m )&HAJ HA ‘UD1JSKA PRIr.uriSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE 189 (2808) Kaj pomenijo sinočnje fašistične provokacije, njihovo organiziranje in njihovo dopuščanje ? Kaj pome* nijo napadi klerikalnega vladnega tiska v Trstu na jamstva za naše pravice ? Poštnina platana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sreda 11. avgusta 1954 Cena 20 lir Balkanska zveza 0 ^ključku Maistrov ? !rfnce zunaniih iav Pouh balkanskih dr- ®°godbe nrJa’ da ^ podP's ®bdel0Va_ • zvez'> Političnem JUT In vzaiemn' po-k Tutčit, g0Slavi-io’ Gtčijo tatvoij 3 , aaraven rezultat feva *an^ med tre' Jni sotortn mi: Stiki med tre-državar«i- ki so htvijjii 'h čedalje bolj ^ na ™ P°Stajali vse ,es' !5^jneoa Področjih med-air3Vno » .sodelovanja, so nitve !vinpal.jal1 do skle-ki bo šp Vini ir. so *"tV« Jvp7 p , • - '•užila »b, -kl bo *e bolje Ve zunant "J ciljem ni>h°- > triru in Va pollllke: utrditev ; Področju ;sti na njihovem ter obramb. 5Vetu sploh i *csii, suve •ustne neodvis-i 1-i'Vosti. renosti 'n nedotak- fU^kVazaknel.ement' ki ga a u6°tovitev tUCK° poročil°’ * se treh ministrov, £°St Vojnen?OSredna nevar- dosledno manjšala i« da N* t?ehaar°ljubno sode' So ga s t ln zgled. #Jt°dom „ em daIe ostalim ' fc^ianju JI Prispevek k ^ia mednam!Tent0V popu' J^istvo, ds dn® napetosti. i a zveza lahk6 ,’la balkan’ f* ie bda ni» sklanjena in aa tudi sklenitev po- . V Položaju, ko nov dn1apetost P°PU' „aa3e treh han32, da sodel0- * Bilo o go- “i tonn Potrdilo , treh čelov er>c balkansk ^no- 9Pj. „ , Pa 1e ega so- »% T javnost; "Ji Podalj- -"i V da "ikakor J SVetu *iaila U36 naPetost SD?e po-‘ov, z mednar ^ pl°h 12* HvStVpjpa neVanih °dno- ?'eta ,erp Položa- n°sti ni V PPudarl* Pa lahko *P»va , p°ročii0 tud* za* %u k nadaiiot Sam° Pri- N WPet°sti Sh P°PU' Lr^h »v,.,.. NwPet08ti. Ok P°PU' v sos., B malih * ^ranibna ni in v, ki so ^ Pak,Jabko 1?*• f9' p,tahko m°re biti tl°kanieJe, ’ahkn zaraH-V°jn0’ >i olVsti, k al svoje V6 trdnosti Zfradi st itvj 0(hočnj j’, sloni n< "*■' -,n eIjl Po ohra ■' ohra- neodvisnosti, ^sakri:r»rt ____ koli stl. ”e ambicije lu 3* &• Zlasti v ‘ Vvelka"ska zve- V ‘tk Prir Dalk Vti 'sv Za ]aplu nadalj tg aa °m„jenje na vnti e w ® ift • ?*U W 1'ttolVa lPloh kaj z^btord. v UEOtov ,d\ da V ba Sp°r ° predli ianslt PaPadi ,se bolie vi* Pa bal,% ?t trzaskega j v Vir« k°minform,,^. v* baluVT tzzaskega in kVko , minformuma ‘O za1 i- V£. 'N), !J.t ri,nsvke.20 'ZK1inčno >avt 1 lahko fa imPeria-!fc* zv^tt skian°me«ili. da s°m Vrže z m v balkan- p.Vlra ^ n,kalofim podpi. Veat4 pQiavnr niso b'le d:>o6BVn5lavL 0d in rami, Hodn^ad “t^bzacije tpdi , Vops^Snslaviio ' °dnJSSk, ST*} državi Vla Se p°kvari]e pred leli ^ ''A- «- ;>£? iztv4» s k'aEodein0' tJrčij- Sniu med Sti tr°,VpUval “ Turaiio Več ,*h držav * le na j g sirse tona „ 5'g0VaPj« v?° Pisanje V Pror Više ?3*m tisku. adi lslovne . . Pogosto Nih a ‘ziave J ***• Pa >1 0^,1' bo pjj Pekaterih v’ ZVeai 1 p°iasnii na' OčVtib’ držm*dsebojn,ahka"' h °*ih 1, rzav Doa b °b-VVh P°va zvePadp'snic ,n » lavne ’ 0stalim bosti V btodset, • " n^bujp^b državQ3n® °bv«z-/ ®dvidB ®p H. nn dplsnic ^ IV«iSVa določP°g°dbe. w , 'boči v 2tPa medap“ stopnjo , bapada Pr'm®ru n^03n® Po- 1 *’• » k? f '3 pogodba med juridičnim in vojaškim avtomatizmom; ju-ridični avtomatizem je popoln, se pravi, ob napadu na katero koli podpisnico -se tudi ostali dve avtomatično smatrata v vojnem stanju z napadalcem. Ta pravni avtomatizem je še okrepljen z določilom, da bodo tri pogodbene države sklepale mir samo sporazumno, ne ločeno. Vojaški avtomatizem ni absoluten, kar končno glede na sedanji mirnejši položaj v svetu tudi ni potrebno: tri države se bodo posvetovale, kakšne ukrepe naj neutego-ma izvedejo v izpolnitev obveznosti medsebojne pomoči. Sicer pa je tudi vojaški avtomatizem bolj stvar dogovorov med generalnimi štabi, ki se ravnajo po trenutnem političnem in strateškem položaju, kot političnih pogodb. Glede odnosov zveze do ostalega sveta je treba predvsem navesti poudarek, ki ga daje besedilo pogodbe zvestobi načelom in priporočilom OZN. Predvsem je treba poudariti člen VII. pogodbe ki uveljavlja proceduro, predvideno v resoluciji glavne skupščine OZN št. 378 (V.) od 17. novembra 1950 o dolžnostih držav v primeru izbruha sovražnosti. Ta resolucija, ki jo je, kot je znano, predložil takratni jugoslovanski zunanji minister Edvard Kardelj in ki ima, kot vse resolucije glavne skupščine, značaj priporočila, postaja s tem za tri balkanske države mednarodnopravna obveznost. Obenem pomeni ta člen tudi najučinkovitejše zagotovilo, da nihče ne bo mogel izkoristiti balkanske zveze za kakršne koli namene, ki ne bi bili zakonita obramba pred neizzvanim napadom. Največ namigovanj je bilo v zvezi z dejstvom, da sta Grčija in Turčija članici atlantskega pakta in da sta s tem članstvom prevzeli določene obveznosti. Ta namigovanja so govorila tako o tem. da s tem dve članici' NATO prevzemata prevelike obveznosti do države-nečla-nice (čeprav se na primer nihče ni oglasil, ko je Turčija sklenila obrambni pakt s Pakistanom), kot tudi o tem, da s tem Jugoslavija pristaja na nekako posredno članstvo v atlantskem paktu, kar bi pomenilo spremembo njenega dosedanjega stališča do tega organizma. Ze pogled na besedilo pogodbe pove, da ni nobene spremembe, ne kar se tiče jugoslovanskega stališča do NATO ne njenega položaja v odnosu na NATO. Clen VI. blejske pogodbe, ki govori o zadržanju treh držav bodisi v primeru hudega poslabšanja mednarodnega položaja na njihovem področju (t. j. na Balkanu in v širšem smislu v Evropi) bodisi V primeru oboroženega napada na državo, do katere imata Grčija in Turčija obveznosti o medsebojni pomoči (t. j. na države NATO), predvideva »posvetovanja o ukrepih, ki naj bi jih tri države podvzele v skladu s cilji Združenih narodov, da bi kljubovale položaju ki bi nastal na njihovem področju«. Kolikor je tu mogoče govoriti o novih obveznostih, izhajajo te prvič iz načela, da je mir nedeljiv, drugič iz spoznanja, da bi bil vsak napad, zlasti v Evropi, grožnja za varnost Jugoslavije, in tretjič, ker je solidarnost z žrtvami agresije dolžnost vsake države že po listini OZN. Vsa ta načela so že od nekdaj osnove jugoslo- vanske zunanje politike; blejska pogodba jih je samo v določenem okviru pravno formulirala. Končno je bil na blejski konferenci še ustanovljen balkanski znanstveni zavod, ki bo poglobil kulturno sodelovanje med tremi državami, in izdelana so bila splošna načela balkanske posvetovalne skupščine. Vse to dovoljuje sklep o uspehu konference na Bledu, na kateri je bilo tudi formalno potrjeno zavezništvo treh balkanskih držav. Obenem pomeni blejska konferenca neuspeh vseh tistih, ki so iz teh ali onih razlogov poskušali zavreti normalni razvoj sodelovanja med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Dogodek, ki utrjuje mir na področju v naši neposredni soseščini, ki prispeva k nadaljnjemu omiljenju mednarodne napetosti in ki krepi mednarodni položaj socialistične Jugoslavije, pozdravljajo in odobravajo vsi tržaški delovni ljudje, zlasti pa še tržaški Slovenci, PO PODPISU BALKANSKE ZVEZE Neuspeh poskusov oviranja sodelovanja balkanskih držav Brzojavki maršala Tira kralju Pavlu in predsedniku Dželalu Bajaru - Izjave zunanjih ministrov Sfefanopulosa in Kepruluja Pozitivni komentarji svetovnega tiska (Od našega dopisnika) | le tudi uresničenje trdnega BEOGRAD, 10. - Sporazum i obrambnega sistema, o balkanski zvezi dokazuje.] Po vesteh iz inozemstva so poudarjajo jugoslovanski po-! mlr? Jubna svetovna javnost litični krogi s kakšnim rea-! m stevdm Pomembni zahod-lizmom gledajo odgovorni dr- i «adna\k£°«1 žavmki Jugoslavije, Grčije inipodpl& balkanske zveze kot Turčije na vprašanje varnosti ! draE°cen P^spevek k utrdit- vi miru v svetu. Narodi Ju- «Naši trije narodi, je nadaljeval, bodo lahko še uspešneje nadaljevali po poti poglabljanja medsebojnega sodelovanja in se uspešneje posvetili svojemu produktivne^ mu delu. Ta zveza je logičen in nujen zaključek pakta, podpisanega v Ankari, in je obenem tudi nova začetna te,ri!orlal"e integritete svo- j goslavije, Grčije in Turčije mui nuva ^iče"arejL“a.=P"±^pa . vidij0. v Podpisu zveze ; to5kaj ki nam bo omogočila, da na gospodarskem, tehničnem in kulturnem področju organiziramo skupno sodelovanje, ki bo služilo interesom vseh treh držav.« logičen rezultat razvoja bal-1 mecj drugim tudi neuspeh po- kanskih držav in uzakonjuje j skusov oviranja balkanskega dejansko stanje. Dejstvo, da j sodelovanja in potrdilo, da so je oalkanska zveza cisto o- skupnj balkanski interesi prehrambnega značaja, je močan prispevek k utrditvi miru na Balkanu in v svetu sploh. Morebitni napadalec je bil s sklenitvijo balkanske zveze opozorjen, da bo naletel na enotnost treh držav, ki so trdno odločene skupno braniti svojo neodvisnost. Balkanska zveza je rezultat skupne pobude Jugoslavije, Grčije in Turčije, poudarjajo jugoslovanski politični krogi, in služi za zgled uresničenja enakopravnega mednarodnega sodelovanja v duhu listine Združenih narodov. Po mišljenju teh krogov bi podobne tehtali vse tendence, ki se pojavljajo proti konstruktivnemu medsebojnemu sodelovanju na Balkanu. Predsednik republike maršal Tito je poslal grškomu kralju Pavlu in predsedniku turške republike Dželalu Bajaru brzojavki ob podpisu balkanske zveze. V brzojavkah poudarja, da bo ta pogodba, s katero se še bolj utrjuje prijateljsko sodelovanje med tremi državami, še bolj prispevala k nadaljnji krepitvi neodvisnosti in varnosti na Balkanu. Predsednik republike mar- regionalne zveze, zasnovane j fa* Tit0 -'e, p^.e3f^ °4 grškega na načelu neodvisnosti. ena-|kra])a Pavla I. brzojavko na- slednje vsebine: «V trenutku kopravnega sodelovanja, popolne svobode akcije v medsebojni povezanosti, omogoči- Dželal Bajar podpisa pogodbe o zvezi, po litičr.em sodelovanju in vzajemni pomoči med našimi državami, želim izraziti vaši ekscelenci zadovoljstvo, ker vidim, da se še bolj krepijo tesne vezi, ki obstajajo med L. *} snnlamlipa ' našima narodoma. Globoko UD L. 9a|J£waAlUi O ; sem prepričan, da bo to zgo- 1 • II 1 TIT B 1 j dovinsk° dejanje zagotovilo nhlsml f liHJ neodvisnost in varnost naših BEOGRAD, 1«. — Radio Beograd poroča, da bo pred- držav, hkrati pa bo prispevalo k svetovnemu miru.« «Srečni smo in ponosni, da smo na Bledu podpisali troj- sednik turške republike Dželal j no zvezo, ki predstavlja jam-Baiar uradno obiskal Jugosla- stvo naše svobode in neod-D. Saj to bi torej v bistvu za nekaj po-1 bilo povsem logično... Mar ne? bo tudi nestalno nameščenih državnih uslužbencev. * * * «Bojevniki», ki so včeraj iz. vedli sicer osamljeno fašistično provokacijo, so ob prve odhodu štirih predstavnikov vladnih iredentističnih strank v Rim podpisali resolucijo proti zahtevi teh predstavnikov, naj ostane status quo. Kot pišejo uradni časopisi, so ebojevnikin to storili po nalogu same rimske vlade, Mar spričo tega ni na dlani predpostavka, da je bila z iste strani naročena tudi stnočn1 ”77 provokacija istim «bojevm- _°df® ter po zvočniku pozvali goste, da vstanejo in počastijo spomin onih, ki so padli na tem tr§u ob lanskih novembrskih fašističnih provokacijah. Čeprav ni bila povorka oblastveno dovoljena, policija ni itervenirala ter se je omejila samo na to, da je en policijski avto kontroliral njihovo kretanje. Okoli 21. ure so prišli pred policijsko poveljstvo na Trgu so ga organizirali Angleži. » « Klavrna, osumeljena protislovenska in protijugoslovanska provokacija šovinistične in fašistične skupine pravzaprav ne zasluži posebnega komentarja, saj so jo dovolj zgovorno obsodili Tržačani, ki so jo ,imeli priložnost videti: demonstranti so ostuli osamljeni! Čudno je le pri vsem tem obnašanje policijskih organov ali bolje rečeno, onih, ki z najvišjega vrha ZVD ob podobnih priložnostih izdajajo policiji navodila, kako naj z demonstranti ravna. Imamo namreč vtis, kot da so podobni izbruhi »patriotizme« odgovornim oblastnim organom kar po volji! Spominjamo se namreč, da onim, ki so 8. oktobra lani izdali znani diktat o aneksiji naše cone k Italiji, že takrat ni bilo prav, da je ves Trst sprejel njihov Ksklepn z zgovornim turobnim molkom in apatičnostjo. Tako jim najbrž tudi sedaj ni prav da. kljub pisanju in bobnanju italijanskega tiska o skorajšnjem prevzemu začasne uprave po Italiji, v Trstu ni nobenega znaka epatriotičnihm izlivov, ki se seveda vedno identificirajo s protijugoslovanskimi