/ 294. številka. Ljubljana, t soboto 22. decembra 1900. XXXIII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, irimSl nedelje in pramiike, ter velja po poitl prejeman za •vttro-ogrtk« dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljeno brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuj* dežel« toliko več, kolikor znaša poStnina. — Posamezna številka po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plaCaje se od fitiristopne petitrvrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. »Slovenski Narod" telefon St. 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Volilci! V četrtek, dne 3. januvarja 1901. I., ste poklicani na volišča, da volite poslance iz skupine mest in trgov. Podpisano vodstvo narodne stranke apelira vnovič na Vašo zavednost, in pričakuje, da stori vsak svojo narodno in domoljubno dolžnost. Volilci! Pridite vsi na volišče in oddajte svoje glasove za kandidate napredne narodne stranke. Ti kandi-datje so: I. Za mesto Ljubljano in kranjsko trgovsko in obrtno zbornico dr. Ivan Tavčar advokat in deželni odbornik v Ljubljani. n. Za mestno skupino Idrija. Kamnik, Kranj, Lož, Postojna, Radovljica, ŠkofjaLoka. Tržič in Vrhnika dr. Andrej Ferjančič c. kr. deželnosodni svetnik v Ljubljani. m. Za mestno skupino Črnomelj, Kočevje, Kostanjevica, Krško, Metlika, Novo Mesto, Ribnica in Višnjagora Ivan Plantan c. kr. notar v Ljubljani. V Ljubljani, 21. decembra 1900. Za vodstvo narodne stranke: Dr. Karol vitez Bleivveis-Trsteniški. Volitev v mestih. Z največjo težavo, le z naporom vseh sil, le z uporabo najzavrženejših sredstev, le z najgršo zlorabo vere in cerkve, se je klerikalcem posrečilo, da so pri volitvah ohranili svojo dosedanje posest, obdržali to, kar so imeli, in da za sedaj niso ničesar izgubili. Volitve na Notranjskem in na Do- lenjskem so pokazale, na kako slabih nogah stoji kranjsko klerikalstvo, in kako gineva njegova zaslomba v naroda, kajti na Notranjskem in na Dolenjskem bi bili klerikalni kandidat] e brez dvoma grdo propadli, ko bi duhovščina ne bila naravnost začela verskega boja zoper naSe kandidate. Znamenite manjSine, ki so jih dobili naši kandidatje na Notranjskem in Dolenjskem, opozorile so merodajne kroge na Da naju na klavrni položaj klerikalne stranke na Kranjskem, pokazale so jim, da je klerikalna stranka na Kranjskem duhovniška stranka, ne pa ljudska stranka, in posledica tega bo, da se bodo klerikalni poslanci v prihodnje še manj upoštevali, kakor doslej. Klerikalni kranjski poslanci so bili doslej v državnem zboru tako malo vplivni in niso uživali prav nikakega ugleda, a v prihodnjem bodo še veliko bolj na slabšem, ker se bo pri vsaki priliki uvaževalo, s kako velikansko težavo so ubranili svoje dosedanje mandate. Klerikalci vedo to prav dobro. Njim je jasno, da zamorejo priti do večjega vpliva in do večje veljave samo, če število svojih mandatov pomnože, samo če k svojim starim mandatom pridobe kak nov mandat, samo če zamorejo pokazati, da niso le ubranili in rešili kar so imeli, ampak tudi nasprotnikom kaj vzeli, kajti šele v tem slučaju bi jim merodajni krogi verjeli, da imajo res kaj ljudstva za seboj, in da niso zgolj poslanci duhovniškega nasilstva. In res se klerikalci pripravljajo, da naskočijo mesta in trge, da bi si v tej sku pini pridobili vsaj še jeden mandat, tako da bi mogli reči: Mi smo resnično zmagali, ker nismo samo ohranili, kar smo imeli prej, ampak tudi kaj pridobili. Ko bi se klerikalcem ta naklep posrečil, bi bil to pač silen udarec za narodno napredno stranko, a še silnejši udarec za meščanstvo samo, zakaj v tem slučaju bi bilo na milost in nemilost izročeno najhujšemu svojemu sovražniku, izročeno stranki, ki-si je na svojo zastavo zapisala uničenje meščanstva, ker je to meščanstvo nositelj in gojitelj naprednih id^j, zvesti čuvar in bra- nite! j tistih političnih, narodnih in gospodarskih idealov in stremljenj, ki nam jedina zagotavljata lepšo prihodnost. Čast in lastna korist vsega meščanstva v naši deželi zahteva, da pri volitvah dne 3. januvarja na kar mogoče najsijajnejši na čin pokaže svoje napredno in narodno mišljenje, in da obsodi klerikalizem, ki zlasti v naši deželi deluje z najgrjimi sredstvi na to, da zaduši mesta in trge s tem, da jih gospodarsko oškodi kolikor je mogoče. Klerikalizem vodi že leta in leta najhujši boj zoper mesta in trge. Ustvaril je posebno gospodarsko organizacijo, da bi mestnim trgovcem in obrtnikom odjedel kruh, da bi jim odvzel odjemalce in naročnike, in pretrgal vse gospodarske vezi mej mesti in deželo. Ščavanje kmetskega ljudstva zoper mestno prebivalstvo je obrodilo že mnogo sadu, kar čuti meščanstvo na svoji koži, a to zoper življenjske interese mest in trgov naperjeno gibanje klerikalne stranke se ne da drugače zajeziti, kakor če volijo mesta in trgi poslance, ki so pripravljeni zastopati njihove gospodarske in politične interese ter z vso odločnostjo odbijati klerikalne, zoper mestne interese naperjene naklepe. Meščanstvo v naši deželi je doslej krepko in neustrašeno stalo v taboru napredne stranke, ker zastopa ta stranka njegove politične nazore in je vse moči posvetila boju zoper mestom in trgom ter njih prebivalstvu sovražne naklepe klerikalne klike. Mesta in trgi so bili doslej trdnjave zdravega napredka in meščanstvu se je zahvaliti, da klerikalna drevesa niso zrasla do neba. Prepričani smo, da tudi pri pred-stoječih volitvah pokaže meščanstvo na sijajen način, da se ne pripogne pred klerikalnim bičem, in da se zaveda, kaj je dolžno svoji časti in svojim interesom. Meščanstvo bi samo sebi izdalo spričevalo ubožnosti, ako bi se vdalo klerikalizmu, zakaj zmaga klerikalcev bi bil smrtnone-varen udarec meščanstvu. Zavednost in inteligenca meščanstva nam jamčijo, da bo klerikalni naskok na mesta in trge dne 3. januvarja sijajno odbit, da pokažejo volitve, da so mesta in trgi napredni in da znajo varovati svojo čast in svojo politično in gospodarsko korist. _ Deželni zbor kranjski. II. seja dne 2 1. decembra 1900. Seji je predsedoval deželni glavar pl. D e t e 1 a. Vlado sta zastopala deželni predsednik baron Hein in vladni tajnik Haas. Po prečitanja zapisnika zadnje seje je prišlo na vrsto poročilo v zakonu za-stran uvedbe doklade k državni žganjarini. Deželni predsednik baron Hein je v imenu vlade izjavil, da je stvar postala brezpredmetna. Ker je deželni zbor dalmatinski v seji dne 18 t. m jednaki zakonski načrt odklonil, so odpadli pogoji za jed-notno uredbo državne žganjarine. Vlada objavi o primernem času daljnje svoje namere glede izboljšanja deželnih financ. Deželni glavar pl. D e t e 1 a je po tej izjavi prekinil sejo, da se je mogel sniti finančni odsek. Ko se je seja zopet otvorila je posl. Luckmann kot poročevalec pojasnil važnost koraka, ki ga je storila vlada s tem zakonom in predlagal resolucijo, s katero je izrečeno, da deželni zbor odobrava vladni namen, in da bi bil umaknjeni zakon sprejel pod gotovimi pogoji. Ta resolucija je bila soglasno sprejeta. Poslanec Hribar je potem' poročal o budgetnem provizoriju. Sklenilo se je, pobirati tiste doklade, kakor lani, in dokler se ne odobri definitivni proračun. V tajni seji je bil kontrolor prisilne delavnice Albin P e t e r n e 1 imenovan oskrbnikom ad personam in uvrščen v I. plač. razred, njegova prošnja za umirovljenje pa se je odstopila dež. odboru. Naposled so bili v javni seji izvoljeni v deželni železniški svet iz kurije velepo-sestva baron Schwege 1, iz kurije mest Vi š ni k ar in iz kmetske kurije Povše na k ar se je zasedanje dež. zbora odgodilo. LISTBK. Ljubi nunci! Nikar ne misliti, da ste tudi nam, podli8tkarjem sapo vzeli. Tega pa ne! Ampak, saj veste, kako je bilo zadnji čas, da za podiistkarja kar prostora ni preosta-jalo, ker so politikarji porabili ves prostor za spodbujo volilcev in da so govorili o vaših zaslugah za povzdigo alovanstva na katoliški podlagi in za razširjenje morale med našim pobožnim ljudstvom. Posebno je mene politikarja zanimala v listu z 19. t. m. prijavljena izpoved kato-loliške soproge in nauki, katere ji je delil dotični gospod spovednik? Kje je neki ta gospod poizvedel, kako se panajo neubogljivi možakarji? Je-li mar imel ah ima sam še kako renitentno kuharico? Ako to, potem mu svetujem jaz kakor podlittkar, katerega se jeza ne prime kakor k večjamu za 48 ur, ker smo podlistkarji sicer ljudje dobrega srca, naj pošlje svojo kuharico sem v Ljubljano na vežbališče. Udala se bo popolnoma dobrim naukom in kuhala bo gospodu zmerom po volji. Nekoliko sem se zaletel, kajti naj prvo sem hotel nekoliko omeniti o nadpisu tega podlistka in povedati, da med nunci niso zapopadeni samo tisti, ki imajo vse blagoslove, ampak t • i vsi isti njih pristaši ki jih imajo sicer manj ali pa tudi nimajo nobenega blagoslova, grehov pa še več kakor jih zamore prenašati kaka farška bi-saga. — Jaz n. pr. ne prištevam gospoda dr. Žitnika med Iumpe, kakor to delajo politikarji, ki mu očitajo da hodi brez časti po svetu. Ne, celo prepričan sem, da bi bil dr. Žitnik prav časti vreden človek, da ga niso potisnili med farje, ter ga tako spridili na duši in s pomočjo tretjega reda tudi na telesu. In zatorej, ker ni sam kriv, da je to kar je, je pri meni popolnoma oproščen in jaz ga imam — kakor so ga ob svojem času imela dekleta — za ,fajn fanta". Poznam pa druge tiče, ki so zašli tudi med nunce, pa ne povem ne njih imena in ne, ali se tudi nahajajo med poslanci, katere tiče pa smatram za take lumpe, da ga ne najdeš v celi ljubljanski okolici tako neumnega kmeta, da bi njegova neumnost odvagala sposobnost za lumparije teh mojih znancev tičev. In to je dosti rečeno, kajti kakor je pokazal poskus pri minulih volitvah, se zamore reči, da blizo prometa, glavnih cest in železniških prog ga ni kraja na Kranjskem, ki bi še tako tičal v zarobljenosti kakor okolica našega glavnega mesta, ako se seveda izvzame šenpetersko občino na Pivki. — Tam je pravo gnezdo za farje, in meni se vidi prav vrjetno, kar mi je pravil te dni neki zaupnik občinskega sveta šenpeterskega, da so namreč očetje sklenili na Primožu sezidati cerkev. Da bo slavno občinstvo vedelo ceniti to nameravano zaslugo, povem, da je Primož visok strm hrib nad Šenpetrom. Neki oče te farške občine se je posebno raztogotil nad dr. Tavčarjem, da je ta pred kratkem namignil v enem svojih nepobožnih govorov na farške zasluge za poboljšanje gmotnega stanu naših kmetov že v prešlih časih. Dr. Tavčar namreč ni tako govoril kakor bi hotel reči, da so prejšnji farji