KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino SREDNJEVEŠKA NASELITEV V OBMOČJU LJUBLJANE milko kos Nastanek srednjeveške Ljubljane moremo prav razumeti, če ga med drugim proučimo v zvezi z naselitvijo ozemlja okoli nje, to je nekako v okolišu, ki šteje danes v obseg glavnega mesta Slovenije. Pri tem nam je razlikovati in upoštevati naslednja glavna območja: Barje in njegovo obrobje, ljubljan- sko Posavje pa gričevje zahodno in vzhodno od Ljubljane. Po prirodiiih pogojih, primer- nih za naselitev in gospodarsko izkoriščanje, se ta tri glavna naselitvena območja okoli Ljubljane med seboj razlikujejo, kar je eden izmed vzrokov, zakaj je bil potek naselitve v enem ali drugem delno različen. Predrimska in rimska doba je Ljubljan- skemu barju posvečala pažnjo v stvareh pre- hoda in prometa, rimska doba zlasti glede zboljšanja prometnih zvez. Regulacija in izravnava toka reke Ljubljanice na Barju sega — tako se kaže — v rimsko dobo. Niso pa v tej dobi Barja, ki so ga z osuševanjem in podobnimi deli izboljševali, izkoriščali za poljedelstvo. Barje je v rimski dobi pač zelo prometen, toda v glavnem neposeljen kraj.^ Za Rimljani so prišli v te kraje Slovenci. Tedaj se je promet občutno zmanjšal, če ni od časa do časa celo popolnoma prenehal. Izravnana vodna pota iz rimskih časov so se, zaraščena sicer in zanemarjena, pač ohranila, toda izkoriščana niso bila.^ Če je bilo Ljubljansko barje v rimski dobi v glav- nem neposeljena pokrajina, velja to v še veliko večji meri za stoletja po prihodu Slo- vencev v te kraje. To nam kaže tudi pre- iskava naselitvenih razmer zlasti v sever- nem, Ljubljani bližjem območju Barja. Na- selitev je omejena na redke iz Barja, ali — kakor so dejali — iz Blata osamelo dviga- joče se Gorice in na njihove robove.^ Na Goricah in ob njih sega naselitev daleč nazaj do časa mostiščarjev pred 3000 leti.* Tudi v srednjem veku so bile za kmetijsko 94 Časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA obdelavo pripravne Gorice naseljene. Go- rice, najbližje Ljubljani, ki jih danes ime- nujemo Vnanje in Notranje Gorice, so glede uprave, sodstva in zemljiško-gospostvene ter cerkvene pripadnosti spadale pod Ljubljano. Čeprav se kmetije na teh Goricah omenjajo prvič okoli leta 1200, so po nastanku in ure- ditvi nedvomno starejše.^ V srednjem veku jih imenujejo listine Gorice v Blatu ali kratko malo Gorice, pa tudi Spodnje Gorice. Označbe in razlikovanja Vnanje in Notranje Gorice ni zaslediti v virih pred prvo polovico XV. stoletja.« Ob severozahodnem robu Barja je v rim- ski dobi vodila cesta iz Emone proti Nau- portu (Vrhnika) in dalje na Kras. Njen po- tek je dobro znan, sledil je v glavnem smeri današnje ceste Ljubljana—Vrhnika.'' Vič, ki je od naselij na jugozahodno stran Ljubljane brez dvoma eden starejših krajev, ima lego, kakršna je značilna za mnoge kraje, nastale v srednjem veku v območju starih rimskih cest: jedro stare vasi Vič leži nekoliko vstran od poteka rimske ceste, tam, kjer zavije pot čez Gradaščico v Kožarje.