici v Rovinju je sveta dolžnost, brigati se za gospodarske in trgovinske koristi tudi slovanskega dela Istre. A ker je za povspese vanje takib koristi treba intenzivnega občevanja z ljudstvom in ker na dalje tako občevanje ni mogoče brez poznanja narodnega jezika, morajo priti časi, ko bodo členi trgovinske zbornice v Rovinju morali poznati in rabiti hrvatski jezik.
Vedite torej, gospoda, da vara je zaman vse otepanje in da so jako jako zastareli vašj nazori o medsebojnih odnosajih narodnosti v Istri. Taki nazori ne sodijo več pod konec tega stoletja. Kdor količkaj pazno zasleduje razvoj stvari v Avstriji — italijanski prvaki seveda ne delajo tega in ji* te moramo odpustiti njih nevednost v tem po« gledu —, ta pričakuje tako rekoč z uto v roki, ked^j pride dan, ko bode proglašena po polha jednakop ravnost v Avstriji. Ko pa pride ta dan, tedbodo gospoda v Rovinju drugače sodili o pravicah hrvatskega in slovenskega jezika in prav gotovo ne bodo ve« odklanjali hrvatskih dopisov, ali pa se bode morali umakniti — drugim!
Vsakako pa se morajo spoprijazniti z mislijo, da tudi Istra se v bodoče ne bode vladala po zakonih rovinjske logike.
PolitiAke vesti.
V TRSTU, dne 11. junija 1896.
Živeli zavedni volilci! Pod tem naslovom piSe „Naša Sloga" o dovršenih dopolnilnih volitvah v Istri: „Sijajni vspeh volitev, toliko na kvarnerskih otokih kolikor v politiškem okraju voloskem, pokazal je na joči tej e, da se poslanci in volilci niso varali v svojih nadah. Poraz, ki so ga doživeli naši narodni protivniki o volitvi volilnih moi, so-sebno pa na dan volitev poslancev, je tako grozen, da bi moral pretresti protivnika do dna črne duše in odpreti slednjič oči tudi njih zaščitnikom, ki mislijo še vedno, da so Hrvati in Slovenci Istre jedino za to na svetu, da služijo in robujejo italijanski gospodi. Jednoglasna izvolitev trojice naših poslaucev morala bi slednjič odpreti oči tudi slepcem. Ta izvolitev je novim dokazom, da se Hrvati in Slovenci Istre ne dajo več nekažnjeno varati in tlačiti od nikogar. Dokaz je to, da se oni ne zavedlo samo svojih dolžnosti, ampak tudi svojih svetih, zakonom zajamčenih jim pravic. S to Bijajno izvolitvijo pokazali so zavedni volilci in volilni možje ouih dveh okrajev Italijanom Istre, da se nikdar več ne bodo slepo pokorili nasilju in brutalnosti nikogar. A kar je se važneje, opozorili so cesarsko vlado na to, da v bodove ne bode mogla in ne bode smela pasivno prezirati sličnega samovoljnega in protizakonitega delovanja deželno-zborske večine istrske. Ona mora v bodoče zastaviti svoj upliv in ugled, da se veudar enkrat v deželnem zboru istrskem pričneta vršiti zakon in pravica. Tu ni mesta izgovoru, da se zakonom v roki ne da nič opraviti proti deželnozborski večini. Kajti, če tudi ni zakona, kojiiu bi se mogle preprečiti slične nezakonitosti in nasijja, je pa tu vmes ugled pravne države, je zakon poštenja in morile. Ako bi bili mogli le misliti zakonodavci na to, da se najde strastua in nasilna večina, ki bode brez vsakega razloga iz-ključala iz zbornice opetovano in jednoglasno izvoljene zastopnike naroda, tedaj bi bili gotovo zakonom prišli v okom takemu nasilju. Proti nenavadnim zločinstvom upotrebljajo se tudi v pro-svetljenem svetu izjemna sredstva Proti drznemu postopanju deželnozborske večine istrske treba, da osrednja vlada stori svojo radi ugleda svojega in monarhije. Mi nismo pozvani sicer, da bi dajali komu svete ali napotke, ali v ime žaljene uarodne časti, v ime naroda, kojega zastopamo in ki se nasilno ovira v izvrševanju svojih državljanskih pravic, zahtevamo odločno, da slednjič zavladata v zbornici istrski zakon in pravica. Dičui naši
volilci in volilni možje pokazali so glasno in jasno tudi ob tej priliki, da si o volitvi svojih zastopnikov fle ctafb Zapovedovati od nfkogar, da hoče/o serhj in v bodoče voliti po svoji mili volji, po svojem prepričanju one mo«fe, ki delajo za njih in so tudi vsikdar pripravljeni žrtvovati s« za njih. S to odločno voljo naroda treba da računajo naši narodni protivniki v Istri in odločujoči krogi na Dan^ju.
Mi se khqjamo tej zakoniti in opravičeni volji naroda ter kličemo iz dna srca: Živeli naši zavedni volilci! Slava dičnim našim volilnim možem!"