ljudi kar iz lepa opominjali, da naj za kratek čas in da bodo imeli kaj opraviti, zidajo po strmih in visokih hribih cerkve. Dr. Tavčar je spravil to reč tako na dan, da si je vsak zamogel predstavljati kmeta trpina, katerega so oropali baje vsako leto Turki in kar so mu pustili ti, to so mu pobrali grajščaki in njih dobri prijatelji, farji, ko je ta trpin v gladu in največji bedi moral še kamenje na hrib valiti in lesovje gor spravljati in potem laške zidarje plačati, da so cerkev naredili. Nekateri celo trdijo, da vode ni bilo treba na hribe voziti, ker so reveži trpini toliko solza točili, da je to zadoščalo za malto. In ta šenpeterski farški oče je motiviral svoj predlog takole: Dajmo svetu pokazati, da ni res, da ljudje ne zidajo radi cerkev po hribih in ravno naš Primož je pripraven hrib za to; široka pleča ima, lahko bo nosil veliko cerkev ki se bo videla daleč na okrog. Nova cerkev bo raznašala našo slavo po vsem svetu, ker železnica pelje ravno mimo Primoža in še božja pot bo na Primožu postala. Le. še za en čudežek se moramo pobriniti. No, Šenpeterci, čaka vas lepa prilika, svetu pokazati, da kmet z veseljem zida cerkve na visocih hribih ; s tem pa tudi pomorete do kraja ugonobititi krivega preroka dr. Tavčarja. Nikar pa ne dopustite, da bi vam pri tem delu kaj pomagali sosedni Zagorci in Knežani! Ti niso farške pasme in lahko se zgodi, da vam kaka zlobna roka po takne piškove kamene v zid in bi se svetovna stavba razlezla! Popraševal sem tudi svojega zaupnika, komu da bo cerkev posvečena in rekel mi je, da to še ni dognano. Predlog, ki je imel največ podpore, se je glasil na to, da se bodo fotografirali Državnozborske volitve. V pojasnilo. Od vseh strani nase dežele dobivam od svojih dragih prijateljev in tovarišev pisma, v katerih me nagovarjajo na odpor proti podlemu in gnusnemu pisarjenju, in proti napadom na mojo osebo v „Slovencu*. Res je, da so pisači okoli »Slovenca" nagrabili r.kupaj take surovosti, aumničenja in obrekovanja, pa tudi otročarije in budalosti, ki se morejo roditi le v razgretih klerikal nih glavah. Tako nekako, kot piše „Slove nec", sem slišal zmerjati se prodajalke sadja na sadnem trgu v Trstu, ali kot se psujejo pokvarjeni pobalini. Toda, ali naj me hvali ,,Slovenec"? Bože mili, le tega ne! To bi bila zame največja sramota, ki bi jo mi mogel prizadeti! Saj vem, da so oni učitelji, ki jih povzdiguje in slavi .Slovenec", izgubljeni za naš stan; oni so grobokopi sebi in nam, ker silijo nevede ali iz kate rekoli sebičnosti nazaj v dobo suženjstva in hlapčevanja, v dobo »stiefelpucerije". Zato pa ljubeznjivi »Slovenec" le po meni, če ti dela to veselje! Jaz pa kličem: »Ži velo svobodomiselno učiteljstvo, živela na predno narodna stranka! Da je „SIovenecK popolnoma na na pačni poti glede proglasitve moje kandidature, Vam, dragi tovariši, tudi ni treba praviti, ker Vam je znano od našega zaupnega shoda. Naj le tava. Potolažite se, če kvasi .Slovenec", da sem se smrtno bla-miral s prepadom pri volitvi in z menoj vse liberalno učiteljstvo. Le počasi! Dae 3. januvarja 1901 bosta propadla tudi ces. kr. dvorni svetnik Šuman in prost dr. El-bert, in še tretji, če ga klerikalci sploh najdejo, ali zato ne bodo po propadu nič manj časti vredni možje. Mimogrede tudi omenim, da zmaga v splošnem volilnem razredu v sedanjih razmerah ni prišla na misel nikomur niti v sanjah. Vendar ne izgubimo poguma. Svitati se je začelo. Z ne-upegnenim tilnikom naprej v trdni nadi, da je naša prihodnost, naša tudi zmaga! Luka Jelene. * • * Pozor — uradniki! Dne 3. januarja bode nas uradnikov sveta dolžnost pokazati, ali nas je prištevati inteligenci ali ne. Klerikalci so kar pijani veselja, da so obdržali svoje mandate; da, postali so tako drzni, da hočejo postaviti svoje kandidate za mestne občine. V svojo taktiko tako slepo zaupajo, da si bodo kakega Stefeta ali Koblarja zbrali, misleči, da bode z njih sredstvi prodrl tudi največji ne-značajnež. Klerikalci hočejo torej, da se bodo glasovi cepili, uradniki naj pa pri tem blagovolijo pomisliti na spričevalo, katero so jim dali pred kratkim klerikalci, ko so jim le-ti odrekali vsako sposobnost, jim predbacivali brezdelnost in jim zavidali tako krvavo zasluženo boljšo plačo in svoječasno pokojnino. Za take prijatelje se uradnikom ne bode težko odločiti, ne glede na kakovost njih kandidatov. Pač glavni farjevci cele dežele in fotografije se bodo doposlale cirkusu Barnum na Dunaju; tam pa se bo določilo, kateremu teh vele-umov gre po potezah duhovitosti prvenstvo. Po njegovem imtnu se bo potem cerkev krstila. Ljubi nunci! Še dosti bi vam imel povedati, ali za danes ni več prostora, ker za eno Vas moram še poprašati. Je li res namreč, da nameravate predstavljati tukaj v Ljubljani v »Katoliškem domu" tudi Bokačija, seveda na katoliški podlagi in emissis emitendis? Ako to, potem bi vam dal svet, kako da lahko štreno zmedete, da vam nihče ne bo mogel ničesar očitati. Brez sodarja v sodu in sedarice, ki se pripogiblje in mu kaže kod da naj skodla itd., bi bil Boka-čijo do malega nemogoč. Da pridete temu v okom, naznanite na gledališkem listu, da ta del igre odpade zategadelj, ker se po najnovejših režijskih določbah na največjih odrih sme igrati ta del v vagonu drnzega razreda, da pa vagona niste mogli dobiti. Vaši ljudje vam bodo verjeli vse. Za praznike kaj več! tistihmal bom poizvedel marsikaj in tudi imena glavnih oseb in takrat bom, poprijevši se vašega gesla, stopil z imeni na dan. Vas pozdravlja Liberalec. sramota bi bila za vsakega uradnika, kateri bi hotel podpirati to podlo stranko, in nevrednim bi ga bilo smatrati uradnikom, ako bi oddal svoj glas njih kandidatu. Res je nekaj uradnikov, katere so klerikalci z obljubami ali drugimi, samo klerikalcem dostojnimi sredstvi pridobili za svojo stvar. Pa Hvala Bogu, teh je malo. Habeant sibi! Uradniki, pokažimo dne 3. januarja, kako znamo spoštovati od narodno-na-predne stranke postavljene kandidate, pokažimo svoj stanovski ponos, in da nismo še tako propadli, da bi pomagali našim edinim in najhujšim sovražnikom do prevlade, katero bi gotovo uporabili zoper nas. Pokažimo pa tudi, da smo tako zna-Čajni, da nas ne morejo premotiti zlate obljube in različna sredstva klerikalcev. Več narodnih uradnikov. Iz št. Jerneja, 18. decembra. Kot agitatorja je imel naš farovž Petra Kerhina, posestnika iz Dol. Gradišča. Trga človeka poznamo kot takega, ki je nekdaj najgrše živel. Le ker je zastarelo tisto grdo hudodelstvo, ga ni moglo drž. pravdništvo več preganjati. Kot porotnika ga pa nikdar ne jemljejo, dasi ga župan Poljane jemlje v listo za porotniško služb ■ sposobnih mož. Živio farovž! Nič mu ne smrdi Dober želodec ima. Župnik na Dolenjskem je rekel dvema kmetskima volil-Gema na dan volitve, ko sta po spovedi in obhujilu stopila iz cerkve: vidva nista obhajila dobro opraviia, če bosta volila Giobočnika. — Glejte, tako so delali duhovniki. Pa se je čuditi, da so zmagali! Petrlin, župnik v St Mihelu pri Novem mestu, je zbral več sto volilcev v cerkvi. Imeli so peto mašo. Iz cerkve jih je potem peljal v procesijah zvuoaj okolo in potem ob času k volitvi v Kandijo. Mej potjo jih je rotil na najdi vjejši boj proti volilcem Glcbočaikovim. 7 duhovnikov je trgalo na volišču v Kandiji kmetom lisce iz rok tar, če niso na Pfeiferja se glasile, spreminjalo. Naši so se odstranili, ker morali bi se stepsti, * Slavnemu uredništvu .Slovenskega Naroda" v Ljubljani. Sklicujoč se na § 19. tisk. zak. zahtevam z ozirom na članek „Državnozborske volitve. S Črnega vrha nad Idrijo" v št. 282 Vašega lista, da objavite na istem mestu in z istimi Črkami o postavnem času nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da sem jaz sklical može na nekak pogovor k županu, res pa je, da je volilni shod od 25. novembra t. 1. sklical naš gosp. župnik; 2. ni res, da sem proklel volilni katekizem ; 3. tudi ni res, da sem obkladal može, ki ne trobijo v moj rog, z judi, liberalci, hudičevimi služabniki, hinavci in sleparji; 4. tudi ni res, da sem svoj govor končal z obljubo, da bom prihodno nedeljo nadaljeval. Josip Sever« kaplan v Črnem vrhu nad Idrijo. Slovensko gledališče. ..Tannhauser' . (Konec.) Tako vidimo v snovi »Tannhauserja" jasno začrtani dve ideji, ki smo jih gori imenovali kot prva in glavna momenta Wagnerjeve glasbe : krščanska sv. Lizabeta zmaga nad pogansko Venero, in čista ljubezen nad spolsko. Takoj vidimo, kako mogočno zastavi Wagner, in s kako velikimi cilji dela. Vsa Wagnerjeva umetnost je umerjena na to veliko podstavo, in razumljivo je, da je vse v tej umetnosti gran-dijozno. To je tisto, kar Wagnerju pred-bacivajo za pomp, za teatraličnost. Ali Wagner je ravno hotel ustvariti muzika-liško dramo večje mere; v dalji nad glasbenim morjem, ki pluje v orkestra, naj gledalec vidi in sliši pred sabo dramo iz drugega, idealnega sveta, ki se ne vrši tako, kot v navadnem življenju in ne tako, kakor v navadnem gledališča, ampak v drugih nadčloveških razmerah, kjer govore živeča bitja v petju, kjer so dejanja teh bitij in še celo njih zgibi gigantični, in kjer ustvarja vzduh zrak, milieu vsemu temu življenju orjaška glasba. Tako je Wagnerjeva dela ameti, in s tega stališča nam jih je uživati, drugače ne bomo imeli smisla zanje. V IJiiblJanl, 22. decembra. Državni zbor. Kmalu po končanih državnozborskih volitvah, torej še pred koncem meseca januvarja se snide državni zbor. Med prvimi predlogami bo državni proračun za leto 1901., ki je bistveno že dovršen. Ker pa vladi že zopet primanjkuje denarja, se določi kmalu po novem letu na temelju § 14. državnega temeljnega zakona kratek budgetni provizorij. „Neue Freie Presse' pa poroča, da se snide državni zbor šele početka februvarja. S ôim se Körber tolaži. „Arbeiter-Zeitung" poroča, da se je v septembru, ko je Köcber razpustil državni zbor, tolažila vlada z nado, da se nesrečna večina avtonomističnih strank po novih volitvah ne ustvari več, in da se vrne zlasti poljski klub mnogo slabejši v parlament. Körber je upal, da pride toliko novih radikalnih elementov v zbornico, da se oslabljeni poljski klub ne bo upal več podpirati separatnih stremljenj Mladočehov ter se bo z vso silo zavzel za to, da bo mogel parlament redno in mirno poslovati. To upanje pa ae Körberju ni izpolnilo. Poljski klub se vrne v parlament se močnejši. A kaj je storil Körber sedaj? V svojem glasilu, „Neue Freie Presse" se norčuje iz svojih lastnih nad ter se dela veselega, da se mu upanje ni izpolnilo, češ, Poljaki so bili