provokacijami. Postavlja se le vprašanje, ali prvi pojav fašističnih provokatorjev med sedanjimi pogajanji — pa čeprav osamljenih — lahko kar koli prispeva k ureditvi tržaškega vprašanja prav med pogajanji, kljub maksimalnim naporom vodstva Jugoslavije zn kljub največji potrpežljivosti ogromne večine Tržačanov, Slovencev pa še posebej, ki italijanske uprave ne marajo? In še eno vprašanje: Kakšne cilje zasledujejo organizatorji včerajšnje provokacije, organizatorji, za katere vemo, da niso prav nič daleč od sedanje italijanske vlade? Cc za danes ne dajemo včerajšnji provokaciji tudi formalno večjega pou darga, delamo to povsem zavestno m z vso rezervo glede morebitne provokatorske reprize v najbližji in v bližnji bodočnosti ker smo bolj kot kdaj koli upravičeni predpostavljati, da bodo o iti, ki se jih tiče, takšne morebitne reprize tržaškemu prebivalstvu prihranili. JPRLtfOIjSKl DNEVNIK — 2 11, avgusti "* Na današnji dan je bi! leta 1814 rojen Ivan Mažuranič, br-vatstci pesnik. Umrl je leta 1890. r ^ W\ ir / M um ' ■ Wm ,1,1« DANES, sreda 11. a’'«*0 Suzana, Sonce vzide ob 4.59 in 19.21. Dolžina dneva 14.24-“C vzide ob 17.30 in zatone <*>•* JUTRI, četrtek 12. Klara, Dobrogoj _____ Podatki socialnega skrbstva ZVU pričajo, da živi na našem področju 9.100 družin v pomanjkanju, da ne govorimo o ostalih tisočih posameznikov Mnogokrat smo v našem listu pisali o denarni podpori revežem, o številu družin in oseb, ki prejemajo denarne podpore, o skupnih mesečnih, tromesecnih in letnih stroških za podpore revnim družinam in revežem sploh. Vedno smo ugotovili, da število revežev stalno raste in da so potrebe vedno večje in večje. To stanje dokazuje kako se naše mesto pogreza v veliko bedo in v gospodarsko krizo, kakršne do sedaj še ni poznalo. Oddelek za socialno skrbstvo ZVU je objavil podatke o revnih družinah na našem področju na osnovi ankete o bedi in brezposelnosti. To so sicer prvi podatki, ki so prišli do sedaj v javnost v zvezi z omenjeno anketo. Ti podatki nam prikazujejo, da^ je danes na področju A STO 3600 družin, ki živijo v. popolni bedi, 5500 družin pa v resnem gmotnem položaju. Gre za 3,7 odstotkov odnosno za 5,7 odstotkov vseh živečih družin na področju. Te številke, ki jih je ugotovila anketa omenjenega oddelka ZVU, so zadosten dokaz bede na našem področju. Skupno imamo 9100 družin, ki živijo v pomanjkanju, to je, ki jim primanjkujejo najosnovnejše življenjske potrebščine. Ce računamo, da šteje povprečna družina štiri družinske člane, tedaj vidimo, da živi v pomanjkanju in bedi najmanj 26.400 oseb. Kje pa so še vsi tisti tisoči posameznikov, ki se preživljajo z borno podporo številnih podpornih ustanov? Kje so vsi tisti starčki, stari delavci brez pokojnine, brezposelni mladeniči, tuberkulozni delavci, vsi, ki nimajo svoje družine, kj so sami in ki prenočujejo v raznih zavodih in ljudskih prenočiščih? Teh je še na tisoče in tisoče. Vzemimo samo za primer podatke izdanih podpor in oseb, ki so te podpore prejele v letošnjem prvem tromesečju, in sicer od 1. januarja do 31. marca. Samo dve največji podporni ustanovi ECA in IRA sta v tem prvem tromesečju izdali 39.671 podpor, za skupno vrednost 91 milijonov 523.174 lir. Teh podpor je bilo deležnih 25.740 družin ali 46.796 oseb. K temu moramo dodati tudi stroške za brezplačni sprejem v bolnišnico in razne druge zdravstvene ustanove in zavode na račun teh dveh ustanov. V letošnjih prvih treh mesecih so ti stroški, v primeri z lanskim prvim tromesečjem, narasli. Obe podporni ustanovi sta letos od januarja do konca marca plačali za te podpore skupno 68 milijonov 778.637 lir. Skupno sta obe ustanovi v omenjenem tromesečju za vse denarne in druge podpore izdali 170 milijonov 454.430 lir. V istem obdobju lanskega leta pa sta izdali 161 milijonov 817.053 lir. Poleg teh dveh naj večjih podpornih ustanov imamo še vrsto drugih, kot na primer «Postbellica», podporno ustanovo za matere in otroke, podporno ustanovo vojnih sirot, združenje družin padlih v vojni in podporno ustanovo vojnih invalidov. Vse te ustanove so v letošnjem prvem tromesečju izplačale o-gromne vsote denarja za najrazličnejše podpore. Samo pokrajinska podporna ustanova je v omenjenem tromesečju izplačala nekaj manj kot preteklo leto v istem času. Na osnovi podatkov iz vseh omenjenih podpornih ustanov je bilo v letošnjem prvem tromesečju oskrbovanih mnogo več družin kot lani, in sicer 41.030 v primeri z 38.002 v lanskem prvem tromesečju. Vse omenjene ustanove, skupno s pokrajino, so v prvih treh mesecih letos izdale za gornje število družin skupno 203 milijone 591.322 lir podpor. Vseh podpor pa so te ustanove izdale od prvega januarja do konca marca za skupno vrednost 432 milijona 510.706 lir, kar predstavlja skoraj pol milijarde lir. Iz gornjih podatkov je razvidno, da je bilo v letošnjih prvih treh mesecih oskrbovanih 3700 družin več kot lani v istih mesecih. Toda to še ni vse. Kar smo zgoraj omenili, so samo podpore izrazito podpornih ustanov, ne pa borne podpore, ki jih prejemajo brezposelni delavci. Hkrati pa ne smemo mimo dejstva, da je tudi javna ustanova SELAD navadna Torbice ni bilo voč 1 neki trgovini v Ul. Carici je nekdo ukradel 48-let-Enrici Sacher por. Furlan Ul. Settefontane 30 torbico, kateri je imela 7000 lir in bne dokumente. Samo za i je pustila torbico na mizi, jo ji je že neznanec od- podporna ustanova, ker daje smo jih zapisali že ob prvem Nerodno trčenje Na svojem dvorišču je sinoči 52-letna Olga Kuret por. Schwenten iz Boljunca št. 50 nerodna zadela ob tovorni avto, ker ga verjetno ni videla in se je hudo ranila v levo nogo. Z zasebnim avtomobilom so jo odpeljali v glavno bolnico, kjer so jo sprejeli na I. kirurški oddelek. Ozdravela bo v. 8—10 dnevih. določenemu številu brezposelnih delavcev samo toliko zaslužka, da ne gladujejo. Samo dejstvo, da je bilo v področ- valu izseljevanja v Avstralijo, saj gre sedaj za isti pojav izseljevanja Tržačanov, ki doma ne morejo najti ne dela nem proračunu letošnjega j ne kruha. Tudi tokrat gre to-drugega šestmesečja določenih! rej za rezultat gospodarske za tako imenovane kvalifici- m socialne politike oblasti, za. rane podporne ustanove 2 milijardi 127 milijonov lir v korist revežem, nam dokazuje, v kakšnem bednem stanju žive danes desettisoči oseb na našem področju. Sicer je večji del področnega proračuna podporno - socialnega značaja, kar samo sproti maši najbolj odprte luknje pomanjkanja in bede. (O tem bomo bolj podrobno pisali v prihodnjih dneh). V takšnih žalostnih razmerah kakršne nam prikazujejo gornje uradne številke, žive na našem področju desettisoči revežev. Te številke in potrošene milijarde za podpore revnim družinam in posameznikom bi morale biti vsaki javni upravi, tako državni kot občinski in pokrajinski v pouk, da ne zadostujejo dnev. ni obroki »mineštre* ali kaka druga mala denarna podpora za rešitev bede, ampak terja od njih bolj resnih ukrepov za sanacijo vsega področnega gospodarstva za zaposlitev brezposelnih delavcev. Novo izseljevanje v Venezuelo Včerajšnje »Ultime Notizie* objavljajo krajšo vest, da je v teh dneh odpotovala iz Genove na parniku »Napoli* manjša skupina emigrantov v Venezuelo. Gre za 20 oseb, po večini žensk italijanske narodnosti in nekaj beguncev, ki se izseljujejo v to južnoameriško državo na pobudo odbora za evropsko emigracijo. Iz Trsta pa bo odpotovala 23. avgusta večja skupina emigrantov v isto državo. Izselitev v Venezuelo je možna na zahtevo te države, ki potrebuje večje število oseb za opravljanje hišnih poslov. Pred meseci je iz Trsta odšlo na tisoče Tržačanov po večini slovenske narodnosti v Avstralijo. Sedaj pa se bodo tem izseljencem pridružili no. vi za Venezuelo, zato da bodo tam služabniki, hlapci in dekle. Ne bomo še enkrat ponavljali vseh ugotovitev, ki radi katere je v Trstu sZalno okrog 20.000 ljudi brez dela in zaradi katere se kriza vedno bolj zaostruje. Istočasno pa je to rezultat politike priseljevanja Italijanov iz republike, ki v Trstu dobe zaposlitev in stanovanja, medtem ko ni za domačine ne prvega niti drugega. mS URADNE ŠTEVILKE RAZKRINKUJEJO BEDO NAŠEGA MESTA; GARIBALDI UREJUJEJO PR0MET SKUZl tržaSro PRISTANIŠČE V JUNIJU NA DESETTISOČE TRŽAČANOV živi v slabem gmotnem položaju Pred dnevi so začeli urejevati Trg Garibaldi. Mizice in stole bližnjih barov, ki so bili postavljeni na trgu, so preselili na cesto, na trgu pa so delavci že začeli odkrivati kamnite plošče, kot nam kaže slika. KA/iMKA V CKSAH MESA MA DKOKVO IHf !¥.4 PEBKLO SUMIH SISTIMUVDIHiTh DOMIHNI močni volim no Mm rinki cm mesa Kaj pravijo trgovci o*, mesarji o monopolistični organizaciji dobave živine - Kako bi »e cena mesa avtomatično znižala V včerajšnji številki našega lista smo objavili članek o conah mesa in o vzrokih, da je njegova cena tako izredno visoka. Ta članek je vzbudil precejšnje zanimanje (pa tudi proteste), ker je pač zadei dokaj v živo. Trgovci vedo poleg tega povedati še nekatere podrobnosti, katere smo v našem članku le mimogrede omenili ali jih sploh nismo omenili. Zaradi tega pišemo o tem vprašanju danes ponovno Na veliko velja cena kg govejega mesa od 530 do 580 lir (podatki vzeti iz statističnih poročil trgovske zbornice za maj). Zalo težko pa je izračunati razliko med to ceno na veliko in ceno mesa na drobno, ker obstajajo velike razlike pri nakupovanju mesa različne vrste, raznih delov živine in končno so tudi po mesnicah samih velike razlike. Zopet Se bomo zato povrnili na podatke, omenjene publikacije, ker so objavljene tudi povprečne cene mesa v Trstu v mesecu maju. Takrat je tako veljal kg teletine prve vrste 1.309 lir, kg govedine prve PHRDKTmiKI HRI.MSKli ZBORNICE POPI STIH Uslužbenci krajevnih ustanov bodo dobili le miloščino IVerazuml jlno stališče DZ, hi je iloslej zahtevala izredno doklado, sedaj pa pristala na «una tantum» Sindikalni predstavniki krajevnih ustanov (UPDEL) in predstavniki sindikata uslužbencev zaposlenih v bolnišnicah (FLOT), ki so včlanjeni v Delavski zbornici, so obiskali conskega predsednika dr. Mi-cellija in se z njim razgovar-jali glede izplačila enkratne vsote (una tantum), ki so jim jo obljubili v Rimu. Zahtevali so, da consko predsedstvo takoj določi izplačilo te vsote v nadomestilo izredne doklade, ki jo uslužbenci javnih ustanov zahtevajo že več let, in sicer od tedaj, ko je bila ta doklada priznana državnim uslužbencem. Kot smo že poročali, so bili pretekli teden sindikalni predstavniki tržaških krajevnih u-stanov v Rimu. kjer so se raz-govarjali z raznimi vladnimi osebnostmi. Sprejel jih je tudi predsednik italijanskega parlamenta Gronchi. Toda po daljših razgovorih jim je predsednik vlade Scelba sporočil, da je vlada sklenila plačati uslužbencem krajevnih ustanov, bolnišnic in javnih ustanov enkratno vsoto (una tantum), in to takoj po urejenih potrebnih formalnostih. S to obljubo je rimska vlada ponovno zavrnila dokončno rešitev tega vprašanja in je šla mesečna izredna doklada nameščencem javnih ustanov, bolnišnic itd, po vodi. Zdi se, da jim nameravajo izplačati samo 10.000 ali največ 12.000 lir, s čimer naj bi jih potolažili in jih odvrnili od nadaljnje borbe. Znano je, da so uslužbenci vseh tržaških krajevnih ustanov že večkrat stavkali zaradi te doklade in da so jim spomladi v Rimu obljubili, da bodo njihov položaj gotovo rešili. Danes pa jim po-nujajo samo enkratno vsoto. Pred nekaj dnevi smo tudi poročali, da bodo imeli danes uslužbenci vseh krajevnih u-stanov zborovanje, da odločijo o nadaljnji borbi. Včerajšnji korak sindikalnih predstavnikov teh uslužbencev, ki so vključeni v Delavsko zbornico pa pomeni, da so ti sindikati sprejeli rimsko miloščino in da se nameravajo zadovoljiti s tem, kar jim je Scelba dal. Kot vidimo, gre za popolno popuščanje predstavnikov Delavske zbornice pri tako vaznem vprašanju odnosno pri tako važni zahtevi uslužbencev krajevnih ustanov. Znano je, da državni u-sluzbenci prejemajo ze več let mesečno izredno doklado in da bi morali, po vseh zakonskih predpisih, to doklado prejemati tudi uslužbenci krajevnih ustanov. Hkrati pa bi mo stanov prejeti tudi vse zaostanke od dneva, ko so začeli plačevati omenjeno doklado državnim uslužbencem. Zato ne moremo razumeti, kako so predstavniki Delavske zbornice, ki so do sedaj odločno zahtevali izredno doklado, kar ččz noč popustili in se zadovoljili z izplačilom enkratne vsote. Poskus samomora Po tolikih letih se je 64-letni Antonio Di