^ V prostoru od Viča proti jugozahodu in zahodu se držijo starejša naselja podnožja gričevja. Večje naselitveno jedro je iskati okoli Šujce in Dobrove. »V Šujci« je srednje- veška naselitvena označba za širši okoliš. V njem, »ob potoku Sujci«, ali »v Sujci«, je bilo tistih 12 kmetij, ki jih je ondod okoli leta 1200 prejel samostan pri Št. Pavlu na Koroškem, jih dal kasneje v fevd in leta 1438 odprodal.9 Dobrova (Hard), ki je 1354 označena z lego »v Šujci«, je eno izmed obeh naselij z imenom Šujca, ki ju viri ome- njajo (1414 julij 8, zu peden Schewczen; 1431, 1444, zu baiden Schewczen).!" Stranska vas pri Dobrovi ima označbo, ki jo večkrat najdemo v bližini večjih in starejših vaških naselitvenih jeder, kjer se v nasprotju do »glavne vasi« — v našem primeru sta to »obe Šujci« (Šujca in Dobrova) — manjša vas v bližini imenuje »stranska«. Celotni okoliš od Viča pa v dolini Gradaščice do Šujce in Hruševega pa vzdolž vrhniške ceste štejemo za starejše naselitveno ozemlje. V upravnem aziru je bila v poznejšem sred- njem veku tamkajšnja deželnoknežja posest združena v obsežno župo Kožarje, ki se je širila proti jugozahodu tja do Lesnega brda.ii Slovenska naselitev v teh krajih je zasegla ozemlje, ki je bilo v območju velike ceste Emona-Nauportus in pota proti Polhovemu Gradcu že v predslovenski dobi močno na- seljeno.^2 Kot marsikje drugje na Sloven- skem so se tudi tukaj v območju in okviru meja predslovenskih gradišč naselili Slovenci že v starejši dobi.^^ Tudi zemljiška razde- litev na grude, nepravilne delce in prehodne oblike med grudami in delci kaže, da mora- mo v celotnem območju vrhniške ceste od Viča navzgor, v spodnjem delu doline Gra- daščice, pa tudi v okolišu bližnjih že zgodaj naseljenih barjanskih Goric računati z ozem- ljem, ki je bilo v glavnem starejše naselit- veno območje.!* Neprimerno šibkejša od naselitve vzdolž vrhniške ceste je bila slovenska koloniza- cija v območju velike rimske ceste, ki je iz Emone potekala na jugovzhodno stran; v mislih imam cesto, ki ji sledi v glavnem današnja Dolenjska cesta v smeri proti Škof- ljici.Starejša naselja, redka po številu in majhna po obsegu, so pomaknjena na prve širše terase nad cesto, medtem ko so hiše ob cesti povečini novejšega datuma. Barjan- ska stran od Rudnika do Lanišč je nekdaj po upravno politični ureditvi spadala pod občino Dobrunje, ki je daleč stran, onstran gričevja v smeri proti Posavju.^* Manjše naselitveno jedro v tem okolišu so kraji Daljna vas. Srednja vas, Sadinja vas in Sela. Za te veisi je sporočena skupna označba Cemšenik.i'' Od naštetih krajev mi je po času omenjanja znana najstarejša označba za Sadinjo vas iz leta 1278 (Scheph- fendorff),!^ za druge pa šele iz XV. stoletja. Srednja vas je naselje, ki leži dejansko v sredini tega majhnega naselitvenega jedra; Daljna vas je naselje v neki oddaljenosti od središčnega kraja; Sadinja vas ima označ- bo po funkcionarju sodne in upravne službe z imenom sodin; Sela so »sedla«, ime, ki je v časovnem zaporedju naseljenosti pri nas navadno starejše. Sploh kažejo tipi imen za te kraje na njihov starejši nastanek. Prva znana omemba Rudnika je šele iz leta 1496.'* Če povzamemo naša izvajanja, moremo glede naselitvene povezanosti Ljubljane na' južno stran ugotoviti naslednje: Najboljša je bila povezanost v območju ceste proti Vrhniki, od koder je segala po eni strani v dolino Gradaščice, po drugi strani pa vključevala Notranje in Vnanje Gorice po zemlji, razmeroma primerni za kmetijsko obdelavo. Na jugovzhodno stran, v območju Dolenj- ske ceste, je naselitvena povezanost ljubljan- skega območja sorazmerno šibka. V odseku ceste proti Dolenjski med Ljubljano in Škof- ljico poteka meja med gorenjskim in do- lenjskim dialektnim območjem slovenskega jezika, meja, ki je bila v nekdanjih časih slabega prometa nedvomno mnogo ostrejša, kot je dandanes, in ki kaže, da je treba ločiti in razlikovati naselitveno območje in izho- dišče okoli Ljubljane od naselitvenega ob- močja in izhodišča na Dolenjskem.