vedno vneti za delaven parlament ter bodo slej ko prej podpirali stremljenja vlade. Korber se torej tolaži vedno, naj že izpade stvar tako ali drugače, kakor je mislil in želel. Več ko upati in tolažiti se pa Köcber tudi ne zna in ne more. Krüger in papež Lev XIII. Nemški listi, ki imajo zveze z bero-linskim zunanjim ministrstvom, poročajo, da je papež Lev XIII. povabil zaupno Krügerja k sebi v Vatikan ter se mu ponudil za posredovalca med Anglijo in Transvaalom Nemška vlada igra navidezno nevtralno ulogo ter je, kakor je povedal državni tajnik Richthofen v parlamentu, neki tovarni v Diisseldorfu prepovedala, naj topov in krc-gelj, katere je naročila angleška vlada, ne odpošlje. Zato so seveda nemški listi slabe volje, da se vtika papež sedaj v južnoafri čansko afero. Papež se ponuja za posredovalca seveda zategadelj, da bi papeštvo v mednarodni diplomaciji pridobilo večji ugled. Vojna v Južni Afriki. Zopet cela vrsta slabih vesti za angleško armado! Buri so Vryheid 10. t. m. vzeli in zasedli. General Louis Botha je vzel na železniški progi Delagoa 46 loko motivov in nad 200 vagonov. General Knox je nehal preganjati Deweta, ker so Bari vdrli v Kapland jo Privatna pisma poročajo, da je položaj v Kaplandiji jako nevaren. Holandci pristopajo v velikem številu na stran Burov. Angleške čete, katere imajo na razpolago angleška oblastva, ne zadoščajo, da bi se mogle postaviti Burom z uspehom po robu. V Kapstadtu se go vori, da so Buri ujeli generala Baden Po-weis, ki se je mudil na obisku pri nekem sorodniku v Kaplandiji. Iz Standertona po- ročajo, da so Buri v ondotnem okraju ople-nili neko farmo in odgnali 200 glav goveje živine. Pri Robertsdriftu stoji velik oddelek Burov. Angleški kapitan Lord, ki se je vrnil iz Transvaala v Pariz, je povedal, da imajo Angleži na papirju 210.000 mož, v resnici pa več ko 300 000. Ali izmed teh se bojuje le 20.000. Vojne še ne bo kmalu konec, ker si tega ne žele angleški častniki. Višji oficirji imajo sedaj namreč trikratno, nižji pa dvakratno plačo. Moštvo (pešaki) dobivajo po 5 frankov, jezdeci pa po 8 frankov na dan. Vojaki so zelo »previdni". Ako pade 10 Angležev, je med njimi gotovo pet častnikov. To dokazuje, da so angleški vojaki bojazljivci, ter da jih morajo oficirji v boj poditi ter hoditi pred njimi! 15 heseaskih poslancev je pozvalo hesenako vlado, naj posreduje, da se loti nemška osrednja vlada mirovnega posredovanja Seveda se to ne zgodi. ' Dopisi. S Slapa pri Vipavi, 20. decembra. Prižnica v naši cerkvi, raz katero smo nekdaj poslušali božjo besedo, postala je torišče klerikalnega hinavstva. Mnogo nedelj nismo culi prave božji besede v naši cerkvi, pač pa rotenje, predrzno prerokovanje itd. Naš suhi g Klobus ima vedno hudiča na jezika — gotovo sta si dobra prijatelja — in lepo je videti, kako naš Klobus na leči skače, vpije, kriči, laže, udarja se po svojih junaških pr.sih, da odmeva po cerkvi, vmes pa kliče vse hudiče na pomoč zoper „Slov. Narod", „Rod> ljuba" in sploh Iiberaiee, Klobas je pravi „komedijant". Jako radi bi z našim g. Klobusom govorili z obličja v obličje, a žal, da se on noče spustiti v pameten pogovor, vsled tega si drznemo na tem mestu povedati svoje mnenje. G. Klobus, čujte! Kdo Vam je dal pravico prerokovati in sodbe delati, kam bodo šli liberalci po smrti itd.? Vam li niso znane besede sv. pisma: ,Ne sadite, da ne boste sojeni"? Iu Vi pa naravnost odpoveste sv. odvezo bralcem »Slov. Naroda". Dalje., kdo Vam je dal pravico, na prižnici v cerkvi pred Najsvetejšim nesramno lagati? Da se Vi v svojih propo-vedih lazite, Vam dokažemo. Med drugim je laž, ko ste rekli, oziroma zdivjano vpili, da se je „Volilni katekizem" razširjal iz bralnega društva. Torej, g. Klobus — brez zamere — Vi lažete! Lep zgled božjega namestnika. Vi, g. Klobus, ste prav dobro vedeli, da je znsni »farizejski" Potrata, — kateri se je hvalil, da ga bo Bog v nebesa vzel — pripeljal od dekana Erjavca posodo vina, oziroma »katoliškega p.tijota" na Slap za agitacijske namene Dalje ste vedeli, da se je vino shranilo zraven farovža, in da se je tam pilo in lovilo glasove za »sv. vero" — pardon — glasove za dra. Žlindro. Kdor se ni dal pregovoriti z lažmi ggf Dalja v prilogi. ~%£JH Ali Wagnerjeve opere zahtevajo tudi igralcev in pevcev, ki to vzvišeno zadačo Wagnerjeve glasbe razumejo. Nekaj, kar moramo takoj kot popolnoma neumestno Ožigosati, je pogovarjanje pevcev v muzikaličnih pavzah svojih ulog. To je hiba proti Wagnerjevemu slogu, ki se ne da odpustiti. Igralske uloge hočejo biti na široko koncipirane, vse, kar se ima v pavzah, ko pevec ne poje, igrati, mora biti organičen del muzikaličnega parta; v teh pavzah nadaljujejo naj se v čutnih refleksijah veliki zgibi, ki jih godba predpisuje in neslano je, ako pevec, ko svoj »del zapoje", k svojemu soigralcu nekaj pošepeta; torazderevso sveto iluzijo, ki je bistveni pogoj življenske moči Wagnerjevih oper. Druga velika naloga, ki jo zadaja Wagner pevcem, je pravilna, vse čute izražajoča deklamacija, brez te niWagnerja, in slabo spričevalo si izdaja tisti operni pevec, ki tega ne ve. Ta zahteva je le na ravna posledica tega, kar smo prej izvajali, da se namreč Wagnerjeve opere vrše na drugem, ne na navadnem svetu. Ta svet je trojna potenca življenja, in če se neko- i liko deklamacije že v navadni realistični, igri ne more opustiti, velja to v trikratni meri posebno tukaj. če pogledamo v celoti našo vptri-zoritev »Tannhauserja«, moramo reči, da smo lahko zadovoljni. Grešilo seje seveda pri posameznih pevcih v tem, kar smo gori omenjali, in vemo tudi, da bi nekateri lahko kaj boljšega ustvarili, ali zaradi posamnika nočemo biti krivični celoti, ki pomeni za slovenski oder častno zmago. Ves slog vprizoritve »Tannhiiuserjeve« kazal je neko plemenitost, ki je. izdajala roko veščo v okusu. Že v overturi temu prekrasnemu, simfoničnemu delu, ki v dveh glavnih svojih motivih predočujo verski in amoristični moment ter zmago prvega nad drugim,--posvetila se je precejšnja pozornost. Očarljivo petje siren za Venerino jamo s svojim podržavanjem septime nad seksto nam Je pokazalo umetniški čut proizvajanja. , Romarski zbor, pozdrav grofa Hermana in pevcev Tannhiiuserju in celi prvi finale, nastop Lizabete, impozantna, sve-čanostna koračnica, nastop pevcev mojstrov, ljubavne pesmi Tannhauserja in Walterja, ginljiva notranjost priprošnje Lizabetine in finale drugega dejanja, pesmi Wolframove in še mnoga druga mesta, prekrasne melodije in harmonije polna, so bistvene točke cele opere, in tem se je posvetila največja in minucijozna pozornost. Že vprizoritev Wagnerjeva sploh je za Ljubljano dogodek; reči moramo, da se je temu dogodku pridružil še drugi, in obljubami, pritiralo se ga je na glaiek petijota. Končno ste vedeli, da bode vsak volilec dra. Žlindre dobil v Vipavi vina in sira. A kljub temu ste kričali na prižnici, da ne sme nobeden nič piti, da se ne sme nobeden polakniti na vino, da naj bodo vsaj »katoličani" trezni itd. In glejte, ravno Vaši Bkatoličani" so prišli na Vaš račun pijani domov. Tako hinavsko govoriti so zmožni le pristaši tistega doktorja, iz katerega govori sv. Duh. V obraz Vam povemo še to : Vedno vpijete, da se gre za vero, kje imate dokaze? Petijot, pogubljiva konsumna društva, gostilne na »katoliški podlagi", kjer se godijo vsakovrstne lamparije, dalje lažnivo opravljanje, častikraja, sleparjenje s Tomasovo žlindro, pobijanje ljudij itd., so li mogoče to dokazi in lepi izgledi, da je boj za Kristusa in sv. vero — kaj? Hvala lepa, g. Klobus, za take izglede. Se že poznamo. Naravnost Vam povemo, da kleri kalci bi radi vse spravili pod svojo oblast. Vaš Bog je trebuh, Vaša vera je pa nikdar polna mošnja, to nam dokazujejo klerikalna dejanja. Ako hočete, da bode ljudstvo Vam verovalo, namreč klerikalcem, tedaj hodite z besedo in lepim zgledom naprej, a samo z besedo ne bo šlo. Klerikalca stranka ima za Vipavca vinogradnika na eni strani lepo besedo, da ga lovi, a na drugi strani ga s petijotom uničuje. To je katoliško. Sramota, da gre ljudstvo na take limance. Zdravstvujte, g. Klobus; pazite, da se prižnica ne poruši, kajti stara je že in ni zavarovana niti pri zavarovalnici dra. Ne topirja. Kurat Kkbus je bil glavar klerikalne agitatcrske banda. Za njim pride oče Luka, kateri je pred kratkim rekel, da so vsi f____»glih". Potem »farizejski" Potrata ; »polebirmajster" Curk; »Pliskovški buhc" Kobal, 0graj5činski svetnik" strahopet Miha, trije sinovi mežnarjevi in par druzih »katoliških mož". To so »Kristusovi soldatje", ki so volili za » prepriča nje sira in vina' po »katoliško". Narodno napredna stranka ni niti vinarja potrošila na Slapu, a vendar je večina na njeni strani v obeh skupinah, med tem ko stane vsak klerikalen glas gotovo 1 gld. Toraj Bog živi klerikalno prepričanje: golaž in vino ! To so psč lepi »vojščaki Kristusovi", katerim je treba že naprej zagotoviti pijačo. Naš Klobus jih je tiral celo tolpo v gostilno. Tudi za našim Odrešenikom je nekdaj šlo mnogo judov, toda jim je odkrito povedal : »Ne iščete me, ker ate čudeže videli, temveč ker ste od kruhov jedli in nasičeni bili" ; te besede bi lahko izrekel g. Klobus svojim lačnim ovčicam. Znano je, kako sramotno je moral g. Klobus oditi iz Godoviča radi svojega jezika, tudi mi bomo poslušali le še nekaj časa — potem pa zadoni morda: Živio Ricmanje! ki se imenuje užitek. Sem in tam je bil sicer relativen, ali to ni moglo drugače biti in bo pri reprizah gotovo boljše. — Po glasu, petju in igri najusposobljenejša za Wagnerjevo pevko je gdč. Garner i. Na to novo stran, v kateri smo pevko spoznali v ulogi Lizabete, jej moramo čestitati. Muzikalično oceno naj nam ona, kakor vsi ostali Wagnerski pevci za zdaj opuste. Toliko naj rečemo, da so nam pevci, ki so se kvaliticirali kot Wagnerski, le utrdili čut spoštovanja. V prvi vrsti g. Olševski, ki smo ga poznali skoz in skoz kot umetnika prave pietete in muzi-kalične interpretacije prve vrste. Njegov tekmec g. Orželski bilje krasen Walter po glasu, pa tudi po proizvajanju, in g. N o 11 i j u moramo na njegovem Wolframu srčno čestitati. Gdč. Noemi se je dostojno rešila svoje težke naloge, isto tako g. Polakova, in g. Vašiček bo storil do Wagnerja že še svoj korak. Ostali gospodje so kot solisti za naše razmere zadostovali, v več spevih, ki so bili vsi nekaj posebnega, bi se lahko pokazali na vsakem odru. Zbor se je dobro držal, v pevski dvorani bi se lahko boljše. — Vpri-zoritev pevske tekme se je posrečila, ugodno je dirnilo