Delegacije. Po poročilu ministra, kojega omenjamo na drugem mestu, vnela se je v proračunskem odseku precej razsežna razprava, v kateri je delegat Kramar obračal po/ornost g. ministra na neugodno trgovinsko bilancijo naže države. Na tem je sicer krivo mrtvilo trgovinskega stauu samega, vendar pa bi se moralo v ta namen spreme-meniti vse naše konsularstvo. Proračun za vnanje stvari se je vsprejel z vsemi proti jednemu glasu. Včeraj je bila razprava o rednih potrebščinah za vojno. Z ozirom na željo, da bi se zboljšala hrana vojakom in da bi se zboljlali dohodki podčastnikom, skliceval se je vojni minister na financijelne težave; Obljubil pa fe vendar, da želi raztegniti gorko večerjo na vse dni v tednu. Tudi z vprašanjem podčastnikov se bavi minister. Minister se je izjavil proti temu, da bi se odpravilo drugo leto prostovoljcev. Glede poznavanja jezikov je zatrdil minister, da se mora sleherni gojenec učiti jednemu narodnemu jeziku. Sicer se strogo gleda na to, da mora sleherni častnik poznati polkovni ezik, ako hoče biti povišan. Radi povišanja častniških plač se že vršt pogajanja. Odsek je na to vsprejel redno potrebščino in je pričel razpravo o izredni potrebščini. Minister je zatrdil, da se mala obrt po možnosti podpira pri dobavah za vojsko.
Nada vojska bode imela — glasom poročil, predloženih delegacijam — v letu 1897. 12 generalov topništva in konjiitva; 72 podmaršalov, 110 generalmajorjev, 349 polkovnikov, 391 podpolkovnikov, 679 majorjev, 2840 stotnikov prvega reda, 1836 stotnikov druzega reda, 6305 nadporočnikov, 4965 poročnikov; ukupno torej 16.958 častnikov. K tem treba še prišteti 2027 duhovnikov, avdi-torjev, zdravnikov in računovodjev; 2057 vojaških uradnikov in raznih drugih vojnih služabnikov — torej uknpno 50 958 gagistov. Nadalje bode imela vojska 2242 častniških namestnikov, 37.707 podčastnikov, 223.004 vodnikov in vojakov, 17.879 častuiškili slug; 766 invalidov v lokalni obskrbi. Vsa obrambena sila bode štela torej 301.169 oseb. Vojna mornarnica bode imela 680 častnikov (2 admirala, 2 podadmirala, 15 kontreadmiralov), 9 duhovnikov, 9 avditorjev, 62 zdravnikov, 238 tehniških uradnikov, 353 družili uradnikov, 108 slug, 1867 tehniškega pomožnega osebja, 7500 mornarjev — ukupno 10.385 oseb. Po takem bode znašala vseuknpna obrambena sila v miru 312.494 oseb. —
Ekspost ministerstva zn vnanje stvari.
V današnjem zjutranjem izdanju smo označili na kratko poročilo našega ministra za vnanje stvari v proračunskem odseku avstrijske delegacije. Značilni znaki v tein poročilu so: samozavest v koncepciji, vera v ohranjenje miru, prepričanje, da je uprav avstrijska diplomacija mnogo pripomogla v ohranjenje miru in strogo črtanje mej trozveze. Z ozirom ua homatije v evropski Turčiji in v Mali Aziji pravi, da je iz Avstrije izišla inicijativa za soglasno posredovanje vseli vlasti in to inicijativo je zahvaliti, da ni prišlo do hudih spletek. Hvalo nam je dolžna tudi Turčija sama.
V jako prisrčnih besedah se spominja poročilo naših odnošajev do Nemčije in Italije. Gosp. Goluhowski je očevidno hotel poklicati v spomin vsej Evropi, da še obstoji trozveza v svoji polni moči. In da še poviša efekt v tem zmislu, je bolj ali manj odločno svaril one šibkeje države, o kojih meni, da niso baš prijazne trozvezi. Turčijo precej ostro, Bolgarsko rahleje, Srbijo jako ostro. Nekoliko nesoglasja pa se nam vidi v izvajanjih o naših odnošajih do Rusije in Anglije. Tn se vsakako ne strinja vse. Velika navskrižnost v interesih teh dveh zadnjih držav je stalni činitelj v veliki svetovni politiki. Zato menimo, da se je g. minister hotel le izogniti jasni izjavi in se je držal splošnega zagotovila, da smemo popolnoma zaupati
Rusiji in da nas tradicijonalne simpatije spajajo z Angleži. Rusije se ni hotel dotakniti iz previdnosti, ker ve namreč, koliko silo predstavlja danes Rusija in da bi trebalo le migljaja carjevega, da nastane evropski ogenj; na drugi strani pa so ga vezali oziri do Angležev, koje poslednje bi hoteli menda pritegniti k trozvezi. — Naša sodba o tro-zvezi je znana. Vsprejemamo jo kakor lojalni podaniki svojega vrhovnega gospodarja iu tradicionalna zvestoba avstrijskih Slovanov je popolno jamstvo, da storć isti svojo dolžnost v polni meri is v vsakem slučaju. Ali zveza med Italijo in Avstrijo ni — čemu bi se varali ? ! — zveza src 1 To je zveza računajoče politikel To jeduo smemo torej zahtevati — pravico do tega nam dajejo oni listi v zgodovini avstrijski, ki govore o potokih krvi, prelitih po SUvanih za to državo —, da bi ta računajoča vnanja politika ne upli-vala usodno na notranje položenje teh zvestih državljanov. Mi Jugoslovani se pri najbolji volji ne moremo iznebiti čutstva, kakor da moramo doprinašati velikanskih duševnih žrtev na oltar velike svetovne politike. Pre-naravna je torej naša iejja, da bi se nekoliko .uredile" meje med kompetenco gg. ministrov za notranje in vnanje stvari.
Ruska carska dvojica obišče Dun^j. Glasom z Dunaja došlih vestij obiščeta ruski car in carica Dunaj koncem avgusta meseca (bržkone med 20. in 31.) Car in carica ostaneta na Dunaja štiri dni gosta našega cesarja.