^* Tik južno od Ljubljane je bil naselitveni prostor ostro odrezan proti Barju, kamor ni 95 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino segal. Trnovo, danes ljubljansko predmestje v to smer, se v meni znanih virih do začetka ; XVI. stoletja ne imenuje. To in pa ponianj- j kanje njiv, kozolcev in tako imenovanih pa- : tidenških hiš v kasnejšem razvoju govori ! prav tako za kasnejši nastanek tega na- ; selja.21 Najbolj južna točka, do začetka XVI. sio- letja znana iz topografije Ljubljane v smeri proti Barju, je mlin ob Cradaščici. ki sej omenja prvič 1489 in ga je 1497 pridobil mlinar Peter Kolesia; po njem so mlin in j kraj začeli imenovati Kolezija in ga še da- nes tako imenujejo.^^ V primerjavi z južnim obrobjem Ljubljane je bila neprimerno bolj intenzivno naseljena in za nastanek pa razvoj ljubljanske meščan- ske naselbine pomembnejša naselitev ljub- ljanskega Posavja, to je ozemlja približno od Mednega na severozahodu pa vzdolž Save: na njeno desno in levo stran, z vključenim i Ljubljanskim poljem nekako do izliva Ljub-1 Ijanice v Savo. Že v starem veku je bil ta ; kraj veliko bolj obljuden in kultiviran kot \ okoliši južno od današnjega glavnega mesta ] Slovenije. V starem veku sta peljala čez i ljubljansko Posavje dva velika pota: cesta,; ki je od Emone peljala proti severu v skoraj J ravni smeri in prečkala Savo med Jezico in j Črnučami, in cesta, ki je na desni strani' Save vodila v približni smeri današnje go- j renjske ceste. V območju obeh cest pa tudi ; izven njih imamo obilo sledov in podatkov, i ki govore za sorazmerno gosto naseljenost ljubljanskega Posavja v rimski dobi.^^ Starejša naselja slovenske dobe v ljub- ljanskem Posavju se vključujejo v okvirnih naselitveni prostor, ki mu črtajo meje gra- ' dišča od dobe železa dalje. Oklepala so ta i naselitveni prostor že v dobi železa in v na- j slednjih razdobjih vse do Rimljanov. Gradi- ! šča nad Šentvidom, verjetno na Šmarni gori, nad Črnučami, nad Sv. Jakobom ob Savi, na Ajdovščini nad Dolom, pri Zalogu ob Ljubljanici, nad Sostrim, verjetno tudi na Ljubljanskem gradu in Šišenskem hribu, so postojanke, ki obmejujejo naselitveni pro- stor, poseljen tudi po Slovencih že v starejši dobi.^^ Rimski dobi sledi doba selitev ljudstev, la je v prostoru Ljubljane tudi pustila ne- kaj sicer redkih sledov (germanski grob v Emoni ob današnji Titovi cesti?, drobna najdba z ljubljanskega gradu).Od okoli leta 600 dalje pa računamo s slovensko dobo. Zapisanih podatkov o Ljubljani in nase- ljih okoli nje v prvih petih, šestih stoletjih, \ odkar so se Slovenci naseUli v te kraje, ni- \ mamo. Najstarejše omembe naselij v pisanih ; virih ne segajo z Ljubljano vred nazaj pred \ sredino XII. stoletja. Do leta 1300 ome- njajo komaj 11 vasi z lego v ljubljanskem Posavju.26 To seveda ne olajšuje proučevanja obdobij starejše slovenske naselitve okoli Ljubljane. Do neke mere so nam v pomoč arheološke najdbe, ki so za starejšo slovensko dobo iz- kazane na treh mestih današnje Ljubljane: grobišče med Novim trgom in Salendrovo ulico na dvorišču Slovenske akademije zna- nosti in umetnosti, ki ga je po času staviti v IX. stoletje (z žitnimi shrambami prav tam, ki so nastale nekje v XI. ali XII. stoletju), grobišče pri cerkvi sv. Petra, ki ga je po času staviti v X. stoletje in grob, ki so ga odkrili na Mirjii.