dobrovoljno štatiranje nekaterih spoštovanih členov drame in opere. Kostumi so bili vsi izbranega okusa, scenerija dostojna, lučni efekti jako lepi. — G. profesor Štritof je oskrbel izboren ..Ljubljanski Zvon" svojim čitateljem in sotrudnikom za novo lato 1901. Že izza svoje ustanovitve pred 20 leti je bil in je ostal .Zvon' leposloven in znanstven list Ustanovitelji so pač vedeli, da samo leposlovje ne zadošča, ampak da se je treba ozirati tudi na ra zna narodna in svetovno kulturna vprašanja. Samo znanstvena revija pa se med nami, kakor kažejo izkušnje, težko vzdrži, zato se je iz praktičnih ozirov združila lahkokrila muza z resnim mislecem. Želimo od srca, da bi nam vstajali novi in izvirni pesniki in novelisti, ter da bi starejši naši romanopisci ne odložili svojih peres, ampak da bi zopet in zopet stopali pred naše čitateljstvo, ki kar hrepeni po dobrih povestih! Bodisi kdo že starostrujar ali novostrujar: samo da piše umetniško, da ima samotvorno moč, da pozna življenje in da nam ga ume je risati v lepem jeziku — dobro nam došel! Naša beletristika bodi zrcalo vsega našega socialnega in kulturnega življenja, piši pa se z višine današnjega svetovnega naziranja, potem bode zaužitna. Pisatelj, ki ima, recimo, nekaj svoje tilozolije, se bode zanimal za vsa vprašanja, ki vise v naši dobi takorekoč v zraku. In zato bode včasi v svojo slovensko obleko zavijal tudi občečloveške, svetovne, kozmopolitične ideje. Pravemu, rojenemu beletristu je sicer umetniški moment glavna stvar, ali njegov umotvor bode vendar vselej razsvit Ijevala tudi — lepa ideja. Slovensko čitateljstvo pričakuje dobrih izvirnih beletristov kakor suha zemlja blagodejne rose! . . . Ker je pa »Zvon" po intencijah svojih ustanoviteljev tudi znan stven list, zato bode tudi v prihodnjem letniku gcjil znanost v poljudni obliki. Rekli smo že lani, da so nam vzor razne lovanske, pa tudi tuje revije, ki goje leposlovje in znanost obenem. S tem, da je pretekli letnik »Ljublj. Zvona" prinašal skoro več člankov nego beletristike, nikakor nismo hoteli potiskati poslednje v kot, ampak hoteli smo samo nekako vplivati, na naše pisatelje, da bi pisali aktualne članke v poljudni obliki. Aktualnost je, kakor smo rekli že lani, važna stvar. O vsakem vprašanju, o vsakem važnem kulturnem dogodku poročaj taka moderna revija, kakršna bodi naš .Zvon". Čeprav je sedanji urednik ,Ljublj. Zvona" sam beletrist, vendar je v dnu duše prepričan, da samo beletristrika v današnji svetovni literaturi nikakor ne zadošča! Tudi mi Slovenci se moramo poslej v novem stoletju, intenzivneje pečati z znanostjo in teoretično premišljevati obraznih vprašanjih, zlasti o socialnem vpra šanju. Tudi Slovenci moramo priti do prepričanja, da je končno le s /obodna misel tista mogočna dvigateljica, ki preobražuje svet. Narod pa, ki je preenoglav, da bi mislil, nima nikakršne pr lodnosti in je izgubljen. Sedanje uredništvo meni, daje naloga »Ljubljanskega Zvona" tudi ta, da odpira svojim čitateljem perspektive v moderni duševni svet in jih s tem navaja k samo-stalnemu razmišljevanju . . . Kakor prosimo beletriste, da bi nam pcšiljali za »Zvon" pesmi, novel, črtic in romanov, tako se obračamo do znanstve nikov, da bi zalagali naš list z jedrnatimi članki, essavi in razpravami o različnih kulturnih in kulturno - političnih aktualnih snoveh. (Konec prih.) Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 21. decembra. Seji je predsedoval župan Hribar. Overovateljema zapisnika sta bila imenovana obč. svetnika M ali i in Trdina. O proračunu mestnega zaklada za leto 1901 je poročal obč. svet. Senekovič. Poglavitne podatke tega poročila, prijavimo tekom prihodnjih dnij. Za danes omenimo samo, da izkazuje proračun 854900 K izdatkov in 526391 K pokritja, toraj pri-mankljaja 328 509 K. Sklenilo se je za prihodnje leto pobirati doklado 20% kakor lani, pridružiti se magistratovi prošnji glede cdpisa brezobrestne ponadpredščina in obresti od državnega potresnega posojila s čimur bi se pridobilo 96000 K, ostanek primanjkljaja pa 19 383 K, naj se pokrije s tem, da se realizujejo neki fondi, in s prihranki in preostanki, ki se bodo letos nabrali v blagajni. Vsled pomanjkanja prostora smo ga danes odložili to poročilo, pa je priobčimo tekom prihodnjih dni a tem vred, kar se je zgodilo pri specijalni debati. Proračun se je odobril in se je poročevalcu izrekla zahvala. Obč, svet. dr. Požar je poročal o načrtu parcelacije škofovega posestva v katastralni občini Šentpetersko predmestje in predlagal, naj se odobri s pogojem, da škof odstopi za ceste ves svet, kar ga je treba, brezplačno. Zazidavanje se more vr siti v strnenem sistemu, na Martinovi cesti pa v odprtem. Obč. svet. dr. Stare je opozarjal, da bo morala občina po tem načrtu napraviti vse polno cest, kar bo veljalo veliko de narja. Izkazalo se je, da to parceliranje mesto silno velja. Koliko se je v zadnjem času cest napravilo, veliko zanje žrtvovalo in ceste so še vedno nezazidane in bodo tudi še dolgo ostale, občina pa ima stroške. Govornik je predlagal, naj se dovoli za zdaj samo prezidavanje proti Martinovi cesti, in se občina ne zaveže zgraditi kake ceste, če se na tem svetu kje drugje postavi kaka hiša. Ta predlog je podpiral obč svetnik Len če, ki je opozarjal na Kuhnovo cesto, katera je prazna. Obč. svet. Kozak je Khu-novo cesto zagovarjal. Poročevalec je priznaval utemeljenost dr. Staretovih pomislekov. Občinski svet je odobril odsekov pred log sprejel pa tudi pogoj, ki ga je predlagal dr. Stare. Račun o dotaciji za šolsko leto 1899/900 na II. mestni deški petrazrednici se je po poročilu obč. svet. Dimnika odobril. Po nasvetu istega poročevalca se je za nasaditev novega drevoreda na Franc Jožefovi cesti od gledališča do Bleiweisove ceste dovolilo 250 K. Obč. svet. Plantan je poročal o dopisu tvrdke G. Tounies glede odkupa jed nega dela parcele št. 326 ob potu v Toma Čevo. Sklenilo se je dati izjavo, da se odstop tega sveta ne bo smatral za parcelacijo. Koncem seje je obč. svet. Predovič interpeliral župana radi dobavljenja leda za mestno ledenico, na kar je župan pojasnil, da je led že naročen. Dnevne vesti. V Ljubljani, 22. decembra. — Osebne vesti. Absolvirani pravnik g. Aleksander Guzelj je imenovan finančnim konceptnim praktikantom v Logatcu. — Volilni shod v Ljubljani. Na sv. Štefana dan ob 11. uri zjutraj bode v »Mestnem domu" shod volilcev narodne napredne stranke, pri kojem razvije kandidat dr. Ivan Tavčar svoj program. — Katoliško narodno ljudstvo. Ka toliško narodna stranka si je milostno spremenila svoj naslov. Prav tako. kakor črnogorski knez Nikica od slej ne bode več narodni knez, ampak kraljeva visokost, isto tako se hoče klerikalna stranka v bodoče imenovati »katoliško-narodno ljudstvo". S tem pa je na Notranjskem in Dolenjskem pomorila skoraj polovico na šega ljudstva in vsa ti3ta sodišča, kjer smo imeli mi večino in posebno tudi celo okrajno glavarstvo Krško, kjer smo imeli izdatno veČino, izgube od včeraj naprej dobro polovico svojih prebivalcev, katere nam je vzela kar čez noč katoliško-na rodna kolera! Zares prišli smo tako daleč, da so nam ti neusmiljeneži skrčili naše ljudstvo tako zelo, da se vsa to »kato-liško-narodno ljudstvo" da spraviti v tesne prostore »Katoliške tiskarne" v Ljubljani. AH mi se tolažimo s tem, da se naslov prav lahko spremeni, da pa s tem v drugem ni ničesar spremenjeno. Zategadelj radi tistega »katoliškega-narodnega ljud stva", katero je sedaj dr. Šušteršič v svojo denarno listnico potisnil, niti v najmanjšem atrahu ne živimo! — Radovednemu ..Slovencu" po nosu. »Slovenec" ima vse lastnosti židovskih listov, v jednem oziru pa jih celo prekaša glede nesramnosti Tako nesramen, kakor »Slovenec", ni noben židovski revolver žurnalist. Tako je petek ta nečedni list nečedne stranke vpraševal, kateri du- hovniki so za časa volitev grozili, da liberalcem ne bodo otrok krstili, da liberalcev ne bodo priporočali in da jih ne bodo pre-videli. Kdo so tisti duhovniki ? V s i! Izvze-mite tistih 20 duhovnikov, ki se sploh ne vtikajo v politiko, pa veste vsa imena, kar po vrsti jih izpisujte iz šematizma. Š k o f j i m jetonaročil ssvojim nezaslišanim pastirskim listom in ustno, ko je šel »na oddih na jug", v resnici pa se je vozil po deželi, in vsi, od prvega do zadnjega so grozili z vsemi mogočimi nasilstvi. Tudi »Slovenec" jim je to priporočal, pišoč, da je nastal verski boj in da ngj porabljajo verska sredstva. In porabljali so jih z vso vnemo in s tisto grdo-bijo, ki jo premore samo Človek, ki sam ničesar ne veruje, ki smatra duhovniški poklic za obrt in še za prav nelep obrt. Vsi od kraja, kanoniki, fajmoštri in kape-lanje ste vpili, da ne boste liberalcev ne krstili, ne poročili, ne prevideli, nadebuden kaplan v Mirni peči pa je še zagrozil s šmirnico, je grozil, da bo liberalcem na smrtni postelji mesto svete popotnice na-tlačil šmir v usta. — ..Dično. vplivno in enotno zastopstvo" tako je »Slovenec« v svoji brezkončni skromnosti krstil tisto šestorico vitezov žalostne postave, katere je duhovniško nasilstvo in kmetska nezavednost posadila na častne sedeže državnih poslancev. Dicha je ta družba v resnici, da, dičnejša že ne more biti. Vse nas bo zavidalo za dičnega častnobesed-nika Žitnika, za dičnega penzijonista Povšeta, za dičnega invalida Pfeiferja, za še dičnejšega predsednika tihotapskega vinogradniškega društva Vencajza in za najdičnejšega kupčevalca z žlindro dr. Šušteršiča. In vplivni so ti možje. Ce migne Žitnik ali Pfeifer le z mazincem, pa se kar vse strese, Vencajz in Povše pa odpravljata ministre kakor svoje pisarje, če jima niso pokorni. In tudi enotno je to zastopstvo, da enotnejše ne more biti. Vsi so enega duha, enih mislij in enih nazorov, tako da bi se vsi lahko pisali Žitnik ali Vencajz. Slava temu zastopstvu! — Gonja proti ravnatelju G. Pircu. »Slovenec" je za časa volitev pustil g03p. ravnatelja Pirca kot kandidata za gorenjske okraje v miru, ker je dobro ved-d, da nihče ne smatra njegove izvolitve za mogočo, kajti gorenjski kmet še dolgo ne bo samostojno mislil ter bo še desetletja slepo ubogal fa rovško komando. Odlični gorenjski posestniki so odločno tirjali, da se postavi g. Pire za kandidata, a on ni hotel sprejeti kandidature, in ko je narodna stranka objavila volilni oklic, res še ni imela nobenega kandidata za Gorenjsko in ga zato tudi ni imenovala. Šele pozneje je postavila narodna stranka g. Pirca za »Zahlkandidata", ker so vsi zavedni in inteligentni posestniki na