Liberti iz Ul. Do-nadoni 26 naveličal življenja in se je hotel zastrupiti s plinom, verjetno zaradi tega. ker se mu zdi, da ima neozdravljivo bolezen. Pa se mu ni posrečilo. Ko se je vrnila domov njegova žena, ga je našla v kuhinji s plinsko cevko V ustih. Nemudoma je poklicala rešilni avto in so moža odpeljali v glavno bolnico. Ozdravel bo v 30 dneh. Ker je uhajal plin S plinom bi se včeraj kmalu zastrupila 35-letna Marija Gladi por. Donati iz Ul. Fabio Se-vero 154. V bolnico je prišla sama in je izjavila, da bi se kmalu zastrupila, ko je Vstopila v pralnico, v hiši, kjer stanuje. vrste 936 lir in kg govedine slabše vrste 690 lir. Opozarjamo, da šo to povprečne cene in da šo cene v posameznih mespicah' višje ali nižje od teh cen, vendar ne za pomembne vsote. Dejali smo že, da obstajajo izredno velike razlike med ceno na veliko in ceno na drobno in zgornje številke dovolj podrobno ilustrirajo to razliko. Pri vsakem blagu sicer obstaja neka razlika med ceno na drobno in na veliko, vendar je ta razlika pri mesu tako visoka, da to izredno važno živilo podraži skoro za 10O odstotkov. Tako visoka razlika in tudi tako visok zaslužek pa je nekaj nenormalnega in v ostrem nasprotju z gospodarskimi zakon, kapitalističnega trga. Taka razlika je lahko nastala izključno zaradi ustvaritve monopola, ki diktira ceno na drobno in ki tudi pobira velike dobičke. Vprašanje monopola pri veletrgovini z mesom pa je v Trstu tesno povezano z vprašanjem nakupa mesa v Jugoslaviji. Politika Z-VU pri izdajanju uvoznih dovoljenj za meso iz Jugoslavije je namreč taka, da onemogoča vsako konkurenčno bitko. Vsak mesec izda ZVU tako okrog 10 ali 11 uvoznih dovoljenj za uvoz mesa, v skupni vsoti, ki ne pokriva niti četrtine tržaških potreb. Eno ali dve izmed teh dovoljenj se glasi na relativno večjo vsoto, medtem ko dosežejo ostala 200 do 300 tisoč lir in le izjemoma doseže kakšno dovoljenje milijon lir. Razumljivo je, da vsak mesar ali trgovec le s težavo lahko uvozi živine za 300 tisoč ali še manj lir, kei ima pri tem toliko stroškov poti in sitnosti, da se mu kupčija skoro ne izplača več. Zato pa se v Trstu čudovito kupčuje s temi dovoljenji, ki so postala posebne vrste trgovsko blago, zelo cenjeno in dobro plačano. To pa po pripovedovanju trgovcev ni edina in najtežja posledica politike omejevanja izdajanj uvoznih dovljenj za uvoz mesa. Ker vsak mesec prav kmalu zmanjka uvoznih dovoljenj za uvoz cenenega in visoko kvalitetnega mesa iz Jugoslavije, se mora tržaški trg obračati v Italijo. Tu pa je meso mnogo slabše in znatno dražje. V bližnji okolici Trsta je živina, primerna za zakol, le v redkih primerih na razpolago v zadovoljivi količini in so tržaški kupci kupovali živino celo že v Južni Italiji. Vsi ti pogoji so ustvarili tak položaj, v katerem zelo lahko dobi neki konzorcij monopolni položaj. Na trgu imajo veliki trgovci namreč občutno prednost, tako pri uvozu iz Jugoslavije kot pri dobavah iz Italije. Po pripovedovanju trgovcev pa se konzorcij menda istočasno poslužuje tudi drugih sredstev, da si zagotovi trd- nejši monopol. Tako morajo baje plačevati mesarji občutne kazni (50.000* lir za glavo goveda), če kupujejo živino izven konzorcija na svojo roko. Ko pa je mesar prisiljen tudi na ta način kupovati samo na enem mestu, lahko monopolistična organizacija diktira cene. kot jih hoče in doseže tako občutne razlike med nakupnimi in prodajnimi cenami mesa, kot jih dosega v Trstu. Te razlike pa plačujejo vsak dan tržaške gospodinje, ko kupujejo izredno drago meso v tržaških mesnicah. Istočasno pa nimajo tržaški mesarji od velike razlike med nakupno in prodajno ceno nikake koristi. Rešitev iz nastalega položaja je predvsem v osvoboditvi spon trgovine z mesom, v katere je uklenjena s sedanjim sistemom uvoznih dovoljenj. Ko bo lahko vsak mesar — kadar bo hotel — kupil in u-vozil potrebne količine mesa iz Jugoslavije, se bo cenr. v konkurenčni bitki na trgu avtomatično znižala in bo meso dostopno tržaškim družinam. MALENKOSTNO POVEČANJE PROMETA NA RAČUN SUROVIH MINERALNIH OLJ Izleti Promet skozi pristanišče je znašal skupno 281.724 ton, po železnici pa 151.556 ton - Promet v prvih šestih mesecih V juniju je promet skozi tržaško pristanišče znašal skupno 281.724 ton raznega blaga, kar je nekaj več kot v juniju preteklega leta in za 21.000 ton manj kot v juniju 1938, Po železnici pa je znašal junijski promet 151.556 ton, kar je malo več kot v juniju 1953 in za okrog 8.000 ton manj kot v juniju 1938. Tudi junijski promet je bil torej precej slab. Značilno pa je, da je v juniju zlasti padel obseg iz tržaškega pristanišča odpeljanega blaga, saj so vkrcali le 61.651 ton, kar je za okrog 13.000 ton manj kot v juniju 1953 in kar za okrog 28.000 ton manj kot v juniju 1938. leta. V juniju pa so izkrcali 220.073 ton raznega blaga. Na prvem mestu v pomorskem prometu sta bili v omenjenem mesecu Sirija in Libanon, od koder so pripeljali kar 66.908 ton blaga, na drugem mestu so ZDA s 56.870 ton blaga in na tretjem Turčija s 25.426 ton blaga. Največ blaga pa so iz tržaškega pristanišča odpeljali proti Italiji m to 22.206 ton. Tudi za junijski promet je kot že običajno značilen velik delež uvoza surovin. Iz Arabije, Sirije in Libanona so tako pripeljali 78.248 ton surovih mineralnih olj, iz Italije, Poljske in ZDA pa 47.990 ton premoga; 24.207 ton koruze iz ZDA, 19.498 ton železne rude iz Italije in Turčije in končno 16.643 ton žitaric iz Argentine in Turčije. Kot vidimo, je bil obseg prometa surovin v juniju izredno visok, kar gre skoraj izključno na račun zlasti povečanega prometa s surovimi mineralnimi olji za izpopolnitev zalog tržaških čistilnic in povečanega prometa s premogom. Pri odhodih pa je na prvem mestu les, katerega so vkrcali v tržaškem pristanišču skupno 19.200 ton. Na drugem mestu je petrolej, ki je šel povečini v Italijo in manjše količine v Indijo (11.641 ton), na tretjem papir (6508 ton), na četrtem bencin (4115 ton) itd. Omenili smo že, da je junijski promet zabeležil znaten padec pomorskih odhodov, ki je še toliko bolj občuten, ker ger na račun lesa, s kateiimi Trst največ zasluži. Železniški promet pa je bil v juniju razdeljen takole; pripeljali so 53.833 ton raznega blaga, odpeljali 97.723; skupno je znašal železniški promet 151.556 ton. Na prvem mestu pri železniškem prometu je kot običajno Avstrija, od koder so pripeljali 26.966 ton in kamor so odpeljali 52.874 ton blaga. Na drugem mestu je Italija z 9.973 tonami (prihodi) in 13.607 tonami (odhodi), na tretjem CSR, na četrtem Jugoslavija, petem Nemčija itd. Kot vidimo, se je junijski promet v absolutnih številkah sicer nekoliko izboljšal v primerjavi s prometom v istem mesecu preteklega leta, vendar pa se je znatno poslabšal kvalitetno, kar dokazujejo podatki o padcu obsega dovoza po železnici v Trst odnosno o padcu izvoza po morju. Najznačilnejši pa so podatki, ki govore o novem popolnoma slučajnem povečanju prometa z masovnim blagom, medtem ko se je obseg najbolj donosnega tržaškega prometa ponovno znižal. Promet prvih šestih mesecev po morju je dosegel skupno 1.800.301 ton raznega blaga, kar je za okrog 11.000 ton manj, kot je znašal promet prve polovice leta 1953. Železniški promet pa je znašal od januarja do junija 1,085.822 ton raznega blaga, kar je za malenkost manj kot v istem obdobju lanskega leta. POJASNILO Na prošnjo ravnateljice kolonije S, V. K- objavljamo naslednje pojasnilo: To, kar smo pisali v našem listu v nedeljo, dne 8. avg. t. I., na 5. strani pod naslovom «Nabrežinska šolska ko-lonija», ne velja za kolonijo Slov. Vi ncencijeve konference, ki se nahaja v osnovni šoli v Nabrežini. V tej koloniji nt bilo nobenega primera obolenja za ošpicami in so otroci pod dnevnim zdravniškim nadzorstvom. IZPRED KAZENSKEGA SO PISCA Obso jen na 6 mesecev zapora ker je žalil policijske agente Zaradi priimka je neki drugi obtoženec, ki je bil pred sodiščem seveda oproščen, moral presedeti nekaj dni v zaporu Na sodišču ni zdaj večjih razprav, zaradi poletnih počitnic, na vrsti so le manjše zadeve, ki pa so kot sličice iz vsakdanjega življenja v mestu. Med take spada tudi zadeva, v katero se je zapletel 49-letni kočijaž Cavalieri Ali-ghieri iz Ul. Campanelle 117. Obtožen je bil, da je bil vinjen in da je žalil agente javne varnosti. Včeraj ga je kazensko sodišče obsodilo na 6 mesecev zapora. Ko se je nekega dne v juliju pošteno napil po raznih gostilnah, je končno prišel še v neko gostilno v Ul. Rettori. Tu je začel nadlegovati goste, zato je gospodar poklical policijo, da bi ga odstranila, Toda Cavalieri se je krepko uprl agentom javne varnosti in jih je začel celo zmerjati, ko so ga spravili v policijski avto. Na poveljstvu policije so ga morali zvezati, pa se je kljub temu še upiral in se zaletel v nekega podoficirja. Na kazenskem sodišču je bil včeraj tudi 52-letni Marij Sosič z Opčin, Doberdobska ulica 34, ki je bil obtožen, da je 28. julija odnesel nekaj žice in cevi iz tovornega avtomobila, ki je last Emila Hrovatina in je bil shranjen na dvorišču Antona Sosiča. Sodišče ga je oprostilo, ker njegovo dejanje ni kaznivo, saj je imel dovoljenje lastnika, kot je bilo dokazano včeraj na razpravi. Sosič je že prej tako trdil, ko so ga agenti javne varnosti zaprli. Sosič pa je moral vendar odsedeti nekaj dni v zaporu v pričakovanju procesa, prav zaradi svojega priimka. Ko so namreč agenti javne varnosti vprašali lastnika tovornega avtomobila, Emila Hrovatina, če pozna Sosiča, jim je ta odgovoril, da je na Opčinah dosti Sosičev. No, pa se je vendar vse razjasnilo včeraj na sodišču, ko je lastnik priznal, da je dal pooblastilo Sosiču, ki ga je poznal pod nekim drugim pridevkom. Mož napadel ženo Z rešilnim avlom so včeraj popoldne pripeljali v glavno bolnico 55-letno Terezo Pizza-mei por. Fllstum od Spodnje Magdalene 447. Pri sprejemu v glavno bolnico je ženska izjavila, da jo je njen mož napadel s stolico. Ranil ji je prste leve roke. Ozdravela bo v 10 dneh. Nesreče med delom V zadnjih dnevih se je zgodilo že več nesreč na delu. Ne vemo točno, kakšni so vzroki, kaže pa, da v več primerih gre za nezadostno zaščito proti nezgodam na delu. Podjetniki bi morali bolj paziti za varnost svojih delavcev in pristojni organi bi morali bolj nadzorovati glede tega razna podjetja, kjer je delo bolj nevarno. V pivovarni Dreher se je včeraj dopoldne ponesrečila 49-letna Avgusta Ipavic por. Grahonja iz Ul. Artisti 11. Med delom ji je počila v roki steklenica piva in jo ranila po prstih. Ozdravela bo -v 6—8 dneh. * * * Ko je 48-letni Emilio Murat-to iz Ul. Marco Polo 4 nato-varjal pri Sv. Andreju na tovorni avto plinsko bombo, mu je ta padla na levo nogo in mu poškodovala prste. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Ozdravel bo v 7—15 dneh. * * * Na delu v Sv. Križu se je včeraj dopoldne ponesrečil 17-letni Francesco Larotella iz Ul. Broletto 20. Z odra, na katerem je delal, je nerodno padel z višine 3 m in se je ranil v levo roko. Ozdravel bo V dobrem tednu. Posledice alkohola Včeraj nekoliko po polnoči so z rešilnim avtom pripeljali v glavno bolnico 35-letnega zidarja Milana Coka iz Lonjer-ske ceste 358. Cok je bil vinjen in ni mogel govoriti. Našli so ga ob cesti blizu Boršta; verjetno je nerodno padel in se je nekoliko pobil po glavi. Ozdravel bo v 5—7 dneh. Vlom v trgovino s sadjem Neznanci so v ponedeljek med opoldanskim odmorom prišli s ponarejenimi ključi v trgovino s sadjem in zelenjavo v Ul. Giulia 7 in so od tam odnesli 3000 lir v gotovini. Tatvino je včeraj prijavil policiji lastnik trgovine Giuseppe Vatta iz Ul. Galilei 18. Žalostna usoda izletnikov na čolnu «Sardela», ki jih ja v noči med 29. in 30. julijem zajel vihar v Tržaškem zalivu je presunila vse mesto še posebno zaradi tega, ker se nič ne ve, in se tudi nikdar ne bo izvedelo, o njihovem tragičnem koncu. Skoraj pa je bolje, da se ne ve, ker so morale biti njihove zadnje ure preveč pretresljive. Vendar si vsakdo lahko predstavlja vsaj del grozot posebno če je že kdaj bil v malem čolnu na razburkanem morju v temni noči. Kakor je znano, so bili v čolnu samo mladi ljudje, dva moška in dve ženski, ki nista znali plavati in katerih ena se je prav bala morja, ter komaj 9 mesecev star otrok. Sicer plavati ali ne. je malo pomagalo m ne bi rešilo mladih življenj v tako hudem neurju, saj tako majhen čoln ni mogel biti kos razburkanemu morju in viharju. Kakor smo že poročali, so ribiči prejšnji teden našli nekaj milj od izliva reke Piave čoln »Sardela*, v katerem so našli le dve mali vedri in denarnico z nekaj sto lirami. Takrat smo izrazili upanje, da bo morje vrnilo trupla svojih žrtev, saj bi to bilo vsaj mala tolažba žalostnih svoj SE NEKAJ PODROBNOSTI 0 TRAGIČNEM IZGINOTJU «SARDELE* KA^Ll HO TftlFLO ene izmeti pogrešanih cev pogrešanih. Iz Chioggie rali uslužbenci krajevnih u- ’ je prišla vest, da so ribiči našli na morju truplo neke ženske in ga položili v mrtvašnico mestnega pokopališča. Pri truplu niso našli nobenih dokumentov, da bi ga lahko identificirali. Ko so ribiči našli truplo so mislili, da je to truplo nekega moškega, ker ni bilo na glavi več nobenega lasu, obraz pa je bil tako pokvarjen, da ga je bilo težko spoznati, saj je bilo brez enega očesa in zelo ranjeno. Več ran je bilo tudi po levi nogi. Ko je prišla vest v Trst, so se za zadevo zanimuli svojci pogrešanih, posebno sestra pokojne Albine Scheriani, ki je v nedeljo odšla v Chioggio m spoznala truplo svoje sestre. Le najbližji sorodnik bi lahko ugotovil identiteto, ker je bilo truplo tako izmaličeno in poškodovano. Sestra pokojnice, Maria Bisacchia, je laže spoznala truplo, ker je pokojna Albina imela pri sebi uro, katero ji je sestra podarila ob njeni poroki. Ura se je ustavila ob 5.15. Kakor je znano, so izletniki na čolnu «Sardela»: Albina Scheriani, njen mož Romeo, z 9 mesecev staro hčerko Adriano, Albina Sodnik in njen zaročenec Er-minio Sponza, odšli iz bar-kovljanskega pristanišča okrog 20. ali 21. ure. Vihar se je začel približno ob 23, Jz tega se da sklepati, da šo se nesrečni izletniki borili z viharjem za sveje življenje celo noč. Poteze na obrazu pokojne Albine Scheriani govore 9 tragičnih trenutkih, ki jih je morala preživeti nesrečna mati s svojim otrokom, možem in prijatelji preden je umrla. K sebi je mlada mati obupno stiskala svojega otroka, vpila na pomoč in brez moči strmela v svojega moža, ki bi jim rad pomagal, a ni mogel. Videla je svojo prijateljico, ki tudi ni znala plavati in se je poleg tega še zelo bala morja tudi, ko je bilo lepo in mirno, a kako še v takem viharju, ko je prav besnelo. Verjetno ji je najprej umrl v naročju njen otrok in je od (hupa zblaznela in si pulila lase ali je zgubila zavest, saj ni mogla prenesti take strahote. Nihče ni bil priča tragičnemu dogodku, nihče jih ni videl, ne slišal, da bi jim lahko nudil pomoč in jim rešil življenje. Neusmiljeno morje skriva to tajnost in je do sedaj vrnilo le truplo nesrečne matere. Kaj je pa z drugimi ponesrečenci? Nihče še ne ve. Ali bo morje vrnilo tudi njihova trupla? Ali jih ni morda požrl kak morski pes? Ugibanj je dosti, resnico pa bo težko ugotoviti, če ne bodo našli trpel ostalih pogre- šanih izletnikov. Z avtom ga je povozil Ko se je včeraj dopoldne 30-letni Leo Battino iz Ul. Ci-cerone 8 peljal s svojim avtom po Miramarskem drevoredu in je hotel prehiteti neki avtobus, je povozil 41-let- nega Carla Lapela iz Rocola št. 1099, ki je hotel prečkati cesto. Lappl si je pri padcu zlomil roko in sp pobil po rami. Battino je ponesrečenca odpeljal z lastnim avtom v bolnico. Lapel bo ozdravel v 20 dneh. Med spanjem so ga okradli Ko je 24-letni Giglio Benčini iz Alessandrie spal ponoči na klopi v parku pred glavno postajo, mu je neznanec odnesel denarnico in 5000 lir. SPDT sporoča, dia se nadaljuje tedensko planinsko letovanje. Vse informacije na sedežu v Ul. Machiavelli 13, tel. 36-491. Izlet v Ljubljano in na Bled. OF IV. okraja Skedenj organizira 29. t. m. izlet v Ljubljano in na Bled. Vpisovanje je vsak dan do sobote 14. t. m. od 19. do 20. ure. Motoklub »Jadran* Opčine priredi v nedeljo 22. t. m, izlet v Kobarid, Vpisovanje do četrtka. Razna obvestila Pevski zbor v Barkovljah. V petek 13. t. m. bo sestanek ob 21. uri. prosimo, da se tega sestanka udeležijo vsi pevci. Pogovorili se bomo o bližnjem nastopu. Sporočite to vsakomur, ki ga srečate. ( GLEDALIŠČE VERDI) Danes in jutrj po znižanih cenah, zadnji predstavi operete «Pri belem konjičku*. V prodaji so vstopnice za današnjo predstavo. KADARKOLI se Vam zdi in ne samo v začetku meseca se lahko naročite na «PRIMORSKI DNEVNIK« Dovolj, da telefonirate na štev. 37338 ali da izročite Vaš naslov našemu raznašalcu. Rossettl. Zaradi počitnic zaprto. Excelsior. Zaprto zaradi obnove. Fenice. 16.45; «Newyorški gigant* V. Mature, L. Bali. Nazionale. 16.45: «Notorious», I. Bergman, G. Grant. Filodrammatico. Zaradi počitnic zaprto. Arcobaleno. 16.00: »Lovec na srečo», J. Derek, J. Evans. Auditorium. 16.45: ((Dvojna igra* B. Lancaster, Y. De Carlo. Astra Rojan. 16.30: ((Okrvavljen krempelj*, J. Sheffield, A. Todd Cristallo. (Trg Perugino) 16.00: «Vrnitev Don Camilla*. Fer-nandel, Peppone. Grattacieio. 17.00: ((Obrekovanje* G. Tierney, L. Genn. Alabarda. 16.30: «Moj greh je, da te ljubim*, J. Sernas, L. Rossi. Aurora. 16.30: «Gangsterji». A. Gardner. B. Lancaster. Garibaldi. 16.00: »Onečaščena*, M. Vitale A Farnese. Ideale. Zaprto zaradi obnove. Impero. 16.00: »Decameronske noči*, J. Fontaine, L. Jourdan. Mladoletnim prepovedano. Italia. 16.30; »Moja žena je angel*, J. Fontaine, J. in M. Freeman. Viale. 16.00: »Odrske luči*, Ch. Chaplin. Kino oh morju. Zaradi počitnic zaprto. Massimo. 16.30: »Rabljev meč*. Moderno. 17.00: «MorSki roparji sedmih morij*, J. Payne, D. Reed. Savor.a. 16.00: »Dinozaurusovo prebujenje*, P, Christian, S. Marco. Zaradi počitnic zaprto Vittorio Veneto. Zaradi počitnic zaprto. Azzurro. 16.00: «Sin Ali Babe*, T. Curtis, P. Laurie. Belvedere. 16.00: »Primer Foster* W. Baxter. Marconi. 16.30: ((Dragulji go- spe...*, D. Darrieux. Novo cine. 16.00: ((Devica pod streho* (Vsakih sto let), W. Holden. Odeon. 15.30: «Zenska, ki je spoznala ljubezen*. S. Pampanini. Radio. 16100: «Suženj nasilja*, L. Dav Venezia. 16.00: #Branilci Manile* W, Beery. POLETNI KINO; Arlston. 20.30 in 22.15: «Sobarica lepe zunanjosti išče službe*, M. Cervi. Rojan. 20.00 in 21.45: »Neverjetna pustolovščina Mr. Hollan-da», A. Guinores. Paradisn. 20.00 m 21.45: »Ivan-hoe», R. Taylor. Ponziana. 20 00: ((Karabinka Wil-liams*, G. Stewart. Arena dei fiori 20.15: Gospa s kamelijami*, N. Corradi. Garibaldi. 20.15: »Onečaščena*. M. Vitale. Secolo. 20.00: «Marija Walewska» G. Garbo. SREDA, 11. avgusta 1954 .Hi GOS 1.0 VAN C. K V CONA 'I' K ki T A 254.6 m ali 1178 kc Poročila v slov. 5.40, 7.45, 13.30, 19.00 in 23.30. Poročila v ital. 6.15, 12.45, 19.30 in 23.00. 6.25 Jutranja glasba: 6.50 Pregled tiska; 7.00 Jutranji koledar; 7.30 Zenski kotiček; 12.00 Znani solisti; 14.45 Beležke o kulturnem življenju; 14.45 Od Triglava do Jadrana; 15.00 Narodne pesmi pojo kvintet »Niko Štritof* in ženski kvartet radia Ljubljana; 17.00 Operne arije poje Anita Mezetova, ob spremljavi orkestra beograjske Opere; 17.30 Pomikalo: Hrvaška suita - nato dalmatinske melodije; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Za vsakogar nekaj; 19.00 Večerne vesti; 19.20 Šport; 20.00 Scherzi iz znanih simfonij; 21.00 Pisma iz Beograda; 21.15 stari in novi plesi; 22.10 P. I. Čajkovski: Uvertura 1812; 23.40 Glasba za lahko noč. OD VČERAJ DO DANES HOJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 10. avgusta 1954 se je rodilo 7 otrok, umrle so 3 osebe, poroke so bile 3. POROČILI SO SE: krošnjar Domenico Triolo in gospodinja Anna Benenati; mizar Giovanrti Danieli in gospodinja Gennari-na Torre, zabotehnik Giuseppe Renato Mazzi in gospodinja Ida Trevisan. UMRLI SO: 76 letna Carolina Stres vd. Zadnich, 34-letna Angela Ersilia De Santi, 59-letna Anna D'Elia por. Mannella. PRIHODI IN ODHODI LADIJ V tržaško luko so v ponedeljek prispele sledeče ladje: iz Benetk lurška ladja »Ardahan* s 26 t raznega blaga in 3 potniki; z Klbe it. ladja »Rosalba* s 540 t železne rude In 1 potnikom; Iz Benetk It. ladja «Valflo-rita* s 63 potniki, iz Norfolka grška ladja »Joannes* z 9740 t premoga; iz Barija it, ladja »Marte* z 10 t volne; iz Grads-ža it. ladja «Grado» s 101 pot- nikom, iz Norfolka it. ladja »Ai-da Lauro* z 10220 t premoga m 3 potniki; z Reke Jug. ladja »Ba-kar* s 16 potniki. Odplule so: proti Havenni it. ladja »Mantova* s 345 t nafte; proti Havenni It. ladja *AquiU-nia* z 225 t bencina; proti Be- netkam it. ladja «Val(iorita» z 48 potniki; proti Gradežu it. ladja »Grado* z 90 potniki; proti Benetkam angl. ladja «Eden-vvood* s 684 t raznega blaga, VREME VČERAJ Najvišja temperatura 27,7, najnižja 23,3, ob 17. uri 26. Zračni tlak 1002,6 v porastu. Veter se- verozapadnik 6 km/h. Vlaga 64 odst., nebo 8/10 pooblačeno, morje razgibano, temperatura mor ja 24,8 stopinje. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM, Al Cedro, Trg Oberdan, 2; Picciola, Ul. Oriani, 2; Alla Salute, Ul. Giulia, 1; Serravallo, Trg Cavana, 1; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. T 11 S T II. 306.1 m ali 980 kc-Je1. e’j9 00 Operni dueti; vedež; 19,» mond 18.40 niški vedez; "To« I ni sekstet Sv. JnS'1 *„»*.-motivi za orgle Han'1’’ j, Šport; 20.05 Lepe !W; mic: i atarska suu«. ra; in zabavna glasba; 14j S | ‘aja: 14.40 R" ^ ■ man,n: Simfonične JJ. rf. Zeleh ste - pos^^jk*i phonse Daudet: ot*1 „ » Franz Liszt: Koncert in orkester št. 2 v a nuel de Falla: CaroUM baletna suita; U.10 ji* ritmu; 18.00 Modim k»l Pisan spored starih « g narodnih pesmi . ■, zbor iz Barkovelj inj ob spremljavi ?agov i Okno v svet; 20.00 vac: Ero z onega sv» v 3 dejanjih. PREDEN DOPUST «PRIMORSKI Pošljemo vam Ea .^(V11 rikoli 8 *ntv JI.. l5‘,dV naročnina samo jj!? kraj Telefonirajte na Avto «1100» in P0Rp£*i nik »LANCIA-"^ii prodamo po Naslov na ugodm ADEX jjjv 21. in 22. avgusta^ „ ILIRSKO Bl$ , PIVKO KNEŽAK KANAL MOST NA s0 TOLMIN 22. avgusta TOMAJ - DOTO SEŽANO ^ Vpisovanje do !»• /jr -^1* Od 28. avgusta d°( tembra >z,e SPLIT —" jjl^ 28. in 29. avg«5*’ LJUBLJANO KOBARID BOVEC in n* BLED ,1 |j!'’ 28. in 29. 3vsjzi(l enoinpoldnevni - OPATIJO - HEp a! 29. avgusta HERPELJE-18 MATERIJO J , i9. * j Vpisovanje o° 1 i. izlet rfl ZAGRB* j Anit-* 11 Vpisovanje d» ,$tj pri »Adria-E^i/ F. SeveroJ>-b^ ^ Pri »Adria-E*^.! v prodaji v0.znTjl5(jt avtopulman iz _ (' \ BELJAK, VRHjC DEN), ČELOV GRADEC. •zleti' ki ‘0 S* dam za 22. avl preloženi na j t 1 in sicer >z‘ KftVvi*1 DUTOVLJE ŠTANJEL Vpisovanje f jfjf^ z 29. avgust* -.pl KOZlNO-HE« lokev SKOČI JAN J|J_ Vpisovanje ° sta Od 3. do v izlet • v - ser* z * 'o*y na zag Vpisovanje^^. 11., 12. in z avtoP 0 j na zagrebisK j Vpisovanje izlet PRIMORSKI DNEVNIK — ri- li. avgyeta 1954 njigi «Z D Annunziom in Millom v obrambi Jadrana«, ki je pred ratkim izšla v založbi Šansoni, objavlja bivši fašistični hierarh Giovanni juristi tajne listine, ki iz njih izhaja spletkarjenje 0’Annunzia et Co 9r hkratne italijanske vlade na škodo jugoslovanske državne skupnosti P'sateli niku l Je v sv°iem dnev-»Uancv1 ga Je obiavlial v Uella cem listu «Corriere bera», v številki z dne Pisk«V8USta 1953 Pri°t>čil za- "»Pravtl sku’ ki mu ga ie točnp v Florenci ., n° leto dni po skoro rapalskem 21. okto- italijanskš jjegovoru, namreč 2 1921, tedanji la *p 1 ^ minister grof Sfor-Ptav a i kosilom ,sta imela in tort ° Petični razgovor Urnami je Sforza med farutaL - P0vedal’ na kak čar Too„,n,ac*n ie na Predve- dogovora raz-cii. „< .-------- podtalne ak- *i* kom 6 Italije za zru- t . raPalskega g Trutnbiču vije rtoU1ual nastale Jugosla Popisani ga.tako prisilil k Vor> Oči? mirovneSa dogo-iam'dv Je Trumbiču, da države 0-m' V ^Unosti nove znati, i’nCHPraT tega noče pn' nji ’ zlomi njegov zad- Vsi)jenePOr Proti P°dP'sanju Badalievaplr0Vne P°godbe. Je bomo .PotrtiUa naloga, ki namrof 9utri javno pričeli, kimo. da Vas zru- lonov veste, koliko mili- štab na6«'21131 naa generalni čemu .,Hrvatskem proti Va-edinstT- ~ ~ liko vlade to - -smt> vu? Toliko in torni od “"lijonov. Toda BabaljUiPPcepJreči,i’ da se °d vlade , ,Sedai Pa bi mi V Sv°ie r i 1 nit' tega de!a lijone ln b* izdali mi- V teku j i*b bo treba. **bbo vidor*111 mesecev 'boste v‘ao». jn 'j kai lahko napra- vije »o Zas>piki Jugosla- ?.al* mirovrm6 dan P°dPi-^3o. Pogodbo z Ita- kel Sforza'1^rto’ kar ie re’ da lp ^£T1ču’ v ^am J s* m res m stvar bila nevarnejša ^ Annun2jJu3e knjiga «Con te rtdell’A(lriatiMiUo in di£e~ h ^ G-08’ ki i° (TTren>„ • '°vanni Giuria- izdal glavm680^ hl eden glavnih’ J£ »»£"« m^^iom ‘n le bil P°d V polit± ^ Zavzemal tudanki ir, CSta v fašistič- ‘ 61311 fašistbil daH «•** Na stra lcne vlade. b”/1*6 Pravi p?9 omenjene Vešč«6 v PoVe?