^' Iz teh arheoloških najdb moremo seveda sklepati, da je v njihovi bližini najmanj v razdobju od IX. do XII. stoletja bilo neko ali so bila neka selišča. Ob takem stanju glede pisanih in arheo- loških virov se moramo seveda ozreti tudi po drugih virih, pripomočkih in načinih raz- iskavanja, da ])otrdimo to. kar nam pisani in arheološki viri s svojim jezikom govo- rijo in vobče, da doženemo starejše naselit- vene razmere na ozemlju Ljubljane v nje- nem današnjem širokem obsegu. Vasi ljubljanskega Posavja moremo raz- členiti na tri naselitvene proge: 1. vasi ob njegovem zahodnem in južnem robu, od Medna pa mimo Šentvida, Dravelj, Kosez in Šiške do vasi, ki se od ljubljanskega Šent- petra pa do Zaloga vrste ob desni in levi strani reke Ljubljanice; 2. vasi postavljene ob južno ježo Save od Vižmarij do Spodnje Zadobrove; 3. vasi na levem bregu Save, od Šmartnega pod Šmarno goro, pa mimo Ga- melj in Črnuč do Sv. Jakoba ob Savi. Po- skusimo dognati, katera vaška naselja v teh treh naselitvenih progah ljubljanskega Po- savja bi utegnila biti po nastanku starejša in katera mlajša. Območja starejše naselitve so nedvomno kraji starejših fara ali prafara, kakor jim pravimo, in pa bližnji okoliši takih farnih središč. V ljubljansko Posavje segajo ob- močja treh prafara: Šentpeter, Šentvid in Šmartno. Začnimo s Šentvidom. Po Valvasorju — ki pa vira za svojo trditev ne navaja — sega začetek te fare v leto 1085.^* Vid je svetnik, ki so mu postavljali in posvečali cerkve zla- sti za časa cerkveno reformnega gibanja v XI. stoletju. Kolikor so Vidove cerkve na Koroškem kakorkoli datirane, so nastale, kot se kaže. vse okoli leta 1100.^^ Že zato ne gre kratko malo zametati Valvasorjeve letnice o začetku šentviške župnije, ki temelji prej- kone na stari, toda zanesljivi in dobri tra- diciji. Razen tega je prav druga polovica XI. stoletja čas, ko so bile v oglejskem pa- triarhatu izvršene obsežne cerkvene reforme 96 časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA in na novo urejene mnoge fare, zlasti še na ozemlju, ki je na Kranjskem v cerkvenem pogledu spadalo pod Oglej.^" Posebno doba patriarhov Ravengerja (1063—1068) in Sige- harda (1068—1077) je značilna po teh pri- zadevanjih. Prvotno je patronat nad šent- viško faro pripadal oglejskemu patriarhu. Sosed šentviške fare je ljubljanski Šent- peter. Vse kaže, da je fara Šentpeter sta- rejša od fare Šentvid in da je Šentvid od Šentpetra odcepljena fara. Tudi pri Sent- petru je bil prvotno patron oglejski patriarh. Pravilo pa je, da so fare istega patronata na ozemlju, ki po geografskih, gospodarskih in drugih značilnostih predstavlja strnjeno enoto, deli ozemlja, ki je bilo prvotno v cerkvenem pogledu večja enota.^i Šentpeter in Šentvid ležita na takem ozemlju, oba sta fari v ljubljanskem Posavju, ki je tako okoli Šentvida kot okoli Šentpetra glede svojih geografskih značilnosti in načina gospodar- ske izrabe tu kot tam enako. Za prvotno cerkvenoupravno enoto ozemlja, razdeljene- ga kasneje na dve prafari, govori tudi dej- stvo, da sta bili ob ustanovitvi ljubljanske škofije leta 1461 obe fari dodeljeni oziroma vtelešeni le-tej, ne pa mogoče ena ljubljanski škofiji, druga bi pa ostala, postavim, pod upravo oglejskega patriarhata, do česar je ob silni razkosanosti na ozemlju nove ljub- ljanske škofije tudi v okoliših z enakimi prirodnimi in geografskimi pogoji večkrat prišlo.