Gorenjskem to tirjali, in to proti volji gosp. Pirca, katerega se je pregovorilo, da je k temu molčal G. Pire pa za svojo izvolitev ni mazinca ganil, in se je sploh prepustila vsa agitacija našim somišljenikom na Gorenjskem Mi naravnost trdimo, da bi bil g. Pire izvoljen, ko bi se šlo le za zmožnosti, kdo je boljši kandidat Pire ali Pogačnik. Kadar so pa popi izdali razglas, da se gre za vero, in da bo pogubljen kdor Pirca voli, no potem se tako ni dalo nič več narediti. Saj je radovljiški kaplan trdil, da ima g. Pire hudičevo vero. Dobro je nam znano, da so gorenjski kmetje v srcu v večini za g. Pirca, in še celo duhovni priznajo, da bi bil on boljši nego Pogačnik. Tako je na pr. gorjanski kaplan dejal, da nima nič proti njemu, samo v njih tabor naj prestopi. — No, sedaj, po volitvi je pa »Slovenec", oziroma dr. Šušteršič posebno vzel na piko g. Pirca, ker mu te katoliki, nikakor pa ne kristijani, hočejo kolikor mogoče Škodovati. Motite se, je že skrbijeno, da Vaša drevesa ne vzrasto v nebesa, in prav gotovo ne boste oškodovali moža, ki je v proapeh kmetijstva več storil v deželi, nego Vi vsi skupaj. Iz Vas ne govori drugega nego maščevalnost in jeza, ker nimate nobene kljuke, za katero bi prijeli, da bi sumničili Pirčevo poštenje, a on Vam je pa dokazal, da ste proti njemu delali z lažmi in goljufijo, in mesto da bi ga tožili, ste se poskrili kakor tepena ščeneta. Le blatite in ščnjte v »Slovencu" Vi Šusteršiči, Lampeti & Comp. proti gosp. ravnatelju Pircu, on pa ostane vendar to, kar je bil, ter ga bodo čislali kakor do-slej vsi razsodni ljudje, naj so liberalci ali klerikalci. — Razširjajmo ..Rodoljuba". Letošnje izkušnje pri volitvah so nas izučile, da tam, kjer je .Rodoljub" razširjen, je ljud stvo dosti bolj vneto za volitve in ve, za kaj se gre, kakor drugod, kjer nimajo tega izvrstnega lista. Od tistih, ki so nanj naročeni, je malokateri odpal in volil klerikalca. Zato je pa naSa dolžnost, da storimo, kar je mogoče, da se list med narodom še bolj razširi. Priporočujmo ljudem list pri vsaki priliki. Ponudimo se jim, da bomo naročnino mi poslali zanje, ker ljudje mnogokrat ne vedo, kako se pošilja. PlaČujmo tudi mi naročnino, s tem jim prihranimo vendar le par krajcarjev. Razširjevanje BRodoljuba" je v resnici misijonsko delo. — „Mica Kovačeva, voziva nič pva-čava". Pri volitvi iz 5. kurije so imeli klerikalci najetih 20 fijakaijev. Naročil jih je poštenjak Kregar, tisti, ki je dobil iz okrajne bolniške blagajne mastno nagrado. Dasi so se fijakarski konji tisti dan morali silno napenjati in so katoliški volilci skoro vse vozove ponesnažili, vendar fija karji še do danes niso dobili plačila. Včeraj so že bridko jokali, da ni dobiti zasluženega denarja in pred Slonom so celo napadli necega klerikalnega prvaka in ga ošteli da bo pomnil. Plačila pa le še niso dobili. Zanašali so se pač na dr. Šušteršiča, a niso pomislili, da so klerikalci ne omahljivo zvesti — ,Mici Kovačevi". No, morda spodbode ta notica dr. Šušteršiča, da bo plačal fijakarje. — Klerikalna in cesarska stranka. Včeraj sta se dva skrivnostno sladko gi-njena klerikalca vračala iz ..Katoliškega doma". ,Veš ti', je dejal eden, ,jaz ti povem, da bo klerikalna in cesarska stranka večno trpela, tista liberalna in vladna stranka bo pa prav kmalu poginila . . .u — Popravka. Slavnemu uredništvu »Slov. Naroda« v Ljubljani. Sklicujoč se na § 19. tisk zak. zahtevamo z ozirom na dnevno vest »Znamenita služba« v št. 282. Vašega lista, da sprejmete v prihodnji številki na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: Ni res, da bi bil katerikrat poslal na Slap »Domoljuba«, res pa je, da še nikdar nisem poslal niti ene številke navedenega lista na Slap. Vipava, 8. decembra 1900. Matija Erjavec m. p. dekan. Slavnemu uredništvu »Slov. Naroda« v Ljubljani. Sklicujoč se na § 19. tisk. zak. zahtevam z ozirom na dnevno vest »Znamenita služba« v št. 282, Vašega lista, da sprejmete sledeči stvarni popravek: 1. Ni res, da sem bil kedaj hud liberalec, res pa je, da sem bil vedno klerikalec; 2. ni res, da semraznašal »Domoljuba« med mirne ljudi in tako sejal prepir; 3. tudi ni res, da sem se sredi vasi spri z nekim narodno - naprednim mladeničem, res pa je, da sem dotičnega mladeniča pozdravil: dober večer, in da mi je ta mladenič odzdravil z besedami: farški podritnik; 4. istotako ni res, da sem dekanovo oskrbništvo prodajal za »dopler« vina. Anton Potrata m. p. posestnik na Slapu. — Trnovska zavednost. Nedavno čitali smo v „Slovencu" o trnovski zavednosti. »Slovencu" je seveda „zavedno" vse, kar se ne zaveda pogubonosnega klerikalnega vpliva. In naši Trnovci — seve ne vsi — se izvestno „zavedajo" svoje brez-primerne trmoglavosti in svoje grozne nezavednosti, kar so nam že večkrat dokazali. Zato samo en zgled! Neki posestnik v Trnovem, ki se sicer tudi „zaveda", ki je pa vendar toliko „nezaveden", da bi tudi rad pil zdravo pitno vodo, se trudi že dlje časa, da bi se mu posrečilo uvesti vodovod ob kolezijski in nji najbližnjih cestah, toda „zavednost" nekaterih Trnovčanov je tako velika, da se mu je ta namen vedno preprečil in mož se zelo, zelo jezi na to glori-ficirano možatost in zavednost svojih modrih someščanov. Trnovci pa naj še nadalje verujejo svojim zakrinkanim prijateljem v šenklavžkem farovžu, ki vedo to njihovo „zavednost8 tako hinavsko porabiti za svoje namene. — V znamenju laži. Primorani smo prositi naše čitatelje potrpljenja zaradi ne-številnih popravkov, s katerimi nas klerikalci dan na dan obsipajo. Klerikalci bi radi s popravki zadušili naš list, 8 popravki bi radi prikrili in utajili vnebovpi-joče lopovščine, ki so jih počenjali pri zadnjih volitvah, in § 19. tisk. zakona jim daje pripravno sredstvo za to, ker s tem paragrafom se da zanikati vsaka stvar, bodi še tako resnična. Z ozirom na to konstati-ramo novic, da smo vsak čas pripravljeni vse, kar smo kdaj o komurkoli pisali, d o -kazati pred vsakim sodiščem. Po tem bodo naši čitatelji lahko spoznali vrednost tistih ljudij, ki sicer v popravkih zaniku-jejo, pred sodišče pa se ne upajo stcpiti, vedoč, da jih tamkaj postavimo na laž. Klerikalizem se bori v znamenju laži, mi pa v znamenju poštenja in resnce, in ta bo zmagala tudi pri nas kakor še povsod. — Vodovod v Novem mestu. Iz Novega mesta se na. i piše 21. t. m. Vesela novica raznesla se je danes po našem mestu. Prepotrebni vodovod dobimo, — tako saj čuje se danes Odkod tako urna izpr:■_.■ Blaž Jesenko Ljubljana, Stari trg št. 11 Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. » na.I niž JU* cenala. 52 Ljubljana, Dunajska costs 13. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. Iščem I I (2606-3) za odvetniško pisarno. Ponudbe takoj drju. H. Turna v Gorico. Trgovina s špecerijskim, manufakturnim in železnim blagom proda S3 po jako dobrih pogojih. VpraSanja pod „V. «.. 13" na upravništvo „Slov. Naroda". (2617—1) Trgovski pomočnik ter prodajalka vsprejmeta se v trgovino z mešanim blagom. — Naslov v upravništvu „Sloven-skega Naroda". (2542—3) Učenec Proda se popolnoma nov Mayer-jev (2M3_3) Conversations-Lexicon (eomplet 18 zvezkov). Kje? pove upravništvo „Siov. Nar.". 28 let star, vešč slovenščine in nemščine, zmožen vsake trgovske stroke* kakor tudi knjigovodstva, želi dobiti primerno službo. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". (2609—2) Odda ali tudi proda se bogato založena ter lepo opremljena se takoj sprejmeta v trgovino z mešanim blagom. 2573-2 Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda". Kobbe-a podganji kruh prlprai ljcu v.n porabo ! Brez nevarnosti za ljudi, hišne živali in kuretino; gotovo "sredstvo za uničevanje podgan in miši. V zavojih po 50 in 90 kr. se dobiva v edini zalogi J. Bergmann-a v Rudolfovem. Ista je pripravna tudi za prodajo špecerijskega blaga. (2624—1) «»_8 - ugodni. Več se izve v upravništvu „Slov. Nar.". TTTTTT?VVTTTVTtt Tokajski ' v- ,^ mestni grb ; o vpisana varstvena znamka ' ■ : j*&j*&> \ -t£2- tren gorah -'.j ^ v Najfinejši in najmi-—lejši konjak je Tokaiski konjak z gorenjim tokajskim mestnim grbom iz prve tokajske tovarne za konjak v Tokaju. Zlate medalje so mu podeljene: V Parizu, Bordo-u, Niči, Hagu, Londonu, Bruselju, Čikagi, na Dunaji, v Berolinu itd. Zalogo ima: (2618—1) Karol Rebul, lekar v Slov. gradcu. *V —^ Tovarna umIiiiioi IJfiia I. I •»'SO. Anton Sodia, puškar v ICorovljiili (Ferlach) koroško priporoča piiHke in revolverje' iz svoje zaloge in tovarne, izdelane po najnovejših sistemih iz najboljšega blaga in z gotovim strelom. Speelalitete t Tpore\n«> puške prav lahke, 2 kg 80 dkg tehtajoče. Za vsako delo sem vesten porok sam. Puške so c. kr. uradno preizkušene. Prevzamem vsako popravilo in predelovanje, narejam nova kopitsča ter izvršujem vse hitro in po najnižjih cenah. ž^ajT Cenike dopošiljam slovenske ali nemške brezplačno in franko. (1963—14 Za. kašelj in katar so Kaiserjevf 2ii7 9) prsni bonboni. uspešno sredstvo, kar se pripoznava 2650 notarsko overovljenimi spričevali. Jedini dokaz za gotovo pomoč pri kašlju, hripavosti, kataru in zasliženju. Zavoj 20 in 40 h pri Mr. Pr. Mardetschlae-gerju v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu, pri Ubaldu pl. Trnkoczvju in v dež. lekarni Milana Leusteka v Ljubljani. Št. 41.948. Razglas. (2633-1) V smislu sklepa občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 21. decembra 1900 razpisuje mestni magistrat ljubljanski javno pismeno ponudbeno razpravo za prevažanje odgojencev In ujetnikov in pa za priprego za ^Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo" v I. 1901 na dan 28. decembra t. 1. ob 10. uri dopoludne. Pogoji o izvrševanji vožnje in drugi pripomočki razgrnjeni so ob navadnih uradnih urah vsakemu na upogled v pisarni mestnega stavbnega urada, kjer je tudi izročati ponudbe, v katerih naj bode ponujana svota, zapisana s številkami in besedami najkasneje do določenega časa v zapečatenih zavitkih in opremljene z vadijem 100 kron. Izrecno se dostavlja, da se na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezalo ponudbenim pogojem, ali katere se bodo glasile pogojno in pa na take, ki bodo pre-kasno ali dodatno vložene, ne bode oziralo. ILvdlestrLl rr^a,g*istra/t 13\x"bHjQ»"n.FTtai, dne 22. decembra 1900. F. Cassermann krojač za civilne In raznovrstne uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unlf. blagajne drž. železnic uradnikov Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4 se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih "oblek in nepre-močljivih havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejših cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje talarjev in baretov. 