‘Kriati’ da ie rih ln 0 nekak- u 1919 0D' Doll i'b je . blb razgovo-t °vniku pp,°d’l Sforza po Slove* predatavmvUijU Lalat' l'ia rtC6v 'n Cr,-, Hrvatov’ 1," naj bl '-riiogorcev. Ita- il„..?Par«o olv,°'dp'rala «revo- le» v Jugo- nakateV. nar<>di-Ji ‘°d Spblje >ir;;o giban. tlačeni ‘° Pa b ' itere ?r°di» n' .,Zahteveahi?nSke Pristali na Glede Reke in Istre so se hitro pobotali, seveda popolnoma po željah italijanskih nacionalistov, nekoliko teže je šlo glede Dalmacije. Vendar so se sporazumeli v teh treh točkah; 1. Dalmacija z vsemi otoki naj postane stalno nevtralna republika pod italijanskim varstvom. 2. Mesta Zadar, Šibenik, Split, Trogir in Dubrovnik naj bodo stalno avtonomna in povezana med seboj po zgledu Hanzeatske zveze. 3. Italija dobi pravico u-stanavljati pomorske baze v onem delu Dalmacije, ki ga je okupirala na osnovi londonskega pakta. Za ta dogovor je bilo treba pripravljati hrvatsko in italijansko prebivalstvo v Dalmaciji. Glede Hrvatov je prevzel nalogo emisar «hrvatske stranke, ki je bila za Radičevo najbolj ugledna« (torej Stranke prava!), in se je peljal 21. februarja 1920 pod tujim imenom v spremstvu Giu-riatija na D’Annunziovi tor-pedovki v Zadar. Tega obiska se je ustrašil celo sam vojaški guverner po Italijanih o-kupirane Dalmacije, admiral Millo, ki je sicer v vsem podpiral D’Annunziove podvige, in se ni upal osebno sprejeti tega hrvatskega predstavnika, temveč je poslal k njemu na torpedovko admirala Umberta Buccija. Rezultat tega razgovora je bil, da se je ta hrvat-ski emisar lahko ponoči izkrcal v uniformi italijanskega artilerijskega podčastnika in imel v Zadru dolg razgovor nekim hrvatskim duhovnikom, bivšim poslancem v avstrijskem parlamentu, s katerim sta bila osebna prijatelja. Domenila sta se posebej glede hrvaškega časopisa, ki naj bi začel izhajati z dovoljenjem italijanskih okupacijskih oblasti ih bi pripravljal hrvatsko javnost na dogovor. Resnično je časopis začel izhajati že teden dni nato. Giuriati je imel s peščico Italijanov v Dalmaciji lažje stališče. Dalmatinske fašje je prav lahko pridobil za svoje namene. Nato pa se je podal v Rim, da sproži in pospeši zbiranje prostovoljcev za boj proti Jugoslaviji, da preskrbi za revolucionarno« gibanje v Jugoslaviji in za morebitno italijansko ekspedicijo potrebna sredstva in da pritegne k razgovorom za «jadranski mir« še druge «od Srbov zatirane narode«. Resnično so kmalu nato stopili v zvezo z vlado na Reki teritorial-začetku de-celo po- SovoT Zak>čilMn ,razgov°ri »U p°dpisan £ da b“ d0: n®VepB , za božic ga leta dan 38* ; Sr«čno - .a s° Oa Toda ,v°iou »«4*1 ■>» ">S>‘ »**« j. ... da i. , v. Parizu iz-'talijanska vla- di Jvprašanja° Ješlla iadi'an- Prav v i" h i? t°,rri a g a ne6 n v se U n v° '° 5S5p^ •? " lahkn ker je e nila razgo- p°voljnr.USPela’ da b0 ' ° 01Jb0 rešila jad ® Po zaveznikih ,11 ■•.», ^ P°gajanji z kar s« je tud. ia2,Q'Uriati- . bosed izha- Po « bl morda vodil °rzovi. iziav' Sodri e akcije ita- 'tlSk štab b-z 'taljj®c da • allJanske vlade, la ‘ nska viad„stala za njo Ta Pa "i bP oV^i,b" .lo St0P a min'ster la: Njen pred-trancesco Nitti je bil PotPtav kllO čilaS1°tz°vfh UKaliianska vlada ie očnaa'ievani!edah pre|)rp’ Pd-al« n° ven , razgovorov Jugosa, Pstaškr^ d:d-'e pnd- rUti h ‘Ji. nje Proti S!VU p0v0, da ku nai" Giu- LalattPo'k°Vnika Sd V sPre'"-l920 * 2e £ka Pettorell.j tov l«vUi ? pec januarja da .e‘ niem n! pek- Hrva' “bon.Vore iz*d «ekl- .Pravi Priča K«r bi ■ 1 "Jihovih ?a4n^ Cttosvkakor utegni. Stjepana So še I ° škodovati šla. k?1-31 fl933G34," Predstavr'ati prav? krtni'Ea iz' Poverj. n'k. l, ■ da so ti rilno 'la' '"od fe^v imel, Gidratp sm0 StjepanPdl P°ve-^nnn S3rtl *j°Vore Pzia vodil z°-- nal"gu dol0v„:.Prite2nil z njimi Wda ta v lQvaniu* Bnil Da“J'mi raz' tnt-ih. VaP0tUe k S° s«.:*«'« ,« l92» ,g,z Ukazom ^uriatij Host- za zveUz5taP^"T V>aGioCn Urad vcel«va kat! 'n nturj QiUria fotemu -ta ln Host. tudi emisarji Črnogorcev in Albancev. 5. julija 1980 so na eni strani emisarji Hrvatov, Črnogorcev in Albancev (katerih imena Giuriati ne izda) in na drugi Giuriati in Host-Ventu-ri za D’Amnunzia v Benetkah podpisali naslednji v francoščini sestavljen dogovor, ki naj bi zadal Jugoslaviji smrten udarec. (Nadaljevanje sledi) V OSVEŽITEV SPOMINA VSEM VEČ ALI ■m&smsmi: M* V odgovor reviji Jer Steni" Vergessen ist gefaehrlicher: Tako so zaradi izčrpanosti umrlega političnega jetnika prinesli do peči in ga nato vrgli vanjo (Nadaljevanje in konec) Dolga leta so te jame krile svoje tajne, dokler ni leta 1947 mladi trlaski «pi-pistrellos Arrigo Maucci zlezel v ePozzo di Gropa-da» ter razkril njegovo strahotno vsebino. Zatem so pr Ule na vrsto še ostale egratte>, t-pozzi* in *foi-be>, ki so se v njih baje našli ostanki pobitih nemških vojakov, dobrih, poštenih fantov, ki so pustili za sabo družine rn otroke, pa tudi drugih ljudi, fašistov, civilistov, ki so takisto postali žrtev množične par’ ižanske maščevalnosti itd. itd. Kot vidimo sta slog in RADAR - Brez dvoma je vojna veliko zlo za vse človeštvo in nesmiselne so trditve nekih ljudi, da vojne orno-gočijo razna odkritja ali izpopolnitve znanstvenih izsledkov, ki bi jih sicer ne bilo - Znanost bi v miru tudi prišla do svojih velikih uspehov in žrtve, ki jih vojna nosi s sabo, bi bile človeštvu prihranjene In vendar je res, da je zadnja vojna mnogo pospešila razvoj radarja, ki danes služi človeštvu ne samo v vojaške namene - Ker je radar tako važna pridobitev, se bomo ustavili nekoliko pri njem in si ga ogledali z njegove tehnične in razvojne plati = (Nadaljevanje in konec) Radar na morju Morda se boste čudili zakaj tolikšni stroški za te radarje? Naj naveden še nekaj tipičnih primerov, kjer je tako pomembni radar rešil mnogo človeških življenj, zgradb in vojnega materiala. Poglejmo najprej radar na morju. Radarje so na vseh bojnih ladjah rabili mnogo zavezniki, pa tudi Nemci. Z radarjem je leta 1941 angleška mornarica odkrila kljub zelo temni noči pri Matapanskem rtu na južnem koncu Grčije italijansko floto in jo naravnost pokopala s strašnim ognjem svojih največjih kalibrov. Seveda Italijani še pojma niso imeli od kod dežuje po njih. S šestimi 40 cm granatami, od katerih je pet zadelo v živo, so potopili dva sovražna rušilca m tri težke križarke. S tem so Angleži onemogočili vsako vmešavanje pri _ kritičnem umikanju zavezniške vojske iz Grčije in s Krete. Nekaj mesecev kssneje se je z§o~ dilo, da se je ameriška križarka «Boise» znašla sama kar pred šestimi sovražnimi japonskimi križarkami. Na 4 km daljave jih je odkrila z radarjem, začela streljati in je kljub noči v manj kot pol ure potopila največjo, nakar so sledile še ostale. Največji nemški oklopnici «Bismark» in «Scharnhorst». ki sta bili za Angleže trd oreh, so potopili prav s pomočjo radarja. Tudi v borbi z letali je radar zmagal. To nam lepo dokazuje, ko je meseca oktobra 1942. leta ameriško oklopnico «South Dakota« napadla skupina 39 japonskih letal, pa jih je s težkimi 14 cm topovi vse zbila v morje. Tako je samo na morju radar zaveznikom omogočil več odločilnih zmag. Znano je, da je prav radar zmagal v strašni bitki proti nemškim žepnim podmornicam. Saj so Nemci dotlej potopili več zavezniških bojnih ladij kot so jih le ti mogli zgraditi. In če bi to trajalo še nekaj let bi bila zaveznikom končno onemogočena oskrba lastnih Čet na celini ter bi se vojna verjetno s tem nadaljevala. Čudovito stvarno je opisana ta borba na Atlantiku v knjigi «Kruto morje« pisatelje Nicholasa Monsar-rata. Knjiga se končuje prav z izumom radarja in s končno predajo nemških podmornic 1943. leta. Pri obrambi Anglije pred zloveščimi nemškimi leteči- mi bombami: «V-1 in V-2« je imel radar na kopnem odločilno vlogo. Cim je namreč pokazal tako tulečo smrt, že so jo sestrelili in s tem občutno zmanjšal šter vilo žrtev in škode. Radarje so namestili tudi na o-brambne baterije in tedaj niso ob letalskem napadu izstrelki protiletalske o-brambe več šarili po nebu, ampak so zadevali z neverjetno točnostjo. Prav zato so tudi letala nemške «Luft-vvaffe«, ko so se vrnila nad London, da bi se maščevala za napade na Berlin, doživela strahoten poraz. «Oboa» Ko smo že omenili Berlin, pa povejmo še o radarski kombinaciji «oboa». Seveda se malo čudno sliši to ime instrumenta simfoničnega orkestra kot radar. Pa nič zato. Ime pomeni sestavo dveh zemeljskih radarjev, s katerimi je letalsko po-veljništvo zavezniške vojske vodilo svoje eskadrile nad Berlin. En radar je vodil bombnike na cilj, drugi pa je istočasno beležil oddaljenost bombnikov od cilja in jo avtomatično risal na precizni karti. Ko so bili bombniki nad ciljem, so zavezniki na zemlji s pomoč- V tempu razvoja turizma in avtomobilskega prometa - Gradnja m urejevanje glavnih cestnih magistral v Sloveniji - Uvajanje modernih mednarodnih cestnih znakov - Moderne avto in agroservisne postaje Slovenija je dežela, po kateri že tisočletja vodijo pomembna pota. Po svoji geografski legi se nahaja ne le na meji Balkana in Srednje Evrope, temveč tudi na razvodju različnih družbenih sistemov m družbenih odnosov, ki vsak po svoje karakterizirajo dežele tostran in onstran Karavank ter porečja Soče. Dejansko se tu nahajajo vrata Evrope in obenem prag socializma, Ob tem portalu sla se dokaj nemoteno spojila dva povsem različna svetovna nazora, ki zaradi odsotnosti raznih nepoklicanih imperialističnih tendenc vzdržujeta precej mirno sožitje. Razlogov za strah ni več, zato so vrata te meje obojestransko široko odprta. Kako bi naj ne bita! Slovenija je pač dežela stoterih lepot, obenem pa vhod na najiepši del evropskih obmorskih pokrajin — ob slovitem Jadranu, Številni avtomobili iz daljne Holandije, Nemčije, Avstrije, Belgije in še mnogih evropskih dežela nenehno prihajajo in odhajajo s še številnejšimi gosti - turisti. Slovenija in Jadran sta deželi, kateri bi sleherni Evropejec želel videti vsaj enkrat v svojem življenju. Res je, da se tukajšnja letovišča ne morejo kosati z Nico, Cannesom ali Monte Carlom, toda lepa, s ((civilizacijo« še nepokvarjena priredila romantika in njenemu vzdušju prilagojena letovišča s sto in sto idilami, so današnjemu Evropejcu, ki se je vpletel v kolone strojev, hiš in avtomo- bilov, psihološko mikavnej-ša, prijetnejša in lagodnej-ša. Od mogočnega 40-metr-skega slapa Peričnika, nekaj manjšega slapa Savice, vse od sinjih i-n slikovitih grebenov Triglavskega pogorja, Karavank ter Savinjskih Alp, od tihega Bohinjskega ter s hoteli obdanega Blejskega jezera, vse do zlatega polja, Ljubljane, tja doli do Kolpe in zadnjega mesteca Jadrana se vije lepota najrazličnejših pejsažev. Kje drugje bi moral človek prepotovati na tisoče milj, da bi srečal tolikšne raznoterosti — začenši od zelenega triglavskega snega, ki ga ne otopi niti julijsko sonce, do krajev Jadrana, kjer si iščeš hladno zatočišče v senci razkošnih palm, oleandrov, o-liv in smokev. Celo pusti Kras, se ti zdi več kot zelen, pa celo bogat in sočen, da ne govorimo o njegovih zanimivostih kot so presihajoča Cerkniško jezero, ponikalnice ter slovita Postojnska jama. Edino, kar je do nedavnega še močno kazilo lo deželo, so bile ceste, Slovenci to sami priznajo, saj sleherni od njih ve, da so lete najslabša in najbornejša zapuščina nekdanjih monarhističnih režimov, ki so si iz cestnih skladov zidali vile in palače. Danes, ko se je v Jugoslaviji že v precejšnji meri razmahnila nova doma-da industrija, danes, ko se je iz dežele ruševin dvignila nova domovina, tudi vprašanje cest vse bolj Sio-pa v ospredje. O tem go- vori že sama avto-magistra-la Beograd-Zagreb, ki je bila dograjena Že po vojni, ki se pa je začela gj-aditi že tudi dalje proti Ljubljani. Prav tako se danes dograjuje tudi moderno cestišče na cesti Maribor-Ce-lje - Ljubljana - Postojna -Sežana. Prav te dni je bil odprt nov sektor pri Logatcu ki je glede na prejšnje številne nevarne ovinke zares omembe vreden doprinos našemu domačemu in inozemskemu avtomobilizmu. Tem cestam, kakor tudi cesti, ki vodi proti Bledu in Jesenicam se danes posveča največja pozornost, saj gre za ceste, po katerih se vsakodnevno vrši največji mednarodni promet. Na vseh teh cestnih komunikacijah se radikalno odpravljajo najnevarnejši odseki, saj so zaradi izredno močne konfiguracije tal, še itak prepolni ovinkov, ki so pa to pot za slehernega avtomobilista izredno privlačni. Iz istih razlogov se danes tem večja pozornost posveča tudi varnosti samega prometa, ki se iz dneva v dan vse bolj naglo razvija. Na teh cestah so bile pred vojno le