^2 Če skušamo določiti čas nastanka prafara Šentpeter in Šentvid, bomo morali reči: za Šentvid je druga polovica XI. stoletja nad- vse verjetna, medtem ko je Šentpeter glede nastanka starejši. Šentpeter je postavljen sredi polja, kjer dolga stoletja pozneje ra- zen cerkve, pokopališča okoli nje, župnišča in mogoče še kake redke hiše ali gospodarske stavbe, ni bilo zgrajenega nič.*' Tak položaj na odprtem polju pa je bil mogoč, če so bile in ko so bile tudi zunanje razmere ugodne. Od konca IX. pa do sredine X. stoletja so skozi naše dežele v smereh nekdanjih rimskih cest, ki peljejo iz stare Panonije v Italijo, vdirali Madžari. Nedvomno so »ljubljanska vrata« bila na potu iz Panonije v Italijo ena glavnih njihovih prehodnih točk. Ta čas pa za postavitev cerkve na planem po- lju nedvomno ni bil primeren. Pač pa doba zatem, ko je po madžarskih navalih in zlasti v območjih prejšnjih velikih madžarskih pohodov začelo kliti novo politično življenje pa gospodarska obnova, hkrati pa so tudi začeli temeljiteje urejevati cerkvene razmere in zadeve. Zategadelj se mi doba po ma- džarskih navalih, druga polovica X. stoletja ali pa tudi prva XI. stoletja, še preden je bila v drugi polovici tega stoletja ustanov- ljena in urejena fara Šentvid, zdi za nasta- nek šentpetrskega farnega središča prikla- den čas. Ali drugače povedano: med okoli 950 in okoli 1050 je staviti začetek fare Šent- peter. S tem bi soglašalo datiraiije staroslo- venskega grobišča, odkritega pri sv. Petru 1937 in 1953 v X. stoletje, čemur pristavlja arheolog, da obstoj cerkve že tedaj ni izklju- čen.^* Z datiranjem »od okoli 950 do okoli 1050« za stari Šentpeter pa niso izključeni cerkveni in misijonski začetki v območju Ljubljane, ki bi segali nazaj še v IX. sto- letje.^5 Peter šteje med najstarejše farne pa- trocinije vobče. Ce bi bili fari po nastanku mlajši, bi ju bili ljudje imenovali oziroma bi ju še danes imenovali Sveti Peter in Sveti Vid. Obe naselji, Šentpeter in Šentvid, sta do- bili ime po svetnikih, ki sta jima bili tam- kajšnji cerkvi posvečeni. Obe cerkvi sta bili postavljeni sredi polja, ne v večjem ali ob večjem ruralnem naselju. Za Šentpeter sem to že omenil. Enako je tudi Šentvid »brez pravega ruralnega jedra in ga je ustvaril sedež zelo stare fare«.^^ Šele stran od cerkve leži manjše kmečko naselje, ki so ga po prebivalcih sredi polja imenovali Poljane. Tretja prafara, ki sega tudi še na ozemlje ljubljanskega Posavja, je Šmartno pod Šmar- no goro. Šmartno se kot fara omenja prvič leta 1296 (sanctus Martinus sub monte sanc- tae Mariae, sveti Martin pod goro svete Marije), vendar je njen nastanek nedvomno starejši.^' Martin, ki mu je cerkev posvečena, je zelo star cerkveni patrocinij. Na Koro- škem so, zdi se, starejše Martinove cerkve vseskozi ustanove plemičev.^* Za Šmartno pod Šmarno goro pa dokazuje to listina, na- pisana okoli leta 1118, s katero je plemič Bertolf pridobil za cerkve, »ki mu po vsem pripadajo«, to je v Šmartnem, Zgornjih Pir- ničah. Spodnjih Pirničah in Hrašah (pri Smledniku) krstno in pogrebno pravico. Te cerkve pod Šmarno goro in v Hrašah spa- dajo v zvrst tako imenovanih plemiških last- niških cerkva. Postavljali so jih fevdalni zemljiški gospodje na svoji zemlji. Zemljiški gospodje so bili njihovi lastniki in mogli so z njimi razpolagati prav tako kot s svojo drugo imovino.