Razprava proti Bsratierijn. Dasi je bil Baratieri v svojih odgovorih pred sodiščem doslej jako spreten, vendar gaje spravil predsednik tu pa tam v zadrego. To tedaj, ko ga je vprašal, zakq je bežal iz bitke pri Aba Garimi do Adi Kajć, to je štiri dni hodi daleč. Baratieri je na to odgovoril, da je storil to zaradi tega, ker si je mislil, da tam lahko zbere beguue okoln sebe. Predsednik mu je omenil na to, da bi bilo vsekakor umestneje zbirati begune kjer koli bliže bojišča. Baratieri je na to opomnjo molčal in videti itaje bilo, da je v zadregi. — O včerajšnji seji ni ie došlo pobližnih poročil.
Da pa sploh tako malo prihaja v javnost o tej razpravi, je vzrok t«, ker je bil vojui ministar general Ricotti odredi), da je agenciji „Štefani* priobčiti le jedro onih poročil, koje dobiva vojno ministerstvo vsak dan o razpravi. Minister je odredil to, ker bi podrobno objavljenje razprave (tako trdijo zasebna poročila |iz Rima) utegnilo škodili ugledu in duhu vojske. —Razprava konta bržkone v nekolikih dneh, a Baratieriju se iz-vestuo ne zgodi ničesar hudega, ker doslej ni bilo slišati, da bi bil obtožen radi tega, ker je ostatil voisko v tem, ko je bila bitka.
Oklic Menelikov. Iz Pariza poročajo, da je Menelik objavil poseben oklic glede Italijanov, čim se je vrnil v Šoansko kraljestvo. V tem oklien da izjavlja, da hoče povrniti Italiji qjete Italijane, ako mu se Italija obveže pismom in pečatoil, da prizna njegovo nezavisnost in da Italija svoje eritrejske kolonije ne razširi prčko nekdanje skrčene meje, t. j. preko rek Mareb in Belesa. Menelik da se v tem oklicu obvezuje sč svoje strani, da ne bode podpiral dervišev ne proti Italiji, ne proti Egiptu. Svoj oklic zaključuje Menelik z izjavo, da se hoče povsem posvetiti mirnemu izvijanju svojega cesarstva.
Različne vesti.
Prvi koraki! Iz Rojana nam pišejo: Miuoli ponedeljek ob 8. uri zjutraj prevzel je župnijo rojan-sko novoimenovani župnik, prečastni don Jurizza. V označenje vseh slavospevov v „Piccolu* bodi povedano tu, da ui bilo pri tem činu navzočih niti 30 mož iz vse velike fare. Sicer pa nas ne briga to: ako je g. župnik zadovoljen s tako židovsko reklamo, moramo biti zadovoljni tudi mi.
Poročati pa moramo o prvih korakih g. župnika v Bojanu. Odpravil je iz cerkve pevsko drt-štvo „Zarja", ki je toliko let se svojimi prekrasnim petjem poveličevalo čast božjo iu ki je uživalo vsikdar uajprisrčnišo hvaležnost toliko od pokojnega župnika Thalerja, kolikor od vseli faranoV. Italijanskim dopisom prijavil se je ta ukrep predsedniku društva »Zarja", g. Josipu Katalanu in nekaterim boljim pevcem tega društva. Zasebno se je povedalo tudi imenovanemu predsedniku, da
gosp. župuik noče, „da bi slovensko društvo predstavljalo cerkveno petje*. Iu ker je rečeni gospod Kotalan zajedno tudi gostilničar in je prepuščal svoje prostore za pevske vaje, izjavil se je gosp. iupnik glasom poročila organistovega, .da že on (župnik) povrne Katalanu, akobile-ta trpel kako materijalno škodo*. Kdor more prav razumeti zmisel teh besedi, temu je tudi jasno, kako žaljiva je ta ponudba za gosp. Katalaua, kajti ni težko uganiti, kakimi sredstvi ga hočejo zvabiti v tabor nove dobe rojauske. Gosp. Katalan je seveda ogorčenjem, kakoršuo je lastuo vsakemu značajnemu možu, zavrnil tako ponudbo in odposlanec gosp. župnika čuti je moral tacih, kakoršnih si gotovo ni želel. Slednjič je sporočil isti odposlanec o ukrepu novega gosp. župnika, da mora biti vse latinsko ne le pri prvi in drugi inaši, ampak tudi pri popoludaneki službi božji. Preogorčeui smo. da bi mogli mirno povedati svoje meuenje o tem koraku ; zato pa raje v označenje istega konstatu-jemo dejstvo, dasecelčv mestu — pri sv. Antouu starem in novem iu pri sv. Jakobu — vrši .popoludanska služba božja v slovenskem jezika!
Toda veleč. g. župnik naj nikar ne misli, da je razburjenje le v krogih društva .Zarja" ; razburjeni so tem več — izvzemši par „Legi Nacionale" udanih Gretarjev — vsi župljaui, Iti ne tele nikakih novotarij, ampak žele, da bi gospod iupnik delal tako, kakor so delali njegovi predniki. Mi želimo miru, in nfč itrnzegft icakjr miru. Mir pa je mogoč le y zavestL da ostanejo netak-njeni naši stari oWa}i in naš* r*ara prava.
Miru, miru in zopet tojA Vas prosimo. Ako gospod župnik ne bode hotel Čuti naše prošnje, potem pa seveda se bodemo — branili!