običajne naprave s prometnimi znaki, ki so bili zaradi slabega vzdrževanja komajda vidni ter zato vzrok mnogim avtomobilskim nesrečam. Po vojni so bili ti znaki ne le obnovljeni, temveč izdelani po mednarodnih predpisih. Vendar niti to ni bilo zadostno. Zato so jih prav te dni zamenjali z novimi, nekoliko večjimi, ki ponoči v siju avtomobilskega žarometa močno fluore-scirajo. Vidni so že na razdaljo več kot 500 metrov, a za oči tako opazni, da bi jih ne moglo zgrešiti niti najbolj zamišljeno in zaspano oko voznika. Pred večjimi mesti kot je na pr. Ljubljana, kjer bi se tujec ob vožnji Po raznih ulicah dezorientiral, so že v samih predmestjih postavljene velike orientacijske table, ki ponoči prav tako fluorescirajo; v samem mestu, na križiščih pa so nanovo montirali razsvetljene kažipote, ki bodo presenetili slehernega avtomobilista. V programu so prav tako fluorescentni napisi za imena naselij, p0 katerih vodi cesta, tako da nihče ne bo potoval slepo po deželi ki mu sama po sebi ni dovolj poznana. Slično kot je bila nekoč s cestami, prometnimi znaki in celotno zaščito prometa, je bilo tudi z avto-servisi. Le-ti se danes pridno gra-de ne le v glavnih mestnih, temveč tudi v podeželskih centrih. Tu imajo pač dvojno svrho. Prvenstveno sicer služijo okolišnim poljedelcem, zadrugam in traktorskim postajam, saj se je mehanizacija kmetijstva v povojnih letih jela naglo razvijati, posebno v dolinskih in ravninskih predelih. Tudi te postaje bodo nu-di]e avtomobilistom Vso gostoljubnost, začenši od go- rjva. do okusnega sedvi- ča Pa cel° do popravila motorja. V.se to je na videz morda še malo, toda zače-. velik in obeta še MILOŠ MACAROL jo radia sprožili bombe nad Berlinom. Tako se posadka letala še zavedala ni, da rohni pod njimi, pod oblaki, pravi pekel. Tako so po mnogih uspešnih bombadira-njih uničili leta 1944. tudi štab XXI. oklopne divizije in to nekaj dni po znani invaziji v Normandijo. Pri takem slepem bombardiranju je točnost zadetkov iz višine 2000 m tako precizna, da je razlika zadetka od cilja le 41 m. Pred nedavrjim se je na Koreji večkrat zgodilo, da so nasprotnikova, letala ali obratno, sestrelila sovražno letalo, ne da bi pilot to vedel. Kako je to mogoče, se vprašujete? Cisto preprosto. V kljunu reakcijskega lovca je montirana para-bolična antena radarja. Pilot pa ima pred seboj svetlobni indikator. Cim vidi pilot sliko sovražnega letala v sredi svetleče se plošče indikatorja, sproži in zadene sovražno letalo. Pri tem pa ne igra vloge ne megla ne slabo vreme ne noč. Po novejšem pa, ko ujame radar sovražno letalo sam sproži topove na letalu in od tod tista zgodbica s Koreje. Bombniki imajo seveda za identificiranje ciljev radar v posebni napravi pod trupom. Da pa se ne bi svoja letala ali ladje pomotoma streljale med seboj ima vsaka ladja ali letalo posebno sprejemno in oddajno postajo. Ce pride radarski valovni impulza do letala, sproži le ta avtomatično znak za razpoznavanje, ki se pokaže na indikatorju hkrati s sliko. Da pa je stvar še lepša, posadki legitimiranega letala se niti ne sanja, da se je predstavila nekomu, ki ga sploh ne vidi in ne pozna. Edina njegova napaka Le eno napako ima radar. Ne more videti skozi vodo. Deževne kaplje ga ne ovirajo, za gledanje pod vodo pa je slep. Med vojno so zavezniki slepili nemške radarje s 30 cm dolgimi a-luminijastimi listki, ki so jih posebno Američani odvrgli samo v Evropi okoli deset tisoč ton. Taki lističi so zmanjšali učinkovitost radarjev, kot so približno ocenili leta 1943, pri napadu na Hamburg, za tri četrtine. Tako smo spoznali radar, njegovo delovanje in pomen; pa tudi zakaj mu lahko rečemo magično oko. Zaključimo pa z besedami, ki jih je ob koncu vojne izrekel angleški minister za letalstvo. Dejal je; »Radar je rešil Anglijo pred porazom, saj bi brez odkritja magičnega očesa izgubila bitko, ki je bila ena najod-ločilnejših v njeni zgodovini. Kar pa je važnejše, je to, da je novo sredstvo zagotovilo zmago v tej strašni vojni in rešilo našo civilizacijo.« MITJA PRESL vsebina natačno ista kot na pr. pri revijah «Tempo>, eEpoca» in drugih, ki ze vsa leta po vojni z besno zagrizenostjo napadajo vse, kar je povezano z našim osvobodilnim bojem, skušajo ta boj omadeževati, ga kompromitirati z raznimi procesi partizanskim oor-cem, s potvarjanjem zgodovinskih dejstev itd., vse to v cilju, da se vzpostavijo takšni povoljni pogoji, Id bj se z njimi ponovno dalo duška starim imperialističnim apetitom. Med omenjenimi italijanskimi publikacijami in revijo «Der Štern» obstaja potemtakem neka organska sorodnost, osnovana na določeni idejni in politični sorodnosti fašističnega ali klerofašističnega kova. Čemur se je smatralo, da treba v prvi vrsti dati skupni izraz v obliki koordinirane akcije povsod, kjer to zahtevo postavljajo njihovi skupni reakcionarni interesi. Morda je bilo to pot, ko se nekako skušajo urediti zapletene razmere jugoslovansko-italijanskih odnosov okrog vprašanja Trsta, znova nekomu potrebno. da se dotgkne vprašanja, ki naj še enkrat v tem mestu zaneti vzdušje nacionalističnih strasti. Morda je to prišlo na namig Vatikana, ali vrag ga vedi koga; na vsak način drži, da so nemški neonacistično misleči ljudje okrog revije cDer Siem> rade volje priskočili na pomoč svojim italijanskim neo fašistično mislečim tovarišem, čim so nemara ti za to pomoč zaprosili. Toda vprašali bi g. «chef-redacteurja> Henrija Nanne-na in ostale iz redakcije revije «Der Štern*, posebno še njihove zStemreporter-je», ki so tako natančno zbrali ves material (kje so ga zbirali, se ve: do nas, ki bi jim bržčas glede tega tudi lahko kaj povedali, jih ni bilo), ga res bogato «pod-krepilh s številnimi fotografijami itd., vprašali b> jih čemu ne bi, ker že kažejo tako strastno zanimanje za jamska raziskovanja, stopili s podobam namenom še v sosedno Jugoslavijo. V Liki na pr. so številne jame in brezna, ki je p sleherni pokrajini Jugoslavije, čim se dotakneš njihovih koncentracijskih taborišč, kjer so pobijali kot muhe ljudi, čim ga spomniš na to, kako so v svojih ječah in mučilnicah trpinčili ter mrcvarili antifašistične borce, kako so kot lovski psi vohljali za skritimi partizanskimi bolnicami, da bi poklali ranjene partizanske borce itd. itd. Toda to ie bilo zanje tako samo po sebi razumljivo, saj je vendar šlo za vojno stanje, in to z ljudmi, ki so vendar manjvredni. In, ko smo se temu postavili po robu, ico smo se odločili, naj gre *zob za zob, glavo za glavo*, ko smo začeli drago prodajati svojo kožo, boreč se proti fašistični krivici in nasilju za svojo svobodo, ko so začeli na lastni kozi čutiti, kako je, če te kdo udari po glavi, no. takrat šele so zagnali hudiča in pol: eno samo njihovo življenje je veljalo deset, trideset in več naših. Toda, kot rečeno, kaj neki bi moglo zanje pomeniti vseh milijon sedem sto tisoč pobitih Jugoslovanov v primeri z nekaj sto kaznovanimi fašisti in nacisti, dasi so morali pustiti svojo kožo tam, kjer so po nepotrebnem šarili po tuji zemlji! Jasno je, da gre tu še enkrat za najčistejši rasizem, za znani skrajno odvratni in nevarni fašistični kompleks večvrednosti,' ki je osnovni^ mobiliza-tor zaostalih množic in malomeščanskih plasti za razne imperialistične podvige. In prav po njem nedvoumno zaudarja iz sleherne besede članka «Vergessen ist gefaehrlicher*. Vergessen ist gefaehrlir cher, to bi držalo, toda glede na vlogo, ki sta jo fašizem in nacizem odigrala v človeški zgodovini nasploh, v evropski še posebej, glede na gorje, ki sta ga povzročila med evropskimi narodi, glede na opustošene dežele, ki so po njih orali nacij asi stični tanki itd. itd. Vergessen ist gefaehrlicher v smislu evokacije mrtvih fašistov, svetohlinskega točenja solza, češ kako strašno so protifašistični borci ravnali z nami, hujskanja s pomočjo teh sredstev na v njih ne na stotine, ampak j novo revanžo. obujanja na tisoče okostnjakov. Ti spominov na preteklo «sla- okostnjaki niso ne okostnjaki Nemcev ne Italijanov, to so okostnjaki tisočev in tisočev jugoslovanskih ljudi, borcev, žena, otrok in starcev, ki je bil njihov edini greh, da so pripadali narodu, ki je po njihovih računih moral izginiti. Na to uho pa g. Henri Nannen bržčas zelo slabo slisi, kakor po vseh znakih sodeč, ima tudi zelo slab spomin, Čim se na pr. dotakneš Kragujevca, kjer so njegovi pobesneli narodnjaki v enem samem dnevu pobili nad osem tisoč ljudi, mladoletnih dijakov in drugih civilnih prebivalcev, čim se dotakneš pokolov, ropov in požigov, ki so jih bili vršili skupno s svojimi italijanskimi *kriegskameradi» Vergessen ist gefaehrlicher: Sele po drugem udarcu Je padla glava partizana tek več. je ten mum Vergessen ist gefaehrlicher: Ker Je bila tvornica smrti preobremenjena, so trupla gro-madili pred krematoriji vo», natolcevanja in blatenja protifašističnih borcev in gibanja, takšen tverges-sen ist gefaehrlicher* pa ne more pomeniti drugega kot pozivanje na nov fašistični eksperiment, na novo imperialistično vojno, ki bi jo radi izzvali. To smo hoteli povedati redakciji revije iDer Štern.* Mimogrede bi to redacijo opozorili tudi na to, da se človeška okostja med seboj pravzaprav v ničemer ne razlikujejo, da so si popolnoma podobna, da med njimi ne moreš razločiti nacista od partizana, partizana od italijanskega fašista itd. Nihče ne more zatorej trditi, da bi ta okostja, razen izjem, ne mogla biti okostja pobitih slovenskih partizanov, aktivistov, talcev. Ali je bilo nemara malo tega tu pri nas, kakor povsod po naših krajih? Nešteto je bilo naših ljudi, slovenskih in italijanskih antifašističnih borcev. ki so padli in je njihov grob neznan. Kje so? Morda bi prav okostja lahko dala odgovor na to. Ne bi bilo prvič, da se italijanski iredentizem baha z imeni umrlih in padlih, ki niso nikdar čutili iredentistično, ne mislili fašistično. Za & svežitev spomina g. urednikom revije «Der stern* pa hkrati priobčujemo nekaj fotografij, da se bodo vsaj delno lahko prepričali, kako vrnilo* in ^kulturno* so izvrševali svojo imperialistično misijo chrabri* in <£pošteni* Hitlerjevi ter Mussolinijevi fašisti. D. T. NOVA PRIDOBITEV ZA SLEPE Na angleškem nacionalnem inštitutu za slepe so ondan prikazovali novo tehniko, ki bc zelo olajšala tiskanje knjig za slepe z Braillovo abecedo. Novo tehniko je izumil tehnični strokovnjak neke velike tovarne plastičnih mas Moncrieff. Na to misel je prišel, ko je gledal film «Pot k svetlobi«, ki prikazuje sodobne metode, po katerih se slepi uče, da postanejo samostojni. Spoznal je, da bi lahko stroj, ki ga je izdelalo njegovo podjetje in ki uporablja načelo brezzračnega prostora, izkoristili za tiskanje knjig z Braillovo abecedo. S tem strojem natisnejo v eni uri na plastično ploščo 460 vzbočenih črk Braillove abecede. Dosedanje metode »o mnogo počasnejše, po novi metodi lahko tiskajo tudi zemljevide in diagrame, česar do-slei niao mogli. Neki predstavnik inštituta je rekel, da bodo 1 aliko odslej hitro in poceni reproducirali razne stvari, ki so jih doslej tiskali v JsoliSfci, ker ie ««»o aamvdem in drag. 1 VREME Vremenska napoved za danes: Spremenljivo vreme z razjasnitvami in pooblačitvami ter možnostjo krajevnih ploh. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 27.7 stopinje; najnižja pa 23.3 stopinje. TRST, sreda 11. avgusta 1954 URESNIČENA PRIČAKOVANJA V ETAPI NA KRONOMETER RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Ju*, cona Trsta: 17.00: Operne arije poje Anita Mezetova. — Trst II.: ^ . * Moški zbor Ivan Cankar. — Trst I.: 21.05: G. Pucc’(!!.'