52 Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann -uiar = v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobro do najfinejše kvaliteto po nizkih conah. iToTroattl v žepnih in stenskih arah so vedno v zalogi. 52 Popravila so Izvršujejo najtočneje. ^S5BBJaS^^aS«»»£^»^^5B Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal. lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičniti aparatov. Vsa v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno In ceno. 52 *±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±M Pri nakupovanju suknenega in manu-fakturnega blaga se opozarja na tvrdko HUGOIHL v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4. Velika zaloga 52 i suknenih ostankov. L_____J 83 97 Pozor, drsalci! Kdor drsati želi, Se hitro nauči, Na Kernii ali Tivoli Povsod po ledu drči. Drsalke v veliki izberi, Po vsaki meri, Zelo po ceni (2623—1) »e dobe ▼ trgovini 25 železuiuo Andr. Druškoviča naslednik Val. Golob Mestni trg št. 10, Ljubljana. Dunajsko melanžo žgano kavo, mešanih najfinejših vrst {2023) priporoča n fl. kilo (70) Edmund Kavčič Prešernove ulice, nasproti glavni pošti. Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena »Vzgoja in omika s ali izvir sreče" Ljudevit Borovnik ! puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — Ihistro-(110) vani csniki zastonj. (51) oddajo so Slovenski Narod Slovenec Laibacher Zeltung Hrvatsko Pravo Vienac Nada (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko In hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti In prav olikati) (112—52 ter se dobi za predplačilo 1 »!«!. S€» l*r., po pošti 10 kr. več. ali proti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju šli. Bez., L6wengasse Nr. 27, Parterre ThUr 4. Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več. ————O—O——————— • O sledeöl llsti s Narodni Listy Zlata Praha Arbeiter Zeitung Ueber Land und Heer The Graphic Kikeriki (3564—3) Veliki krah! New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna 8rebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 "komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih flic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlie; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 6 kom. ang. Viktoria čašie za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov ; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipaluice za sladkor. •4S komadov skupaj samo k1«1« «*<»0. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni #ld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na MJlaJafai B slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to kraoiie ^garnituro, ki je posebno prikladna kot praUl t rito božično in novoletno darilo kakor tudi za v»ak.o boljše s;ot*po«larMtvo. Dobiva se edino le v (2116—11) A. IIIRStlf BER&-a Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Dunaji II,, Rembrandtstr. 19 M, TelefanU597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 141 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleeek iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožauc, dekan v Mariboru. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kaniilo Bolim, okrožni in tovarniški zdravnik. 49» Železninska trgovina Štefan Nagy, v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5 priporoča '2631) stojala za božična drevesca pripravna za najmanjše in največje drevesce. To stojalo ustreza že davni želji po Sem praktičnem nasproti lesenim križem in drugim pripravam na najpopolnejši način. Vsaka neprije na ovira je pri teh stojalih izključena. Kuhiiifska posoda za otroke, orodje za llstno-žagar ka tlela, kasete z orodjem, liraiiiliic pušice, drsalke vsake vrste otl ?0 kr. naprej, Peči, predstavki za peči, posode za oglje, kaminsko orodje, pečne stene, košare za drva itd. Istotam je tudi velika izher razstavljena. — Za blagohoten obisk prosi v (2625; posredovalnica stanovanj in služeb Gospodske ulice št. 6 priporoča in namešča službe iskajoče vsake vrste (moške in ženske) za Ljubljano in drugod posebno: bone, blagajničarice, natakarice, prodajalke, kuharice, hišine, pestunje, kočij aže, zasebne in prodaj alniške sluge itd. itd. Vestna In kar možno hitra postrežbe s. ttjn m <-<-■■>•. Dobre cenene ure s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ure in eksportna hiša zlatnin tloni (Brüx) C>Mko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka.... „ 580 Prava srebrna verižica....... „ 1 20 Nikelnasti budilec.......... „ 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—2) CÜ" lliistiotu)ii l.titnlotf znittoitf in itu.ttnitif j>roato. r Is , priporoča svojo bogato zalogo & h pisalnih in risalnih stvari, kakor ¿1 fj- tudi vseh potrebščin za urade Karol Till Ljubljana I in ŠOle. (2475—4) Najnovejše razglednice in albumi. Zaloga fotografičnih aparatov S in zraven spadaj očih predmetov, j spadaj očih predmetov. Primerna darila Božič in novo leto. IT)cdcrnc urejena S akcidenčna (gss^ tiskarna priporoča se v izdelovanje vseh merkantilnih tiskovin, vizitnic, kuvert, mrtvaških listov, računov, razglednic itd. po nizkih cenah. Ugoden nakup. Lepa, na novo zidana, enonadstropna hiša na deželi v bližini mesta Ljubljane, v jako veliki župniji, s trgovino z mešanim blagom ter krčmo se radi posebnih vzrokov s skladiščem blaga vred za nizko ceno 80.000 K proda. — Skupi se vsak dan od 80—120 K. Naslov pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". (2499-3) Prostovoljno se proda: ■7AmliiQOP gospe Ide pl. Rajakovič £dlllJlolrU na Ogrizekovem v Dober- nežu, d. o. Tepanje, za 30.000 K, ZemljiŠČe v Tepanjah za 3600 K, l/moliio v Konjicah, 5 minut od ko-KlllUiljd lodvora, za 8800 K, 7omliičpo v s*ramcah za i0.000 k Zolllljlobu pod jako ugodnimi plačil- nimi pogoji. Več pove (2515—3) dx\ Ivan Rudolf odvetnik Konjicah. Božična darila v največji izberi ter najraznovrstnejša n. pr.: krasne papeterije pismenega papirja v najmodernejši obliki ****** dražestni albumi za slike (fotografije) ******* najmodernejši albumi za dopisnice ******* moderne poezijske spominske knjige ******** različne novitete v pisalnih garniturah ****** mične novosti v raznih okvirih za slike v secesijoni-stičnem slogu * * * * * najboljše fotografične stroje in vse v to stroko spadajoče predmete ******* praktične listnice in denarnice ******** mikavne kineške šatule, pa-hlače, važne itd. * * * * krasno izbirko božičnih, novoletnih in drugih razglednic itd. itd. ****** priporoča najuljudneje Jos. Petrič v Ljubljani tovarna papirnih izdelkov. (2555-4) Št. 396/Pr. Razpis službe. (2632-1) Pri mestnem magistratu ljubljanskem je vsled sklepa izredne seje z dne 18. t. m. popolniti služba šolskega sluge na II. mestnej deškej 5razrednici z letno plačo 900 kron, s pravico do dveh v pokojnino vštevnih 5 letnic po 100 kron in do brezplačnega stanovanja v šolkem poslopju. Od prosilcev se zahteva: 1. Avstrijsko državljanstvo. 2. Neomadeževano dosedanje vedenje. 3. Telesno in duševno zdravje. 4. Starost najmanj 18 in ne več ko 40 let. 5. Popolno znanje slovenskega jezika v besedi in pismu. Eventualno v začasnem svojstvu že doslužena leta se ne vštevajo v pokojnino. S potrebnimi dokazili opremljene prošnje vlagati je pri predsedstvu mestnega magistrata najpozneje do 31. decembra t. 1. Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se pri podelitvi službe ne bodo upoštevale dne 20. decembra 1900. Ustanovljene Brata Eberl 1842. Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. g Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 52 južne železnice. Slikarja napisov, Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev na drobno in na debelo. Velika izblrka dr. Sohoenfeld-ovlh barv v tubah za akad slikarje. Zaloga #*" vsakovrstnih oopičev za pleskarje, slikarje ln zidarje, itedllnega mazila za hrastove pode, karbollneja itd. Posebno priporočava si. občinst7U najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje sobnih tal pod imenom „Rapidol'. Priporočava se tudi b1. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. Mehanik MS ■ ■ ■ vHtvIllll stanuje samo Opekarska cesta št. 16. sivnliil stroji po najnižjih cenah. Blclkle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro In ceno._52 PJJBJ7* Vnanja naročila se točno izvrže. "^BJ erilo za gospode najboljše blago in najnovejše kravate predaja 52 vs-Alojzij Penchés Pred škofijo, poleg mestne hiše. ymmrmrmrmn» B Anton Presker krojač ll Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, 52 jopic in plaščev za gospe! nepremočljivih havelokov itd. Oblek« po meri se po najnovejših nzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. Ruske, angleške in avstrijske galoše iz prvih tovarn. w Najnovejše v ~mm kožuhovini priporoča 52 J. S. Benedikt li|nhl|aiia, Stari **-§*/. 582^9986 opolno nadomestilo za francoski Cognac dajejo znamke starorenomiranih tovarniških firm (2486-4) Grof Keoleyîcli Istvan atâSai Promontor. Ustanovljeno 1882. (Grofa Štefana Keglevicha naslednik.) Ti kognaki so zaradi svojih izbornih kvalitet jako razširjeni in so znamke 3£, 4^*, extra ^Mf^JS in V. S. O. (Fine Champagne d'Hongrie.) IZ^Z Povsod na prodaj. ^ZZZ Holandsko - ameriška proga Rotterdam-New-York. Prihodnje odplulbe: 27. dec. Potsdam 5-oo popoldne. 3. jan. Spaarndam 12*oo opoldne. 10. jan. Rotterdam 4*30 popoldne. 17. jan. Amsterdam 11-oo dopoldne. Novi parniki na 2 vijaka. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (2062—12) Cene v prvi kajiti od 264 K naprej 1 izprista-drugi kajiti od 228 K „ J nisča ni. razred 209 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajite: I., Kolowratring 10; za HI. razred: IV., Weyrlngergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu. Za Božič priporoča (2512—5) Rudolf Kirbisch sladčičar na Kongresnem trgu najfinejše okraske za božična drevesca, iz španske pene, sladkorja, kiten, jabolk, likerja itd, dalje raznovrstne attrappe, figure iz sladkorja in čokolade, kandi-rano in glazirano sadje.v lepih lastin ali pa lesenih zabojčkih ali košaricah. Bonbone, bonbonijere, kitnov sir, najfinejše čajno pecivo, pacience pecivo, šampanjske biskvite, suhar, čajne vafelne, Karlo-varske oblate za Pišinger-torte, lectaste štruklje, poprnjake in medenjake. Dalje priporočam najfinejše vrste čaja, ruma, cognaca, marmelade, cacao, čokolade, kompote, desertna vina in likerje. pince, kolače, vse vrste potic z orehi, medom, mandelni, rozinami in lešniki napolnjene Vnanja naročila se točno izvršujejo, 13 Asortirani okraski za božična drevesca od 4 K naprej. Izvrstna (2605-2) mača vina črna po «5—30 14 hektolller belo „ 3«—4U H. „ kakor tudi ti*oplu<>m-«-«- po i*>«» ML hektoliter se dobe pri Samuelu Andreju Veliko Divinj (Dignano), Istra. Jelkino Francovo žganje à 1 K 20 h. Pristen okusen jetrni tran a 70 h. — a 1 K. Pulcherin-Creme X,o v N/> J01 tL. dela kožo lepo, či- S <^ \^» ^ S<^<5?