Pozdrav KoroScov Istranon. Sporočivši o sijajni zmagi povodom đopofuilnih Volitev v Istri, opaža uredništvo vrlega .Mira*: .Svojim južnim bratom srčno častitamo na sijajni zmagi 1 Živeli 1 Slava tako vstrajnim in navdušenim borilcem, ki nq bodo sijajen vzgled nam koroškim Slovencem! Le posneuiajmo istrske slovanske junake !u
Zahvaljuje se na tem dokazu vzajemnosti, jcatrjamo v imenu iBtranov, da tudi mi sledi ta o bratskim čutstvovanjem silni borbi,; ki jo morejo biti bratje naši v Korotauu za svoj narodni obstanek. Obojim, Vam iu nam, treba res najidealnejšega ro-doljnbja, skrajnega samozatajevanja in železne volje, ako hočemo vztrajati v tem teškem boju proti zagrizenim nasprotnikom. A ker nam je usoda slična, je tudi naravno sočutstvo vaitfe jed nega z drugim.
To je ikandal! Z Reke poročajo: Soproga javnega stražarja Viiiča, stanujoča na Belvederju, torej v oddaljenem kraju mesta, obolela je težko. Nigno je trebalo, da pride zdravnik. Jeden sosedov šel je na mestno zdravniško postajo, od koder se je zdravnik dr. Beuzan takoj odpeljal k bolnici. Toda z ozirom ua to, da je bila bolnica v jako fciem stanju in z ozirom na d^j*itvot da dr. Benzan ni mogel napraviti potrebne operacije, ker je imel desuo roko bolno, vrnil se je v mesto iu naročil jedneinu služabnikov, da naprosi zdravnika dr. Grossicha, uaj se poda k bolnici. Tega zdravnika pa ni bilo doma. SlttŽhik šel je potem, — vedno nalogom drja. Benzana — k dr. Holtzabecku. Le-ta je rekel, da ne more iti k nobenemu bolniku, ker ima med svojimi bolniki jednega, ki je nevarno bolan za d&vlco. Služdik šel je zatem k Zdravnikoma Soemaunu in Descovichu. Prvega ni bilo doma, dru-zega pa ni bilo možno poklicati, ker je bil zvonpc na hišnih vratih utrgau! Strežnik je sprevidel, da na ta način ne dobi zdravnika, zatorej je šel v gledališče .Fenice-, kjer je bila baš predstava, ter naprosil tam prisotnega drugega bolniškega zdravnika drja. Emilija, da bi šel k bolni Viličevi. Dr. Emili pa je to odrekel jednostavno. Služnik šel je na to k bolniškemu ravnatelju dia. Ghiri, kateri ga je pa poslal nazaj k dr. Emiliju v gledališče, in sicer z ukazom, da naj dr. Emili takoj grč k bolnici. A vrli dr. Emili ni hotel iti kljubu ukazu svojega predpostavljenega! Slučajno bil je prisoten v gledališču tudi načelnik policije dr. P.oles-si, kojemu je služnik sporočil vso stvar. Načelnik policije pozval je na to dr. Emilija potom gleda-liščnega služabnika, da naj takoj stori svojo dolžnost. A tudi to ni pomagalo ! Dr. Emili se ni ganil. Na to pa je euergični policijski ravnatelj
potom stražarja povabil dr. Emilija predse ter ga pozval, da naj se takoj napoti k bolni ženski. To skrajno sredstvo je pomagalo, kajti sedaj, ob 11. uri po noči odpravil se je dr. Emili v spremstvu drja. Maglandarja — kojega je pobral Bog zna kje — k bolni ženi na Belveder! Videtši obupno zdravstveno stanje žene, odredil je takoj, da se ima bolnica prepeljati v bolnišnico. — Taki odnošaji v velikem mestu, ki tekmuje s Trstom, so zares škandalozni 1 Stroga preiskava, ki se je uvela v tej stvari, dakaže menda, v koliko je cela vrsta zdravnikov zanemarjala svoje dolžnosti.
General Mocenni .na Reki. Z Reke poročajo dne 9. t. m.: Minolo noč dospel je iz Trsta semkaj bivši italijanski vojni minister general Mocenni. Na postaji ga je vsprejela deputacija italijanske kolonije Reške. Naslednjega dnč ogledal si :e mesto in obiskal nekatere glavnih industrijalnih zavodov. Papoludne se je odpeljal v Opatijo, istega večera še pa je odpotoval v Budimpešto.
Iz Gorice nam pišejo: Na včerajšnji volitvi v tretjem razredu bila je udeležba pičla, brez protiagitacije. Izvoljeni so z 170—J 68 glasovi privrženci sedanje večine: B o m b i g, K tt r n e r in M a r z i n i. In — Gorica je rešena!
Iz Avbora nam pišejo dne 7. junija 1896.: Včeraj smo izročili materi zemlji telesne ostanke našega rojaka Josipa Pegana. Pokojnik je bil rojen na Avberu 1. 1834. Usojeno mu je bilo, da ne bode delal na polju, kjer so delali njegovi stariši. Iskat je bil šel sreče po zemlji in po morju iu to z všpehom, ItUr svedoči odličha vrsta plače, ki jo je bil dosegel, kakor tu<ti dekoracije, ki so mu bile podeljene v priznanje njegovih žasfofe. V tej ziina^i sreči se je pokojni vedno spominjal svojega rojstnega kraja, posebno svoje rojstne hiše, katero je bil dal preži dati preti par leti po svojem, hote tukaj uživati zasluženi počitek na večer svojega življenja. Če mu je bila njegova rojstna hila spomin srečnih hipov, bila mu je tadi mesto, Iger je moral veliko trpeti v svoji deset mesecev trajajoči hudi bolezni, katere ga je rešila smrt dne 4. t. m. Jedna želja se je pokojniku »polnila, da truplu v domaČi mu zemlji počiva. I)a bi le tudi njegova duša počivala v svoji domovini!