. «Lastovica», dirigira Nino Sanzogno. — Slovenija: 20.00. Jakov Gotovac: «Ero z onega sveta#, opera v 3 dej. Coppi daleč najboljši Fornara je prevzel prvo mesto v skupni oceni; Monti le še 11” pred Coppijem Winterberg (Sv.) 2.37’05”; 19. Poblet (Sp.) 2.37’20”; 20. Garcia (Sp.) 2.37’40”; 21. Lurati (Sv.) 2.37’52”; 22. Franchi (It.) 2.38*18”; 23. Braeckevelt (Belg.) 2.38’20”; 24. Vermotte (Belg.) 2.38’22”; 25. Bauwens (Belg.) 2.38’31”; 26. Chevalley (Sv.) 2.38’53”; 27. Baldarelli 2.38’57”; 28. Giudici 2.39’07”; 29. Brun (Sv.) 2.39T0”; 30. Russenberger (Sv.) 2.39*38 32. Zampini (It.) 2.40’05”; 34. Milano (It.) 2.40’46”; 41. Assi-relli (It) 2.42’29”; 49. Reitz (Nemč.) 2.43’38”. Zadnji 59. Heidelberger (Sv.) 2.49’36”. FAUSTO COPPI je včeraj zmagal v velikem stilu; nelahko etapo na kronometer (98 km) je prevozil s povprečno brzino 40,800 km. REZULTATI V VOŽNJI NA KRONOMETER V IV. ETAPI LECCO — LUGANO (98 km): 1. Coppi 2.24.02”, povprečno 40,800 km na uro; 2. Fornara 2.28’37”; 3. Coletto 2.31*31”; 4. Serena 2.31*37”; 5. Croci- Torti (Sv.) 2.32*01”; 6. Astrua 2.32*13”; 7. Barozzi 2.33*09”; 8. Adriaenssens (Belg.) 2.33*22”; 9 Hollenstein (Sv.) 2.33*24”; 10 Gianneschi 2.34*02”; 11. Carrea 2.34*11”; 12. Gismondi 2.34*23”; 13. Monti 2.34*29”; 14. LUGANO, 10. — Včasih so dirke na kronometer le kot poletape na daljši progi. Današnja etapa na kronometer na dirki po Švici pa je bila kar samostojna etapa in vendar ni mogoče reči, da je bila s tem naloga dirkačev prelahka. Ta etapa je bila namreč le skoraj 100 km (98) dolga, posebno težavno pa so jo delale tri vzpetine, zaradi katerih so mnogi kar zmajevali z glavo, češ ali je to sploh primerna proga za etapo na kronometer. Toda Coppi, o čigar izvrstni formi sedaj ni treba več dvomiti, si je gotovo mislil, da je ta etapa kot nalašč zanj. In vozil je res na način, ki svetovnemu prvaku ne dela sramote. (Ce bi bil hotel na Giru vsaj podobno tako voziti, tedaj bi se mogoče Giro drugače zaključil, obenem pa bi bilo nekoliko manj afer in verjetno bi tudi Tour imel drugačno sliko). Coppi je dosegel povprečje 40.800 km na uro in je pustil For-naro 4*35” za seboj, Colletta pa 7*29”. Izkazala pa sta se tudi mlada Serena in Barozzi, nato že starejši Astrua, med Švicarji pa Croci-Torti, za katerega se zdi, da pri svojih 33 letih doživlja drugo mladost. Dober Grosso 2.35*30”; 15. Huber (Sv.) je bil tudi Švicar Hollenstein 2-36*17”; 16. Vidaurreta (Sp.) in končno Italijan Carrea. 2.36*48**; 17. Volpi 2.36*51’*; 18. j Monti, ki je do danes vodil za Šahovsko prvenstvo Jugoslavije Puc, Longer in Vošpernik so doslej na prvih mestih PASQUALINO FORNARA je včeraj prevzel vodstvo v skupni oceni na etapni dirki po Švici. ■ . mm. 'A ■ BORBA SPOLOVINARJEV IN KOLONOV Na zborovanju so protestirali proti ravnanju veleposestnikov sela krajevnega onaora SFS v Doberdobu Na polfinalnih šahovskih turnirjih za prvenstvo Jugoslavije so čedalje bolj jasni obrisi. Nekateri šahisti so — več ali manj po pričakovanju — na prvih mestih, drugi pa so zaostali, kakor je tudi bilo pričakovati. So pa tudi nekatere izjeme med prvimi in drugimi, to se pravi, da so med vodilnimi nekateri, za katere se ni mislilo, in med zadnjimi so nekateri, za katere se je pričakovalo, da bodo med prvimi. Sicer pa se do konca turnirjev le še lahko marsikaj spremeni. V Skoplju je Puc dosegel pomemben uspeh z zmago nad glavnim rivalom Ivkovom v V. kolu. nakar je še v VI. kolu premagal Martinovskega. Gro. sek pa je v obeh kolih remiziral s Segičem in Hočevarjem. V Trsteniku, kjer igrajo trije Slovenci, skrbi za presenečenja Vošpernik; premagal je najprej Dimca in nato celo Bi-deva. ki na turnirju vodi. Gu-zel je remiziral s Kozomaro in izgubil z Bertokom, medtem ko je Kržišnik tudi dobil pol torke z Bidevom, s Kozomaro pa se ni končal partije. V Sarajevu sta Longer in Sirka v V. kolu med seboj piekinila. v VI. kolu pa je prvi premagal Petka, drugi pa izgubil s Smederevcem. Zaradi pregleda navajamo za VII. kolo popolno poročilo o vseh partijah in stanju na vseh treh turnirjih: Skoplje. — Puc - Marič remi. Subotičanec - Ivkov 0:1, Sotirovski - Subarič 1:0, Damjanovič - Hočevar remi, Kala kiaj je - Badvarevič remi, Bože- . Martinovski 1:0, Segi -Udžvarlič remi, Grosek - Vukovič remi. Stanje po VII. kolu: Puc 5.5; Ivkov, Marič in Sotirovski 5; Damjanovič in Segi 4: Vukovič in Karaklajič 3.5 (1); Hočevar 3; Božič, Bradvarevič, Martinovski m Udžvarlič 2.5; Subotičanec 2 (1); Grosek 2; Subarič 1.5 (1). Sarajevo. — Bogdanovič Lukič remi. Vuletič - Nikolič prek., Carev - Bulat 0:1, An drič - Matulovič remi, šiška Tot remi. Petek - Smederevac 0:1, Vukčevič . Longer 0:1. Jovčič - Gojak prek. Stanje po VII. kolu: Longer. Lukič in Smederevac 5: Bog danovič 4 (1); Andrič. Matulovič, Carev 4; Bulat, Jovčič 3.5 (1); Vukčevič, Petek 3.5; Vuletič, Nikolac 3 (1); šiška 1: Gojak 0:5 (1); Tot 0.5. Trstenik. — Sokolov - Bidev 0:1, Udovčič - Djuraševlč re- mi, Jerman - Trajkovič remi. Majstorovič - Nikolič 1:0, Gu-zel - Todorovič prek., Kržišnik - Bertok 0:1, Vošpernik -Kozomara remi, Andjelkovič -Dimc remi. Stanje po VII. kolu: Bidev 5; Bertok, Djuraševič, Vošpernik 4.5; Jerman, Trajkovič 4; Todorovič 3.5 (1); Kozomara 3.5; Dimc, Sokolov 3 (1); Andjelkovič, Kržišnik 3; Majstorovič 2.5; Guzelj 2 (1); Nikolič in Udovčič 2. Vidimo torej, da se na vseh treh turnirjih vsaj po en Slovenec dobro drži. v skupni oceni, pa je dokazal, da še ni zrel za podobne etape in je izgubil več kot 10’ proti Coppiju. Zlato majico je sedaj oblekel Fornara, ki pa gotovo ne bo imel mirnih ur do konca dirke. Colletto je namreč tudi v odlični formi in ima manj kot tri minute zaostanka. Potem je še Astrua, Monti in takoj nato Coppi, ki bo Fornari najbolj nevaren. Jutri bo v Lpganu prijeten počitek. Toda v četrtek pride na vrsto dober kos ceste — skoraj 270 km — od Lugana do Berna s strminami na St. Gotthard in Susten. Tu bi se mogel Coppi spet ' izkazati, vendar pa je Fornara dober »plezalec# in bo težko mu pobegniti. Mogoče ni preuranje-no videti v njem končnega zmagovalca letošnje dirke po Švici kot je že zmagal na tej dirki pred dvema letoma. Fornara je v vodstvu tudi v oceni po točkah (13); sledita mu Astrua in Monti (22), nato Colletto (26) in na petem mestu je Coppi (29 točk). SKUPNA OCENA PO IV. ETAPI: 1. Fornara 20.16*04”; 2. Coletto zaostanek 2*54”; 3. Astrua 3*40”; 4. Monti 5*21"; 5. Coppi 5*32”; 6. Croci-Torti in Huber 7*40”; 8. Adriaenssens (Belg.) 8*05”; 9. Hollenstein (Sv.) 16*30”; 10. Serena 18*15”; 11. Poblet; 12. Barozzi; 13. Gianneschi; 14. Garcia; 15. Rissen-berger; 16. Brun; 17. Gismondi; 18. Lurati; 19. Vermotte; 20. Volpi. Zadnji 59. Grosso 1.32*38”. Borba spolovinarjev in kolonov, ki jo vodijo po vsej Italiji in ki je včeraj našla svoj najodločnejši izraz, je tudi v goriški pokrajini spravila na noge veliko število prizadetih, ki nasprotujejo starim in krivičnim kolonskim pogodbam, ki dovoljujejo o-gromno izkoriščanje kmečkih delavcev po veleposestnikih. Predvsem se borijo proti neizpolnjevanju kmečkih pogodb, ki določajo,, kaj pripada kmečkemu delavcu, kaj pa veleposestniku. Slednji namreč zavlačujejo zaključne letne obračune s spolovinarji, zaradi česar si veleposestniki prisvajajo denar in pridelke, ki jim ne pripadajo. Sploh je na tem področju zakonodaja še zelo šibka, in prav zaradi tega je borba kmečkih delavcev za ureditev njihovega delovnega razmerja toliko nujnejša in pravilnejša, V naši pokrajini je včerajšnja demonstracija proti nesocialnemu ravnanju s koloni in spolovinarji dosegla velik uspeh prav zaradi tega, ker je ravnanje s spolovinarji in koloni zelo grdo. Tako naj na primer omenimo grdo ravnanje kmetijskega podjetja De Dottori iz Ronk. Spolovinarji in koloni včeraj niso delali; dopoldne ob desetih pa so imeli na glavnem trgu v Ronkah zborovanje. nepazljivost kolesarjev v veliki meri kriva marsikatere prometne nesreče. Opaziti je bilo, da je bil v tem pogledu v zadnjem času napravljen določen red, za kar gre zasluga strožjemu ravnanju mestnih stražnikov. Ker je promet na splošno v našem mestu precej nara-stel in kaže, da se bo še povečal, je kar najbolj na mestu, da se zaradi neprimernih cest najstrože ravna s kršilci prometnih zakonov. Poostrena strogost mestnih stražnikov Fred sprejemom zakona o bolniškem zavarovanju kmetov V teh dneh je končala z delom posebna komisija pri poslanski zbornici v Rimu, ki je izdelala že dolgo pričakovani zakonski osnutek za bolniško zavarovanje kmetovalcev. Seveda bo moral zakon odobriti senat in šele potem bo stopil v veljavo. V kolikor je znano, bo bolniško zavarovanje obvezno za vse lastnike kmečkih posestev, za kmečke najemnike oziroma za vse tiste neposredne obdelovalce zemlje, ki so samostojni gospodarji na nekem koščku zemlje, in za njihove družinske člane. Zavarovanci bodo deležni zdravniške pomoči na domu in v ambulanti, zatem zdravljenja v bolnici, pa tudi porodniške pomoči in številnih drugih zdravniških pomoči. Stroške za zdravljenje bodo plačali delno zavarovanci sami, delno pa država. Nič še ni točno določenega o deležu, ki ga bo moral pla-I čati v primeru zdravniške po- V ponedeljek zvečer je bila v Doberdobu seja krajevnega odbora Socialistične fronte Slovencev. Seje so se polnoštevilno udeležili odborniki, ki so obravnavali predvsem važna gospodarska vprašanja. PROSLAVA 50 LETNICE OBSTOJA PROSVETNEGA DRUŠTVA V OPATJEM SELO Sladkor in kava proste cone ^ Namestitev nekaj novih ob- raoči in zdravljenja vsak kme- p i n clr i Vi rt,’« ^w tir/'*, « a —_1_ ... _ ... činskih stražnikov je pripomogel, da je bila kampanja proti prekrškom prometnih pravil v mesecu juliju uspešnejša. To potrjujejo tudi številke o kaznovanih kršilcih. Kakor poročajo, so mestni stražniki v preteklem mesecu kaznovali 449 oseb. Od tega je prometna policija prisodila 30 kazni, kar 342 kazni pa je bilo danih osebam, ki se niso kretale po določilih ustreznega pravilnika. V glavnem so bili kaznovani kolesarji, ki niso zaradi dosedanje nediscipliniranosti, katero moramo smatrati kot posledico pomanjkljive strogosti sicer skromnega števila občinskih stražnikov, upoštevali raznih prepovedi pri vožnji. Seveda pa je bila prav tovalec. vendar je upati, da bo država krila vsaj polovico stroškov, kar so tudi nekateri poslanci v poslanski zbornici že zahtevali. Pred izvolitvijo notranje komisije v CRDA Danes se bo pričelo razdeljevanje sladkorja in kave proste cone za prebivalce go-riške in sovodenjske občine. Sladkor: 1 kg na osebo na odrezek štev. 17 po 160 lir za kg; kava: 0,400 kg surove ali 0,320 kg pražene na osebo na odrezek štev. 18. Razdeljevanje se bo zaključilo 31. avgusta Sodelovali so tudi pevci iz Dola, z Vrha in Polfan Praznovanje je trajalo kar tri dni - Udel®' žilo se ga je veliko ljudi s spodnjega Kras0 V ponedeljek so se vrnili člani moškega pevskega zbora Dol, Vrh, Poljane, ki so se u-deležili proslave 50-letnice obstoja pevskega društva «Kras» v Opatjem selu na Krasu. Največja kulturna prireditev je bila v soboto zvečer; privabila je številne Kraševce, še posebej pa je bilo veliko število domačinov, ki so prišli tudi iz oddaljenih krajev na proslavo domačega društva. Vas je bila lepo o-krašena in praznik je trajal kar tri dni. NEKAJ O GORIŠKIH CESTAH Kdaj bodo asfaltirali sovodenjsko cesto? Urejevanje poti v okolici Rdeče hiše Vprašanje popravila, oziro- V elektromehaničnih delavnicah Združenih jadranskih ladjedelnic v Tržiču se je sestala notranja komisija in sklenila, da se čimprej izvolijo posamezni zaupniki delavnic, ker je potekla mandatna doba dosedanjih članov odbora. Imena kandidatov za izvolitev nove notranje komisije morajo sindikalne organizacije poslati volilnemu odboru do četrtka 12. avgusta. ma asfaltiranja pokrajinske ceste, ki vodi iz Gorice, skozi Standrež v Sovodnje, je še vedno na dnevnem redu. Kljub obljubam, da so stvari že na pravem mestu in da bodo Sovodenjci lahko kmalu vozili po asfaltirani cesti, pa še vedno občini ni prišlo nobeno sporočilo o končni pozitivni rešitvi tega vprašanja. Znano je, da je sovodenjska cesta zelo prometna, saj vozijo po njej prometna vozila proti Zagraju in pa tudi skozi Gabrje na cesto Trst-Gorica. Toda v zimskem deževnem času in pa v vročih poletnih dnevih je cesta v takem stanju, da je skoraj neprehodna in neprevozna; v vročih dneh, ki sedaj vladajo, je prevoz po njej takšen, da pride vsak vozač v Gorico ali Sovodnje | odet v bel plašč cestnega prahu, kar je za vsakega nerodno in tudi nehigiensko. V preteklem tednu so začeli asfaltirati Ul. Cravos in zdi se, da bodo z deli kmalu končali, vendar je v Ul. Blaser-na del ceste še neizravnan; vzrok je najbrž v močvirnosti tamkajšnjih tal in najbrž bo treba precej časa, da bo cesta pripravljenja za asfaltiranje. S tem se bo prav gotovo podaljšal rok, v katerem bi morali obe ulici asfaltirati, na zaključek del namreč zelo ne- strpno čakajo ne samo tamkajšnji prebivalci, marveč tudi prevozniki uvozno-izvoznih podetij, ki morajo sedaj skozi mesto, če hočejo svoje blago spraviti do cilja. V zelo slabem stanju je tudi Ul. Giu-stiniani, ki je za promet in dohod do bolnice pri Rdeči hiši in mednarodnega bloka morda še bolj važna kot Ul. Cravos in Ul. Blaserna, zdi pa se, da je občina na njo po^ zabila, popravlja le nekaj metrov kanalizacije pri gostilni «Monte verde«, za ostala dela pa kljub