/ sto, gladko in /a* *.CV Jr*& * / fino; à 1 K stekleniCica za poskus / «f à 20 h. X> a>^v www .ledini IzdelatelJ (2308—7) Mr. Ph. Mardetschlaeger lekarnar in kemik. S čim naj se krmijo psi? Lepe, zdrave in krepke pse se zredi samo, ako se jim daje Fatiinger-jeve patentna kolače iz mesnin vlaken za krmo. — Priporočajo jih vsi živinozdravniki in kinologi. — Odlikovani so z mnogimi zlatimi kolajnami. — Prospekte (tudi o drugih Fattinger-jevih krmilih za pse, ku-retino, tiče i. t. d.) daje brezplačno F attinger & Co, Dunaj IV., Wiedener Hauptstrasse Nro. Na prodaj ima v Ljubljani Peter Lassnlk. (1901—8) CHOCOLAT 213 48 SUCHARD Svetovna razstava 1900 GRAND PRIX r%T;»_fI¿»_¡«~ odlikovanfe. Zasebni plesni pouk. Čast mi je p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da sem prevzel za svoj zasebni plesni pouk veliko dvorano hotela ..pri Malien" v najem, in da poučujem gospode in dame vsak torek in petek od Va 8. ure zvečer. Prijavi se vsak. dan od 11. do 12. ure dopoludne ter od 3. do Vi 5. ure popoludne v hotelu „pri Slonu". Istotako poučujem tudi v zasebnih društvih in na stanovanjih razne domače, stare in moderne plese, kakor Daneing;, Season, Bohémienne, Mkatlnjr, ti inuetto, Beseda in «Iruirt* (zadnje novosti je komponiral spodaj podpisani učitelj), Universelle in Seeession, in speeialne plese za otroke. (2599—3) Z velespoštovanjem Giulio Morterra. za božična in novoletna darila. Priporočam svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, jeklenih in Tula-ur od le dobre do najfinejše kvalitete. Zaloga pariških brone in Meissenskih porcelanskih garnitur. Secesionistične ure. Izborni pristno-amerikanski Edisonovi fonografi. ■v X-o^"bl3a.rLi, 3D"CLn.sios3s:a, cesta. IT. SZa-iser priporoča za lovsko sezono in dobavlja vse potrebne lovske utenzilije v j/f'<$y\ največji izbčri. (1709-18) c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja kakor: brlzgalnic. najnovejše konstrukcije, s sesalno in tla-Cilno odprtino na obeh straneh ter s patentom proti zmizlini, parnih strojev, cevij, čelad in pasov, kmetijskih strojev in per enospor a brizgal nlc itd. R. A. Smekal Czech-Moravsko Smichov-Praga podružnica v Zagrebu priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti izvanredne dovoljene. — Uzorcl In ceniki brezplačno. — Ustmeni pogovori na zahtevo. — Pošiljatve franko na vsak kolodvor. Z velespoštovanjem (391-50) Podružnica R. 2L. v Zagrebu. Mir Naznanilo. Na dolenjski cesti št. 6 pri mitnici se dobro znana, bivša stara gostilna o 4~-%t -d 4 4 obstoječa iz hiše, dveh hlevov, poda, velikega sadnega vrta s pokritim kegljiščem, takoj proda ali v najem da. Natančneje v pivovarni tvrdke J. Kosler & Co. 12626-1) Br. 6510. (2596) Pri podpisanem ravnateljstva kaznilne odda se s 1. februvarjem 1. 1901 mesto poslovodje kovačnice in ključarnice z mesečno plačo 120 kron, katera se more pri udovoljivem službovanja Se zvišati. Obojestranska odpoved je trimesečna. Prosilci za to mesto morajo biti bosensko-hercegovinski podaniki, ali avstro-ogrski državljani, ne preko 40 let stari, trdnega zdravja, dostojnega in brezoporečnega pred-življenja, ter čitanja, pisanja in računstvu vešči, in v govora jednega slovanskega jezika zmožni. Oni kovaški mojstri, kateri so razven v podkovstvu tudi v ključarstvu nekoliko izvedeni, imajo prednost. Dotične prošnje, opremljene z bosenskim kolekom od 80 h, s prilogami,. kolekova-nimi s kolekom od 20 h, predložiti se morajo do 15. januvarja 1. 1901 podpisanemu ravnateljstvu. Pristoječa kolekovina more se priložiti tudi v gotovini. V Zenici, dne" 14 decembra 1900. Ravnateljstvo centralne kaznilne za Bosno in Hercegovino. Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno ■ ; razprodajo Jurčičeve zbrane spise, petem letnike in posamezne šte-vllke »Ljubljanskega Zvona in vse one knjige, katere so izšle v V založbi ..Narodne Tiskarne". — Te knjige so: V Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek 1. do XI, broSiran a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. „LJublJanski Zvon", letniki II., III., V., VI., broSiran a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VIL in VIII, broSiran a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.; — letniki od IX. do XVIII., broSiran a 4 gld. BO kr., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr. Posamezne Številke ,,Ljubljanskega Zvona' po 40 kr. Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr. Zarnlkovl zbrani spisi. I. zvezek, broSiran a 50 kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, broS. a 50 kr. A. ASkerc: Izlet v Carigrad, broS. a 20 kr. Tnrgenjev: Otol ln sinovi. Roman, broSiran a 50 kr. — Štiri novele, broS. a 20 kr. Beneš-Tr"ebizsky: Blodne duie. Roman, broSiran a 70 kr. Ltfebvre: Pariz v Ameriki, broSiran a 50 kr. Stat nominis umbra: Časnikarstvo ln naši časniki, bro&irano a 40 kr. Tolstoj: Dva romana, broširana a 70 kr. J e 1 i n e k: Ukrajinske dame, Povest, broširana a 15 kr. H a 1 e v y: Dnevnik, broSiran a 15 kr. Js? — Rasne pripovedke, broširane a 40 kr. *~* — Dve povesti, broS. a 25 kr. Theuriet: TJndlna. Povest, broS. a 20 kr. Sonvestre.Vll enskl brodnik Povest, broš. "4 a 15 kr. Jnrfiič: Listki, broš. a 15 kr. _Gregorčičevim kritikom, broš. a 30 kr. Avstrijski patrijot: lrPartelwesen der glaven", broširano a 5j kr. 87 Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike in reki. Prej 50 kr., sedaj Mit III" SO lil*- Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. i- Scli^entner knjigotržec V Ljubjani, Dvorni trg štev. 1. Opeka vseh vrst! Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem v svojo opekarno uvedel delovanje s parno silo in da izdelujem vsakovrstno opeko za stavbe, zarezno opeko (Strangfalzziegel), stisnjeno strešno opeko (Dach-pressziegel) itd. itd. Za trdnost opeke zoper vremenske vplive prevzemam posebno Jamstvo. Priporočuje' svoje izdelke vsem gg. stavbenikom in drugemu občinstvu, zagotavljam najhitrejšo postrežbo in Jako nizke eene. Ludovik Herzmann (1234-29) opekarna s parno silo. blago v • • • j • (2478—7) v največji izberi po najnižjih cenah priporoča JVJejtni trg jit. 24. Kot knjigovodja za žago na Kranjskem se sprejme v komptoar neoženjen ali oženj eu kniigovodja (kristjan) z malo družino. Taisti mora biti hitri računar ter za nesljiv v vseh v žagarsko stroko spadajočih delih; slovanski jezik je neobhodno potreben. Oziralo se bode le na samostojno ter izredno spretno energično moč. Ponudbe z referencami ter zahtevo plače pod „Z. F. 8" na upravništvo „Slov. Naroda". (2492—6) .Ditmar 1 DUNAJ Petrolejske svetilke in lestenci vsakovrstnih cen. Največja izber objektov v (2361—4) modernem 5legu. Prenosilne petrolejske peči za kurjavo in kuho. Prodaja vina. Podpisani prodaja pristna istrska vina, teran, refoškat, rudeči Opollo iz Visa, kakor tudi izvrstna bela vina od 15 kr. naprej iz kleti v Pulju (Pola) ali iz Vodnjana (Dignano, Istra). Istotako se prodaja tudi fino namizno olje."!Sa) Krištof CoSSOVel in drug (2524-6) veletržec v Pulju, Istra. restitucijski fluid, C. in kr. priv. voda za umivanje konj. Cena steklenice K 280. Že 40 let se rabi v dvornih konjarnicah, v večjih vojaških in civilnih hlevih za ojače-nje pred in za okrepčanje po v »likih naporih, pri zvinjenjih, okorelosti kit i. t. d., vsposoblja konja za izredna dela v trainingu. Pristen samo z gorenjo varstveno znamko se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerske. — Glavna zaloga: Franc Iv. Kwizda c. in kr. avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj okrožni lekarnar v KORNEUBURGU pri Dunaju. i. (1363—8) f\ _ _ _ orj ~V9 efe * Trgovske * in kopirne knjige lastnega izdelka od najpriprostejše do najfinejše kvalitete so vedno v največji zalogi. \F*T Jetlini zavod T£2Q za črtanje papirja (2553-3) jn trgcusltfb RnJ«9 priporoča najuljudneje Jos. Peirič v Ljubljani tovarna papirnih izdelkov. Nogovice, obujke, jo-. pice, spodnje kiklje itd. vr? iz prima vrste preje, >lne in flora, ovcJe volne gjrg kakor tudi oblekice za otroke, plaščke, avbice in klobučke ima gotove kakor tudi po meri naprodoj (2621—H Jna I^einng strojno pletenje in konfekcija za otroke T)uer5rtf trg \ kemična spiralnica £ \ Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 ^ 4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča t ikf ww ww 51 dela. Postrežba točna. Oene nizke. Fran Detler LJUBLJANA, Stari tr>g št. 1. 51 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. ■ Avgust Repič, sodar Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16 (xr Trne ve m) 9 izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne I B^ST »ode "3žQ & po najnižjih cenah. , 51 I Eupuje in prodaja staro vinsko posodo. nmmmm mmtm*mm | Ign. Fasching-a vdove 51 ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša) priporoča svojo bogato zalogo sledilnih ognjišč najpriprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z t pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In I po ceni. Vnanja naročila se hitro izvr&e*. „Andropogfon' je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sred-stvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena i', zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabranl izpadanje las in odstrani praliaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—13) Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 14. * Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. * Glavna razpošiljatev pri iznajditelju: Ir*. Herrmann Zgornja Foljskava. Zaloga v Ljubljani pri g. Vaso Petričič-u in Edv. Mahr-u ter pri Albinu Rant-u v Kranji. .III (zdaj, prej 70 gld.) se dobivajo §S!r sviino-plišasti jopiči s pristnimi astrahanovimi ovratniki in reverzom, dalje konfekcija za gospode, dame in otroke od najpriprostejše do najfinejše izvršbe. 