Ne izaelju|te te v Ameriko! Iz New- Yorka smo prejeli nastopno svarilo:
V Ljubljani, posebno okolu kolodvora in po nekaterih gostilnah se vrši velik lov na izseljence. V Ljubljani iu Sploh po kVanjskem so postale osobe dvomljivega značaja agentje, ki razne, malo-poučene slovenske izseljence zavajajo, ali k izseljevanju nagovarjajo, obetaje jim dobrega dela in visokih plač, samo da zaslužijo visoke komisije, delavske raimere v Ameriki pa tako malo poznajo kakor slepec barve. Zgodilo se je že, da so ljudje hoteli preko Basel-Havre, s francosko družbo, ki je najboljša za Slovence in Hrvate. Imeli so U v Ameriki kupljene liste, a v Ljubljani so jih pregovorili, da Za nič, in jih v Bremen silili v Žrelo pogoltnega agenta. Ne jemljejo pa v poit^v, da Aboze^a izseljenca hudo oškodujejo in odpravijo od dobre vožnje. Dokler ni btlo v Ljubljani konlcesijonirahega lovilca ljudij, se niso godile take Stvari in ljudje sem došli se zelo pritožujejo o skubljenju od Ljubljane do New Yorka.
Slavno deželno vlado Kranjsko in policijo ljubljenko prosimo v interesu slovenskih itak usmiljenja vrednih izseljencev, da stopiti energično oa prste tem ljudem; raje uaj lovita tatn, nego onegat ki kliče: .Primite ga!"
Odločno smo sedaj zoper naselje v a n j e v Z j e d. države; pri nas je delo in zaslužek preveč odvisen od politike.V jeseni bodemo imeli volitev predsednika Zjed. držav. Stranke kričć: .Varstvena carina! Zlata veljava!41 Druge zopet: .Proč s protekcijo, slobodno kovanje ^sre* brnega denarja !• Vse te zmešnjave Btoti manjše ljudstvo: mali trgovci, obrtniki in delavci. Dokler i»i gotovosti v politiki, prekinjen je ves promet in trgovina, tovarne so zaprte, po rudnikih počivajo, kredita ni, slabeja podjetja bankrotirajo, na milijone delavcev in njih družine pa trpijo pomanjkanje. Slovenci, ne v Ameriko, dokler se ne zjasni politično obzorje; ne poslušajte ageutov, katerim ni družeča »ar, nego da vabijo denar iz izseljencev, za delavske razmere pa prav nič ne vedć.
New York, 27. maja 1896.
Fran Sakser, urednik lista .Glas Naroda«.
Občni zbor .Tržaikega Sokola' se bode vršil prihodnjo soboto zvečer ob 8% uri, na kar opetovano opozarjamo brate-ćlane.
Uredniitvo .Slov. Sveta" nas prosi, naj naznanimo, da zaradi nepričakovanih tiskanih ovir se je zakasnila 16. štev. „Slov. Sveta*, katera izide najbrže skupno s 17. številko lista.
Cestnim odborom v posnemanje. S Krasa nam pišejo: Mnogim slavnim cestnim odborom v posnemanje bodi pohvalno omenjeno na tem mestu, da je cestni odbor sežanski dal napraviti v zadnji čas več novih kažipotov se samo slovenskimi napisi. Jednako je na večih starih kažipotih nadomestil dosedanje večinoma laške ali nemške napise se samoslovenskimi. Ali glej: ko je bil kažipot v Motovun - Škocijan nadomeščen 8amosloven8kim, pritožili so se nekateri Lahončki, češ, da mora biti v napisu tudi Škocijan. Cestni odbor sežanski pa jim je odgovoril, da ua stoji zemlji si ne damo ukazovati od druzib. Ako 2e hočejo imeti tudi ta napis, naj si ga napravijo sami, ua svoje stroške iu na kakem posebnem kolu. Toda le v sloveuskem jeziku, ne pa v kakem ti\jem. Vso čast in hvalo torej slavnemu cestnemu odboru sežanskemu, ki javno kaše došlemu tujcu, da je tu slovenska zemlja 1	Potovalen
Beguni iz Egipta. Včeraj je dospel Lloydov paruik „Habsburg" iz Aleksandrije v naše pristanišče. Pripeljal je 188 potnikov. Dasi je bilo vse zdravo, minolo je vendar par ur, predno bo doVo-lili potnikom svobodno gibanje in da so proglasili paruik neokuženim. Vzrok temu zakašnjenju je bil ta, ker je bila dva dni prej med vožnjo umrla na parniku neka 19 mesecev stara deklica za otroško boleznijo. Trupelce umrlega otroka prepeljali so v lazaret pri sv. Jarneju, kjer je je razparala zdravniška komisija pomorske oblasti. Ker pa so zdravniki konstatovali, da otrok ni bil umrl za kužno boleznijo, proglasili so paruik in potnike neo&b-ženimi.
Ubil at je med delom. 241etui zidar Gabrijel Negresio padel je včeraj popoludne med delom raz širok oder pri novi zgradbi tukajšnje čistilnice riža kakih 6 metrov globoko. Nesrečnik priletel je na glavo ter si razbil črepinjo Pribite! je zdravnik z zdravniške postaje, ki je dal pouesrečenega urno prenesti v bolnišnico. Toda komaj so ponesrečenega pulužiii v postelj, izdahuil je svojo dušo.
2niiana plača dunajskim županom Mestni odbor dunajski je sklenil v včerajšnji svoji seji soglasno da je zuižatj plačo obema podžu)mnoma in pa členom mestnega odbora samega na polovico dosedanjih dohodkov. Plača župann pa bode znižana od 20 na 12 tisoč gld. na leto.