potrebi kaže, da še ni napočil čas. Jesenski izpili Popravni izpiti na srednjih šolah v Gorici se pričnejo 6. septembra (mature pa 20. septembra) ob 8.30 in se nadaljujejo po vrstnem redu, ki je objavljen na razglasni deski vsake šole. Učenci, ki nameravajo delati sprejemni izpit za I. razred nižje srednje šole (gimnazije), naj do 20. avgusta vložijo prošnjo na ravnateljstvu šole po predpisih, ki so na razglasni deski šole v Ul. Randaccio. Na sobotnem programu sta bili najprej dve pesmi domačega pevskega zbora, zatem pa je član prosvetnega društva aKrass orisal dolgoletno delovanje društva, ki je prenehalo za nekaj let zaradi fašizma, ki ni dovolil nikakršnega kulturnega življenja primorskih Slovencev. Po drugi svetovni vojni, posebno pa po priključitvi fc matični državi, so prebivalci Opatjega sela ponovno pričeli z delom in njih prosvetno delovanje je zelo pestro. Na programu so nastopli tudi z igrico, katero so izvajali ob pričetku delovanja «Krasa», to je pred 50 leti. Med ostalimi točkami je bil tudi nastop moškega zbora Vrh-Dol-Poljane, ki je pod vodstvom tov. Pavline Komel, ki ga že dolgo neutrudno vodi, zapeli pet pesmi, in sicer: »Slovim#, «Opomin k pet-ju», «Na straži», aVojaci na poti», ter «Na dans. Ob zaključku pa je zbor skupno z domačim zborom nastopil z dvema pesmima aBolen mi ležiš in pa «Soči». Zbor zamejskih Slovencev je žel veliko uspeha in gledalci so bogato poplačali trud pevskega zbora, ki čeprav v neprimernih prostorih, v katerih je primoran vaditi, vendar nadaljuje s tradicijo na kulturnem področju. V nedeljo je bilo na programu več točk zabavnega značaja, ki so privabile mnogo gledalcev in jih pripravile v dobro razpoloženje. Predvsem tek z žabami in v vre- čah je bil zelo zabaven. Vf nadaljevalo do f sel je se je nau#y-'— zne noči.Gostje iz Dola, zv in Poljan so bili izredno ^ položeni in ob kapljici 30 ga terana in kraškega *P ^ ta» se je slišala domača sem, ki se je razlegala e tudi onkraj državne meje, teč jo vsaj za trenutek P biti. Premalo dežja Kljub vročini, ki vlada ^ ki je povzročila že precej ^ še vrtnarjem in kmetova na Goriškem, včeraj raze” „j kaj kapljic dežja z vetro bilo pričakovanih P3'“ ^ marveč se je vreme P°P° zopet zjasnilo. DEŽURNA LEKARNA • dan in ,AlbJ* Danes posluje ves ponoči lekarna Urbani--nese, Ul Rossini 1 - K I Pf O ljube*? CORSO. 17: «Moja s. Mason 1E bo živela#, S. Granger. na», VERDI. 17: «Hčerka NePtu_ barvni film, E. ^ CENTRALE. 17: «P°'’’T is don Camilla#, Fernan G. Cervi. , VITTORIA. 17: »Škand3* čin, S. Holloway in K-dali. gjji MODERNO. 17: «Grešni33 Francisca#, Y. De Carl® LETNI KINO. 21: »Ci831 nk3’* J. Mc Donald in E . Nel*”’' predvaja danes H-t avgustu 1954 lil®: (Mladini izpod 14 ^ prepovedano) i. S košarkarskega turnirja v Beogradu: prizor s tekme Crvena zvezda - Eldina (Liege). Zmaga Crvene zvezde na mednarodnem košarkarskem turnirju V Beogradu je bil drugi mednarodni košarkarski turnir za «Memorial Baneta Pavloviča«. Poleg prireditelja turnirja BSK je sodeloval državni prvak Crvena zvezda, nato moštvo »Eldina# iz Liegea (Belg.) in Hapoel iz Tel Avi-va. Crvena zvezda je prema- gala Belgijce z 72:42, BSK pa je s težavo nadvladal Izraelce z 58.54. Drugega dne je Crvena zvezda premagala BSK, medtem ko so Izraelci premagali Belgijce z 68:50. Tretji dan turnirja je BSK premagal El-dino z 59:52, Crvena zvezda pa ie nepričakovano izgubila s Hapoelom 72:67. Zaradi boljše razlike košev je kljub porazu Crvena zvezda ohranila prvo mesto pred Hapoelom. Tretji je BSK in zadnja Eldina. Bilo je tako vzdušje kot je običajno v jedilnicah hotelskih obednic ob morju, zjutraj pri zajtrku. Hladna soba, pritajeno govorjenje, tišina, da je slišati ropotanje skodelic in cingljanje pribora, tiho drsanje natakarjev, zastrta okna in odprta vrata, da je videti skoznje svežo modrino morja, ki se leskeče v jutranjih žarkih. Sedel je v kotu, sam pri mizi. Počakal je, da je natakar pospravil z mize, potem s> je prižgal cigareto in razgrnil včerajšnji časopis. Ko je obračal stran za stranjo, naprej in nazaj, in potem še enkrat in dvakrat, je vedno znova pogledal po dvorani. Potem je nenadoma zganil časopis, vstal in pograbil svoje stvari. Nemir ga je gnal, da bi kolikor mogoče hitro prišel tja kamor se je namenil. Toda obvladal se je in z malomarno počasnostjo stopal med mizami ter z zdolgočasenim obrazom gledal proti izhodu. Ves čas je namenoma gledal skozi vrata; že tik pred izhodom pa je nenadoma pogledal tja in počakal, da sta se njuna pogleda srečala. Takrat se mu je obraz razjasnil. Priklonil se je in odhitel tja. Ze od daleč je stegoval roko v pozdrav. »Pozdravljena Maja. Kakšno presenečenje!# »Presenečenje?! Da. tudi' zame. Nisem si mislila, da te srečam tu na morju#. »Verjamem. Je že tako. Kaj hočeš! Naključje. Oprosti, lahko prisedem? «Prosim, izvoli. Si že zajtrkovala#. »Ze. Hvala#. Sedel je k njej. Pojasnil ji je, kaj ga je zaneslo sem: letovanje... Ta- koj mu je naštela vse prednosti tega letovišča: čudovito morje, vino, sadje, plaža ter mu razodela, da prebije tu vsako leto del svojih počitnic. Bil je ta nepomemben razgovor starih znancev, ki sta se slučajno srečala v tujem kraju. Vtem je popila kavo, si popravila ličilo in si prižgala cigareto. Molče jo je opazoval. Zdela se mu je taka kot nekoč; temni lasje, od sonca še bolj temna polt. Vitka, morda malce preveč, toda z zdravim izrazom, sproščena in vedra je sedela poleg njega. Vedrina, veselost, sproščenost... to je bilo tisto, kar ga je privlačevalo. Toda, kdaj je bilo že to! Leto, dve pred izjavo? Vtem ga je zmotila. Puhnila je dim skozi usta proti njemu in ga pogledala. Tako, kot je imela navado včasih. »Sem se spremenila? Kakšna se ti zdim?#, ga je vprašala in ga gledala. «Malo si se prav gotovo#, je dejal in jo pozorneje pogledal. «Toda ko te opazujem, se mi zdiš prav takšna kot pred leti. Se vedno si prav taka Maja, kot si bila nekoč#. «Ne verjamem. V devetih letih se človek vendarle spremeni Ti na primer, si se. Zrel mož si postal#. Molče jo je pogledal. Potem je počasi dejal: »Morda...#, «Sicer pa«, je hitela nadaljevati, »skoraj ne bi mogla verjeti, da se toliko časa nisva videla. Devet let#. «Kaj hočeš. Življenje#. »Da... življenje...# je rekla počasi. Potem je zamahnila z roko in pustila, da se ji je dim cigarete malomarno valil skozi povešene ustnice. Molčala sta, ko je natakar pospravljal z mize. Potem TONE RESEN je začela pospravljati svoje stvari in gledati proti vratom. Čutil je, da nekaj pričakuje. Čudno! Ni je videl celo desetletje; zdaj ko jo je spet srečal, ga to vznemirja. Smešno! In vendar je vprašal: «Oprosti. Si sama tukaj?# »Kot vidiš, sama. Seveda, družbe mi ne manjka. Imam nekaj prav prijetnih znan-cev#. «Verjamem. Vedno si bila za družbo, vesela. Si še taka?# «Mogoče. Verjetno pa precej manj kot nekdaj. Človek marsikaj doživi, a tudi mnogo prenese. Toda, nekaj od vsega zlega ti vedno ostane. Sicer pa...». Zamahnila je z roko in se zagledala nekam v prazno. Počakal je nekaj trenutkov, potem pa jo je prekinil: «Se vedno rada sanjariš?# «Nasmehnila se mu je in pokimala z glavo: Včasih. Ti pa si gotovo še vedno tak realist kot nekoč. Sicer pa imaš prav. Gotovo dobro voziš skozi življenje?# «Dobro? Ce povem po pravici, ne morem se ravno pritožiti#. »Vedela sem, je dejala#, ko je v pepelniku zatrla ogenj cigarete. Vedno si bil stvaren in si imel zdrave nazore. In prilagodljiv značaj#. Hotel je nekaj reči, toda ni več prišel do besede. Starejši moški je stal na vratih. Pretirano elegantno oblečen, z osivelimi lasmi, ostrih potez, tak kakršne vedno srečamo po letoviščih in ugibljemo, kdo da so. Stal je pri vratih in gle- dal po jedilnici. In ko jo je zagledal je sproščeno zaklical, skozi vso tišino; «Gospa Maja, gospa Maja#. Skoraj stekel je do njune mize. »Povsod vas iščemo# je hitel. «Samo še vas čakamo, gospa. Coln je pripravljen#. Povsem ravnodušno je odgovorila: «Prav, takoj pridem. Me počakate?#. «Seveda», je dejal, odšel počasi proti vratom in se zunaj postavil prav pred vhod, kot da bi se bal da mu uide. Vstala je. «Ti odhajaš? jo je vprašal, čeprav je vedel, da odhaja. »Da, čakajo me, kot vidiš. Pozdravljen Janko#. Vstal je, Potem se je odločil. »Upam, da te še vidim?#, je dejal in jo vprašujoče pogledal. Koketno mu je vrnila pogled: «Zakaj pa ne? Ce boš hotel?#. * * * »Mi lahko poveste, odkod to igranje?#, je dejal vratarju in se s komolci naslonil na marmornat pult njegove lože. V zgodnjem popoldnevu je sedel sam v foyerju. Opoldanska nevihta se je sprevrgla v tihi dež. V hotelu je bilo tiho, od jutranjega sonca utrujeni letoviščarji so počivali. Le sem in tja je skozi vežo prihajala sobarica, vrgla pogled vratarju, spregovorila z njim besedo in spet odhitela. On je sedel v naslanjaču, ter drža! knjigo pred sabo. H kosilu je ni bilo. Morda pride zdaj. «Ali jo res čaka?# je pomislil Pravzaprav si ni upal tega priznati. In vendar je vedel, da je tako. Potem je zaslišal klavir. Sprva sicer nič posebnega, potem pa... Ugibal je... In vendar! Bil je nokturno, tisti Chopinov nokturno. Vedel je, da je namenjen njemu. Vstal je in odhitel do vratarjeve lože. Na vprašanje ga je pogledal postrani. Potem pa je pristopil bliže in zaupno dejal: «Iz glasbenega salona. Gospa iz Ljubljane igra#. «A kje je salon?#. Vratar mu je pojasnil. Potem pa se je domislil, da je morda povedal preveč. In obotavljaje je dejal; »Toda gospa ne mara poslušalcev#. Ko je preletel dvoje nadstropij se je ustavil. Počasi je odprl velika dvojna vrata, da so zaškripala. Tedaj je hipoma prenehala z igranjem in se ozrla k vratom. »Oprosti#, je dejal, ko se je počasi bližal klavirju. «Nisem te hotel motiti, toda tvoje igranje me je privabilo. Spodaj sem ga slišal in nisem se mogel premagati#. ■ z P «A če bi te zdajle prosil, da mi zaigraš ur kaj odlomkov tega D na, bi mi ustregla?*. zaSji*' «Morda bi#, se je obrpi' jala, vrgla lase nazaj, .)«■ la glavo in mu nato dala globoko v oči- jr »Potem te prosim*. jal tiho. Ubogala ga je, se^p{\ #* * s,o»>> njeno mesto, se na’ jn fV N klavirju, on Pa ie stop* sslo”1 il ’ komolcem na klavir dal njene roke. Za^u8.*‘ čisto tiho; počasi, "^arj5 drugim so začeli h po* tem je nenadoma obe roki; zdrveli 3 a )rjliv viharju in se spet m*’ «. ti* Konec. V sobi je n,a* »j i*r šina, da je bilo shs8 # ,r men je dežja. Pobesil3 ke in ga pcg1,>da kno, ^ je nekam skozi 0 s(a s kam na morje, kJf.u.a]3 Pf, C«1. v megleni sivini besni svod in ®°r f0d> je, da ga opazuje- ^ Vstala je od klavirja in se s hrbtom naslonila nanj. «In kaj bi rad?#. »Rad? Hotel sem slišati tvoje igranje od blizu. Zlasti ko si igrala...#. «Si vedel kaj igram?#. »Kaj bi ne vedel. Deset let nisem slišal tega Chopinovega nokturna, toda zdi se mi, da je bilo včeraj, ko si igrala«. Stopil je za korak bliže k njej, potem jo je pogledal in jo vprašal: «A kaj te je pripravilo, da si zaigrala tega Chopina?#. Ni se pomišljala; »Slabo vreme. Navadno sicer malo igram. Razen, kadar me prosijo#. težavo je odtrga! P morja. ,e «No, Janko#, S3 » mila. »Si zadovolje j Streznil se je: J . 0ek vedno igraš tako ® jovi* ' še vedno tako jjb Skoda res, da nisi P koncertnega odra#- ^ll «Kaj hočeš, to J s3!*, nje#. In prsti so• ,T znova zdrselj po "P ^ ko je...». se “Da#. ie deja‘onl'u.š 1 o t C k «1 ki »t s 'u t>( o ti; Jr »c smehnil, »Se spo ,g ko si mi prvič s rj t nokturno. Bilo Je, 1 doma, pozimi, za(iaja bj' pred vojno. Sama ^ l Ugasila sva veliko 7^ rela je samo tvoj irju. Se spommJ3«' if< S'3 virju sem ob peči 'n 11 r3' Potem si mi nek 1 Se veš?#. . sit' (Nadaljevanje Odgovorni urednik STANISLAV KENKO — UREDNIŠTVO. ULICA MONTECCH1 M « IH. nad. — Telefon »tevllka 93-808 In 14-638 — Pojtrn predal SOi — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA It. 20 — Telefonska številka 37-338 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15 • 18 — Tel. 37-338 — Cene oglasov: Za vsak inm višine v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mir. širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.* din. — Tlaka Tiskarski zavod ZTT — Podružn. Gorica Ul. S. Pellico 1-11. Tei. 33-82 — Rokopisi se n- vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed ljud. repub Jugoslavija- Izvod 10, mesečno - g]a». Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozern. tiska. Drž. ™la2b7 . 0» t>i, 1» te te *!i »A H 't( h it. *«i til fi| 'e; % j«, nlje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. 2°Z'