3P Zdaj pred Božičem po čudovito znižani ceni. qgj v angleškem skladišču oblek v Ljubljani na voglu Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3. Tam se dobivajo tudi najmodernejše športne suknje za gospode po 20 gria.. f2598—3) Z velespoštovanjem OfOSlaV Bematovič. K sezoni K sezoni priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov In muntelje, posebno pa opozarjam na 3MT trocevne puške ~m3 katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu priporočajo najbolje. Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p^. n. občinstvu za mnogo-brojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naroebe in poprave točno, solidno in najceneje. Z velespoštovanjem (1662—19) Fran Sevčikp puška? v Ljubljani, v Židovskih ulicah. Arhitekt Trumiet* priporoča svojo arhitektno pisarno na Starem trgu št. 30 v Plautz-evi hiši (2502-10) za sestavo nnrrtov za rrrkte, *IIe,v hiše itd. itd., za ««■«.«<»\«» in preizkušnjo stroškov in stavbnih rnrunov, z?, sestavo stanovanjMklh opmv in umetno obrtnih predmetov, kakor: pohištva, o k raj. nuNiel-Ijevalnih predmetov itd., tako v modernem slogu kakor tudi v drugih Atelije za umetniško izvršitev akvarelov, naročenih načrtov izvršenih predmetov ali pokrajin po posnetkih v naravi ali po fotografijah. ■ sjboljše črnilo sveta! Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo Fernolendt čreveljsko črnilo za svetla obutala samo (1139—29) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva se C. kr. \Ž£ pnv. p o v s o d I. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vredno- W*V Clf "par"hrti£Tll^f sti pazi naj se natančno na moje ime fjkW »»« * UUAClIUl*. "%*q UAJC3iieJ3 se kupuje po stalnih tovarniških cenah pri Rudolfu Weber-ju, urarju c. kr. zapriseženem strokovnjaku in cenilcu na Starem trgu št. 16. si Ljubljani na Starem trgu št. 16. Velika zaloga vseh vrst 25)1—6) ur, zlatnine in srebrnine, optičnega blaga in fcnografov. Srebrn K 1120, *2 a remontoarka za eoMpode K 1120, srebrna remontoarka za zlata daniNka remontoarka, močni pokrovi, K 33—, budilka ura na nllialo s 100 cm. dolgo omaro. 8 dni idoča, K 17—. Zahteva naj se eenik zastonj in poštnine prost. Vs« po stalnik tovarniškilt cenah Z ■ dame K 3 20. Podpisani izjavljam na tem mestu, da od danes naprej ne bodem zalagal nobenega „kon-sumnega društva" na splošno željo mojih cenjenih odjemalcev. Svoje večletne p. n. odjemalce pa prosim, da mi do sedaj izkazano zaupanje tudi v nadalje ohranijo in se priporočam velespoštovanjem (2553-3) Peter Majdič valjični mlin na par in turbino v Jaršah pri Mengšu. CO CO C l_ ►O CO *3 ~° _Q CO 2 35 o > E o Naznanilo, Čast mi je slavnemu občinstvu uljudno naznanjati, da sem svojo prodajalno in izložbo na novo prenaredil in povečal; imam največjo izber vseh novosti (secesijon) zlatnino, srebrnino, na novo vpeljano kina-srebro, vso namizno opravo, biciklje in Šivalne Stroje najceneje v primeri z drugim blagom. Slavno občinstvo vabim na ogled in obilni obisk z vsem spoštovanjem FRANC ČUDEN urar v Ljubljani na Glavnem trgu štev. 25, nasproti rotovža. Garancija od 1 do 5 let. Ceniki tudi po pošti prosto. Srebrne moške ure po gld. 450, srebrne damske gld. 440, zlate z močnimi pokrovi gld. 15—, budilke gld. 150, stenske ure na nihalo v omari 100 cm dolgi 8 dni idoče gld. 8 —. I s? I f IV ínvrrx atiilo. U80jam se, cesti temu p. da sem ravnokar sprejel n. občinstvu najuljudneje naznanjati, nove kratke klavirje in pianine. Preljcrniil Klavirji, brez hib, od 60 gld. naprej, kakor tudi čisto novi kratiti klavirji in planine od 280 gld. naprej. B2£~ Klavirji **e vedno IzpoMoJaJo. Tudi se priporočam za unlranje in za F St. 40.761 Razglas, (2560-3) Pri nekem tukajšnjem psu, ki je ugrizel enega človeka in več drugih psov, se je uradno konstatovalo, da je bil stekel Z ozirom na to, uvaja se v smisiu § 35. zakona z dne 29. febravarja 1880 drž zak. št. 35. za mesto Ljubljano in za okrožje 4 kilometrov, trimesečni pasji kon:umac V tem Času smejo se psi le s trdno torbo, ki bode popadanje popolnoma zabranje vala, na ulice spuščati, ali se pa morajo zunaj hiše voditi na vrvici. Psi se ne smejo jemati v javne lokale, kakor gostilne, kavarne itd. Ako bi kdo pri svojem psu zapazil sumljive znake, mora to takoj prijaviti mestnemu magistratu, psa pa do daljne odredbe varno zapreti. Pse, ki se brez toib«?, aH o tako ta mehkega usnia napravljeno torbo, ki popa danja ne zabranjuje, zasačijo zunaj biš. bede konjač polovil in pokončal; preti nemarnim lastnikom pa se bo postopalo po dotičnih zakonitih določbah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 12 decembra 1900. % Praktična 1*1 pripravna za gospode: yj dnevne in spalne srajce s spoduje hlače o izvirno dr. Gnstav .Taegerjevo (H ["jjj volneno perilo o pleteni volneni naprsniki z rokali, za lov in za dom a m nogo vice za lovce in kolesarje « štuceljni za turiste « sveaters s život-& niki za kolesarje in telovadce s obujki j-s snežne in nočne čepice s jlij rokavice s grelci za meče, kolena in trebnli » klobuki iz lodna, las, m plesni in cilindri « frotirski plašči in frotirske brisače v secesijoni-stiskih vzorcih a najelegantnejše kravate o samovezalniki s cachenez ki (vratne rute) in ovratniški varovalci s spodnji telovniki o topli čevlji ^ za dom s hlače za kolesarje in jezdece o ovratniki s manšete g pred-ijj srajce s sedlom (se dobivajo samo pri meni) s lepe platnene in svil- [ff jjj nate plesovne žepne rute « hlačniki o držalci za obujke s garni- deco jako lepe odeje za vozove in zibelke s čepice in volneni jopiči W g blazine itd. (2587—2) Vse te znano najboljše izdelke priporoča v najbogatejši izberi firma I C. J. Hamann, Ljubljana, Mestni trg 8. | Izvrstna pijača za praznike je budjeviško pivo • • • • • • belo in črno v k a boj i h po «3 Mtek.l«*ni« — po jako nizki <-«»sa5. Dobiva se v zalogi: (2613—2) Ant. Džtricb, Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 2. Št 31951. (2549-3) Začetkom leta 1901 se ima v smislu zakona z dne 29, marcija 1869. 1. (drž. zak. št. 67) izvršiti : splošno ljudsko popisovanje po stanji z dne 31. decembra 1900. Z ozirom na določbe §§ 19 in 23 zgoraj navedenega zakona, dolžan je vsak ime telj stanovanja, odnosno vsak družinski gospodar, imeti pripravljene za moške osebe, katere je v stanovanji popisati, in katere so rojene v letih 1881. do vštetega leta 1891. ter imajo domovinsko pravico v kakej v državnem 2boru zastopanih dežel, kolka proste izpiske iz rojstne knjige, katere je izdati brezplačno, ali pa poverjen prepis rojstnega lista. Dolžni so torej vsi imetelji stanovanj in drnžinski gospodami, v katerih stanova njih so ali bodo dne 31. decembra t. 1. take osebe, ako iste nimajo že poverjenih predpisov dotičnih rojstn h listov, preskrbeti si za vsako tako osebo za vsak tak izpisek najpozneje do konca tega leta ter se imajo v t* namen takoj obrniti na dotični župnijski ali matični urad, kjer se je vpisalo rojstvo. Ta rojstni list, oziroma ta izpisek bode potem prilepiti na naznanilnico, v katerej se izvrši popis dotične osebe. To se daje javno na znanje vsled razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 26. novembra letos štev. 17681. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 30. novembra 1900 g»» J Najboljša in najcenejša J g božična in >< x x g g novoletna darila g ^ dobivajo se pri t-rdki *Koni (2601—3; * 8 J ,,13r*i novi tovarni" Sv Ljobljani, Prešernove (Sloiiove) ulice št. 1. Flanelaste bluze (jopice) gld. 125. % i % % «% I f I Cloth-ove bluze (jopice) gld. 290. batlst-ovi predpasniki 25 kr. I f I I $ I ^ Spodnja krila iz cloth-a v vseh barvah gld. 250. batistove žepne rutice za dame, % % t % 8.f t t t t Secession, 12 kosov gld. 2—, Blago za obleke dam in gospo-& clov iz tu- in inozemskih tovarn, preproge, kavine in posteljne 4r 9 oprave, kakor tudi vse vrste $ " nianufakturnega blaga po ču-^ s dovito nizkih cenah. G Ker se vsled smrti opusti trgovina s klavirji, A^k Z se prodajajo novi in preigrani * f klavirji &. planina | po zelo nizkih cenah. M. Marout « « « (2607—2) 4fr ^ Ki*iževnlake nUce è*. 12 ull ■*.-*-fi &*. 3BO, M. amsta*. 0 £. Schmentner v Ljubljani priporoča avojo bogato zalogo najizbranejsih daril %a $o%ič in novo leto. (STooosti o božičnih in novoletnih dopisnicah na drobno in debelo. (2593—4) V najem se da ali tudi proda z gospodarskim poslopjem. V hiši se nahaja že stara gostilna in trgovina s Špecerijskim blagom. Pogoji so tako ugodni, kakor se redkokedaj nudijo podjetnim osebam, ker stoji hiša tik glavne ■ este. v bližini sodni je in farne cerkve, kjer je vedno mnogo prometa. Istotam se proda ali tudi v najem da novozgrajena hiša katera bi bila pripravna za rokodelca, posebno čevljarja, ker na daleč okoli ni nobenega spretnega delavca. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „SIov. Naroda". (2610—2) 4 Jajoee. dalje kot prehav-IJenJe in te- Ichiiu od- prtje pospešujoče sredstvo posebno onim, ki trpe" na navadnem teleMiiem zaprtju. 44AAAAAAAAAAÁAAA Razpošilja se proti povzetju v škatljieah po II. 12 in več stekleničic. (1368-18) Vsakdanji zaslužek dobe zaupanja vredne osebe vsacega stanu ako zastopajo neki najbolje kreditirani finančni zavod, ki se peča na najsolidnejši podlagi s prodajo avstrijskih in ogrskih državnih in zasebnih srečk na mesečne obroke. Ponudbe sprejema Haasen -gtein in VoKler na Dunaju pod ,,Aetlensesellsel*af« 3To. IOO". (2571—2) "\7"eli32a, zaloga Iszina-sreTora,. r Podpisanec p. n. slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prieel z dnem 1. deeembra t. 1. vMajerjevi hiši, Sv. Petra cesta št. 4 zlatarsko in jnvetto obrt. Naj primernejša božična in novoletna darila priporočam i»« na|niž|lh cenah« Izdelovanje in popravljanje vseh v mojo stroko spadajočih novih in starih del izvršujem točno in najceneje v lastni delavnici. Za mnogobrojna naročila se najuljudneje priporočam \ velespoštovanjem (2576-3) Dragotin Kosah, zlatar. Za solid-Zio blago 3aa30.či:m.- (D .iS I (D ú d) H 3 H Û o ßSST Primerna božična in novoletna darila. Fr. P. Zajec, urar trgovina z zlatnino, srebrnino in optičnimi predmeti Stari trg 28. # Ljubljana # Stari trg 28. Nikelnasta remont, ura....... od gld. Srebrna cilinder remont, ura . . . . „ „ Srebrna anker remont, ura s 15 rubini in 3 pokrovi......... „ „ 14 karat, zlata anker remont, ura s 15 rubini............. „ „ Ženska srebrna cilinder remont, ura „ „ Ženska 14 karat, zlata cilinder remont. ura............... „ „ Ura na nihalo, 100 cm dolga omara, 8 dni idoča............ „ „ Budilka.............. „ 190 in višje 450 „ . T- » » 24'- „ „ 490 „ „ 13— „ . S"- n n 150 m . Popravila se izvršujejo natančno in z jamstvom. (2548—4) Poštna naročila se izvrše s prvo pošto. M o í¡ H