Mesečna statistika tržaška za marc 1893-
Tekom meseca marca 1896. rodili so se v tržaški občini 504 otroci (248 moških in 256 ženskih); zakonskih bilo 431, nezakonskih 73. — Poročilo se je 27 pavov, med temi dva civilnim potom, t— Umrlo je 407 oseb (212 moških in 196 ženskih). Največ oseb umrlo je tekom marca meseca dne 19. (26), najmanj pa dne 29. (7). — Najtoplejši dan bil je dne 23. (23 stop. C.), najhladnejši 11. (2 3 stop. C. povprečne toplote). — V raznih oddelkih mestne bolnišnice bilo je dne 31. marca 1328 oseb, me<jl temi 107 v blaznici. — Slednjič objavlja statistika še podatke o .tržaškem želodcu". Klavne živine se je porabilo marca meseca 1896.: 1491 volov, 281 krav, 2512 telet, 2 bika, 6 koštrunov, 2041 jagujet, 701 prasec in 2L7 konj. Skupno torej 9251 glav.
Statistika seveda ne govori o zaklani perutnini, kajti take živalice pripadajo — domačem* gospodarstvu posamičnikov.
Sleparska trgovca. Včeraj došlo je tukajšnjemu policijskemu ravnateljstvu brzojavno poročilo, da je iz Prage pobegnil 281etui rokavičar Josip Mei-sel, ostavivši okolo 100,000 gld. dolgov. — V popolnitev te vesti javljajo iz Prage: Tukajšnjemu policijskemu ravnateljstvu ovadil je nekdo, da sta rokovičar Josip Meisel in lastnik informacijske pisarne .Veritas" (1) izginola iz Prage, a da sta o-sleparila mnogo ljudij. Policija je poizvedela, da ata oba omeujena sleparja pred svojim odhodom nakupila mnogo zlatnine in briljantov, za koje sta dala samo nekoliko denarja na račun. Tu pa sta govorila, da odpotujeta v Berolin in od tam v Budimpešto. To pa sta govorila bržkone le radi tega, da bi spravila policijo na napačen sled.
Sodnijsko. Predvčerajšnjem stal je pred tukajšnjim sodiščem I71etni livar Fran Spetz iz Trsta, pristojen v Dvor pri Rndolfovem, obtožen hudodelstva javnega nasilstva (nevarnega pretenja), teškega telesnega poškodovanja ter prestopkov proti osebni varnosti in tatvine. To vam je zares l«p dečak! Ne pozna ni IV. ni VII. božje zapovedi. Neštevilnokrat je vzdignil roko proti lastni svoji materi, a dne 28. aprila t. 1„ ko mu je mati milimi besedami govorila na vest, da bi se poboljšal, jo je nevredni sin jel obdelovati s pestmi! Mati je pobegnila in se ni upala vrniti v stanovanje, dokler ni bil nevredni sin zaprt. Omeniti je še, da je na kričanje matere prihitela nesrečnici v pomoč sosedinja Lucija Pahor, katero pa je pahnil dečak po stopnicah. Vrhu vseh teh junaških činov ukradel je bil Spetz dne 21. julija min. leta v družbi četvorice njega vrednih tovarišev par kilogramov kave v novem pristanišču. Sodišče obsodilo je tega malopridneža na 14 mesecev težke ječe. Po prestani kazni pride pod posebno policijsko nadzorstvo.
Dne 11. aprila t. I. ukradla je 481etna kmetica Reza Gabassi iz Št. Vida pri Gradiški med vožnjo na vlaku iz Zagrada v Trst svoji sopotnici Mariji Beltrame škatljico z različno zlatnino. No, okradena je takoj opazila, da ji je izginola škatlica in ovadila je Gabassijevo. Res dobila je svoje vrednostne predmete nazaj. Beltrame je izjavila, da so ukradeni predmeti (uhani in drugo) vredni 40 gld. Včeraj vršila se je torej proti Rezi Ga-bassi pred tukajšnjim sodiščem razprava zaradi hudodelstva tatvine. Zapriseženi izvedenec Anton Grion pa je izjavil pred sodiščem, da je dotične predmete ceniti le na 12 gld., torej izpod 26 gld. Sodišče obsodilo je vsled te izjave obto-iensko le zaradi prestopka tatvine na šest tednov zapora.
221etni težak Renat Bonetta iz Trsta je 3. maja t. 1. zvečer raagrajal v gostilni hit. 20 v ulici deli' Istria, ker mu niso dovolili igrati »moro*. Spravili so ga iz gostilne. Bonetta maščeval se je s tem, da je vrgel velik, preko 2 kgr. težak kamen s ceste v gostilno. Na vso srečo kamen ni nadel nikogar izmed v gostilni prisotnih oseb. Sodišče je obsodilo včeraj Bonetto zaradi tega „junaštva" na Itiri mesece ječe.
Loterijske itevilkt, izžrebane dne 6. t. m.: Praga	26, 10, 68, 41, 87.
Lvov	52, 57, 24, 71, 3.
Bajka o bodočnosti.
Oeski spisal Š. Čin; prerel I. P.
(Konec).
Ti vsi vendar niso smeli stradati ter izgubiti eksistenco po odpravi vseh vojeu. Nikakor ne! Ako svet odpravi vojne, mora se vendar brigati na one, katere je vojništvo živilo, katerim je bilo vojaštvo poklic. Tovarnar, ki si je svojimi topi in srakoplovi-oklopniki služil nekoliko milijonov na leto, ne sme pogrešati niti jednega milijona, in pevca, ki se je trikrat vsako leto ovekovečil novo odo in zagotovil si s tem novo brezbrižno življenje, ne more se vendar — božanstvenega pevca 1 — kar tako ua vrat na nos vreči na nlico. Vsi davki, ki so se pobirali do sedaj za vojaške po« trebe, uporabljevali se bodo odsihmal za ustanovitev svetovnega fonda, iz katerega se bodo izplačevala vsem zgorej navedenim osobam nezmanjšana nagrada za izgubljene dohodke in kateri se bode stalno vzdrževal tudi za potomstvo vseh teh pri-vilegovancev.
Hvala Bogu, bila je velika, epohalna reforma, kajti za iste milijone, katere je ljudstvo plačevalo seveda prej ko slej, odstranile so se vse vojske, odstranilo se je klanje ljudstva, sploh vse, kar so se zaman trudili, da bi odpravili misleci in človekoljubi tisočletja in tisočletja.
Ni bilo več vojen !
Jednostavna igra na šahu razsojevala je usodo držav. Mesta najvišjih vojskovodij podeljevala
so Be sedaj v vseh državah le najboljšim šahistom, katerim za časa občnega miru je bila seveda dolžnost, da se izvežbajo temeljito in dobro. Mislilo se je sicer iz početka, da se v priprostem, jednostavnom bojevanji poprimejo kralji sami boja na šahu, toda to domnevanje se ni uresničilo.
Brzo zvedelo se je tudi, zakaj- Vsak bojevnik je moral namreč jamčiti v imenu države svojo
glavo za slučaj izgube. A tega vendar narodi niso mogli zahtevati od svojih vladarjev, postavljenih od Boga, da jim kraljujejo !
Žalibog, vsled jednostavnejšega bojevanja vsplamtelo je v nekaterih pomaziljenih glavah večje veselje in poželjenje po vojevanji in tako se je zgodilo, da je bilo tekom jednega leta proglašenih pet vojen na šahu, — pet zmag, oziroma pet porazov — pet izbornih generalov bilo je obsojenih na smrt, ker so izgubili dotične partije.
Nastala je vojna šesta. Po navadnih, slavnih formalitetah pristopila sta k šahu dva najimenit* nejša igralca sveta. Podala sta si roko pred kraljema in zbranimi dvorjani in sedla k igri.
»Jeden izmed naju torej izgubi !* rekel je prvi igralec.
•In umrć !• dodal je drugi.
Prvi, ki je igral je mirno in hladno—priboril si je bil tako Že popred tri zmage — pristavil je:
„Boljše, kakor da umira Jjndstvo na tisoče, kakor je bilo poprej".
Drugi igralec — postal je naekrat ginjen, občutljiv in sentimentalen — vprašal je:
„A zakaj so umirali, zakaj?"
„Veš-li Ti, zakaj umre jeden izmed naju P" vprašal je naglo njegov mirni protivnik.
.Ne-.
.Jaz tudi ne.M
In igrala sta dalj* in doigrala pred očmi svojih kraljev.-----
Narodno-gopodarske stvari.
Glavni odbor e. kr. kmetijske dražbe kranjske obelodanil je svoje upravn iš ko poročilo občnemu zboru za leto 1895. — Iz tega posnemamo: Družba imela je koncem leta 1895. 18 častnih, 9 dopisujočih in 3192 pravih udov. Vseh podružnic bilo je 1895. leta 75. Na novo se je ustanovilo v tem letu 6 poddružnic. Početkom leta 1896. pa se je ustanovilo 8 novih poddružnic, tako, da je imela dražba ob sestavljanja poročila 82 poddružnic in blizu 3500 ndov. — Kako vrlo je t« družba napredovala ▼ poslednjih besetih letih, naj pokažejo te-le številke: Leta 1886. imela je c. kr. kmetijska družba 696 družabnikov, ki so vplačali 991 gld. letuine, skupnega denarnega prometa pa je bilo 18.465 gld. 24 nč. Leta 1895. pa je bilo Število družabnikov 3.192, ki so vplačali a 397 gld. 80 nč. letnine, denarni promet pa je narasel že na 121802 qM. 04 nČ. To je vsekakor jako lep napredek t
Prostor nam ne dopušča, da bi pobliže omenili, koliko in kaj je družba storila za povspeševaqje vseh strok kmetijstva, kakor n. pr. za kmetijsko rastlinstvo, umetna gnojila, vinarstvo, sadjarstvo, govedorejo, ovčarstvo, svinjerejo, čebelarstvo, za razširjenje kmetijskih strojev, v podpiranje kmetijskega pouka, konjerejo, ribje vališče itd., ampak omenjamo le na kratko iz celokupne družbine bilance, da je bilo koncem leta 1895. v blagajni 5055 gld. 04 nč. preostanka, aktivno stanje drut-binega imetja pa je znašalo 38.924 gld. 30 nč. — Za leto 1897. je prcračnnjenih 14.100 gld. dohodkov in 13.840 gld. stroškov. Med temi 4.000 gld. za tisek in upavništvo .Kmetovalca*. In naša „Agraria" ?!
Najnovejše vesti.
Dunaj 11. ,Neue Freie Presse* je izvedela, da pride ruski car na Dunaj ali koncem avgusta ali začetkom septembra. Ničesar pa ni pripomnjeno, da-li pride tndi carica na Dunaj. Namerovana je cela vrsta slavnostij.
Dunaj 11. .Wiener Zeitung" javlja: Prepoved, izdana za uvažanja in izvažanje gotovih predmetov iz, oziroma v evropsko in aiijsko Turčijo, raztegnila se je tudi na Egipet radi nevarnosti po koleri.
Budimpeita 11. Proračunski odsek avstrijske delegacije je pričel razpravo o kreditu za zasedene dežele. Del. Kramar je ostro grajal odnošaje v teh deželah in upravo Kallayevo.
Rim 10. Na interpelacijo posl. Imbrianija izjavil je minister za vnanje stvari, vojvoda od Sermonetta, da si je Italija postavila dva cilja gledć dogodkov na Kreti : v varstvo pripadnikom svoje države in vpostavljenje ruda. V ta namen je poslala na Kreto vojno ladijo „PiemonteM, zajedno pa se je zvezala z drugimi vlastuii za na-svetovanje k zmernosti. Govornik se nadeja, da Turčija ukrene potrebno, da se zagotovi mir na Kreti.
Tv^ovlaahe bpiojavh« in vesti.
Pndlmpelta. PSenina m jesen 6.65 — fl.67 PSonmi ra maj-juni 189« 6.53 do 6.R4 —Oves 7» jesen 5.43—5.43 Bi za jesen fi.63- 5.64 Koruza za juli-avguBt 4.06—4.07
—	— maj-juni 1896 4.03—4.04 nova f. 4.—4.15
PA<«nic». nova od 78 kil. f. 6 80—6*95 .»d 79 kil. f 6.90—7.00.. o.l 80 kil. f. 6.95—7.05 od 81. kil. f. 700
—	7-15, o.l kil. Tor. —.--?B?rvti>n
progo 610—6 40.
Trg ailno ml »fon ; pienice le prav fine vrati nespremenjene, drage 5 — 10 ni. ceneje. Rž 5 ni. cenej«. Prodaja teška. nazadoTuljna. Vreme : lepo.
?ra<n. Mottttinirani aludkor for 13.95, oktober-december 18.95. Zopet mlaino.
Pr.4ga. Centrifuga! novi, poiitrtvljne * Tm» « carino vred odpo*ili<%t<>r precej f, 35 75 —.— Conoasae 37.75—38. (Mrorni a7"75—39. V KUvnn (nodili) 39.50—40.
Havr». Krt« tttntoa good	m juni 74*75 r.«
oktober 70.75 Mlafino.
Hambirr- imu«* good »».»r*^« <>• ju!i 61,— za september 5H.50 sa december 56.— mlaino._
Dua^jaka bovia ll.jualj«	imh«.
dane*	včeraj
Driavai dol* v papirja .... 10125	101.30
„ . v ir.»hni .... 10125	10180
AviUrijaka remi* t »Uru . . . 122.60	122 65
„ . » Vr«M»%h . . . 101.30	101.35
Kreditne ... . 353.60	351.75
London 10 I.»t........ 120.05	120 10
Napoleoni......... 9.53	9.534"
'JO mark .......11.75	11.76
100 italj. lir .... 4460	44 60
illarioniJC popolnoma izurjen v prodeji jestvin vzame midUCHIO b,. takoj t službo ia prodajalnioo na dešeli. V oadalnjih pogojih naj se dotičnik obrne do g lastnika Jakoba Klemene, trgovec t Tntu via S. Antonio.
Najboljšo in najcenejo osvežujočo pijačo
nudijo svetovnoznani
peneči limonovi bonboni
Isdeloranje orientalskih ctikrovin A. Marinep — v Pragi,
Kril. vlnohrady „Plzenka" — darovati cm Je ponareJevnn|t —
Pekarija in sladčičarna
ulica Stadion, 20.
Trikrat na dan arei (friften kruh. — Prevzema domaČi krnh ▼ peko R»xnnša ne kruh po »tanovib, krimah in gostilnah, oddajnlci dobe odbitek. Moke ravadne in fine na debelo in na drobno Raznovraine sladČice ukuane in po ceni, biakote.
Ana Zigoj
Via Bairiera VVchia St. 10. IV. nad.
naznanja stavnemu občinstvu v Trstu iu okolici, da izdeluje ženske obleke po najnovejšem kroju Pariške iu Dunajske mode, po jako nizki U cenah.
Mircdilnica G. A. ANGELI
Oorao, pluu d«ll« Lagat it«v. 1.
Zaloga oljnatih barv iz svojega parnega mlina, raj čopičev, firnežev, rimskega žvepla, angleškega ba- jtJŠ krenovca, mirodij, kemičnih iadelkov, mrfcesnega Jrtjj praha in mineralic.
Velika zaloga
aena in slame v omotih (balah), ovsa. in otrobov I>0 linjprinieruejih cenah v
Via Scussa it. 3 in Via Ceppa it. 4, palača Panfilli.
Najnovejši pneumatični bicikli prodajejo se po nizkin cenah pri dobroznani in pošteni domači tvrdki:
jakob Štrukelj - trst
vla Caaerma štev. 16 nhod plazza detla Casermi.
/mnaproti veliki upatnici).
Največ* zaloga koles v Tratu. Prodaju bc na drobno in debilo. Zulogn kolen: „Courir", „Humber" in pAdler". J uniči se za v*ako prodano kolo. Kolesa bo lepa, lahka, močna in trpežna. Na zahtevanje pošlje se cenik. V znl< gi se nahajajo vsakovrstne priprave tičoče se kole«, kakor: zvonci, svetilke, zračno tla-čilke, osice, prečke. plntiifa, notranji mehi, vrhni kav-čugi vsake mere itd. (Pri naročbi vrhnega knvčuga zadorttujo dolgost kolesa »kosi Kredo v centimetrih in knkoroRt kuvfugn.)
Lastnik politično društvo.;„Edinosti*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna PMenc v Trstu.