*' Šmartno kot fara je torej očitno nastala iz majhne plemiške lastniške cerkve, ki je stala najmanj že okoli leta 1100, je v začetku XII. stoletja pridobila krstno in pogrebno pravico, bila nato preurejena v farno cerkev in se kot taka, kot že povedano, omenja prvič leta 1296. Za Šmartno kot faro, nastalo iz plemiške lastniške cerkve, govori tudi njen sorazmerno mali ozemeljski obseg, kakršnega srečujemo večkrat prav pri farah takega nastanka; saj štejejo v faro Šmartno še danes mimo vaškega naselja tega imena 97 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino komaj še tri vasi: Zgornje, Srednje in Spod- nje Gameljne. Vse tri prafarne kraje ljubljanskega Po- savja, Šentpeter, Šentvid in Šmartno (ki ima tudi zelo značilno svetniško ime starejše ob- like) moremo torej slediti nazaj do najmanj XI. stoletja. V njihovo območje je moralo spadati neko število naselij, da je zanje na sorazmerno malo obsežnem ozemlju kazalo urediti kar tri farna središča. Komaj šest in pol kilometra zračne črte sta Šentpeter in Šentvid oddaljena drug od drugega, Šmartno od Šentvida pa tri kilo- metre zračne črte. To pa vse na ozemlju, ki je po svoji prirodni oblikovanosti in gospo- darski izrabi tal prav iste vrste tako okoli Šentpetra kot okoli Šentvida in Šmartnega. Ustanovitev treh prafara v oddaljenostih, ki so za prafarne sedeže srednjega veka majh- ne, je morala med drugim narekovati soraz- merno močna naselitvena prežetost tega ozemlja. Katera naselja moremo na tem ozemlju poleg že omenjenih še šteti med taka, ki so starejšega nastanka? Koseze so imenovali pripadnike starega slovenskega družbenega sloja, ki bi ga smeli imenovati plemiškega. Po svojem obstoju sega nazaj v prva stoletja Slovencev v novi domovini.** Kraji, imenovani po kosezih in kraji, v katerih se kosezi omenjajo, so po svojem nastanku nedvomno starejšega izvora in nastanka. V ljubljanskem Posavju in nje- govem obrobju je tudi nekaj koseških kra- jev. Koseze severozahodno od Ljubljane, v virih od XV. stoletja dalje »Edling« pri sv. Mar- jeti, ok. 1500 tudi Kassesi.^i Kosezi v »mol- niški župi« jugovzhodno in vzhodno od Ljub- ljane. Kosezi oziroma koseška zemljišča se omenjajo v Stopanji vasi, Mostah, Dobru- njah, Kaši ju, Zagradišču, Podmolnikom in v Brezjah.*^ Ce poiščemo te kraje na zemljevidu, opa- zimo, kako je vrsta naselij, v katerih so nastanjeni kosezi, razporejena ob južnem robu ljubljanskega Posavja, od vznožja Ši- šenskega hriba pa do Kašlja na vzhodu in da je bilo močnejše jedro kosezov v hribih okoli Molnika na jugovzhodno stran Ljub- ljane. To jedro kosezov je segalo v župo, ki je obsegala vasi Podmolnik, Sadinja vas, Cešnjice in Zagradišče.*^ Prav te vasi pa so po tipu naselij in po zemljiški razdelitvi vasi v gruči oziroma prvotni zaselki z razdelit- vijo na prave ali prvotne grude. Kraje s tako zemljiško razdelitvijo je pa v glavnem in po pravilu šteti v starejšo slovensko naselitveno plast.4* Ta skupina vasi v hribovju pod Molnikom pa privlačuje našo pozornost še iz drugega razloga. Sostro, Cešnjice, Podlipoglav, Sa-, dinja vas. Sv. Lenart in Zagradišče so kraji, ki so spadali v času pred reformami izza časa cesarja Jožefa II. v cerkvenem pogledu pod dolenjsko prafaro Šmarje, vsi kraji okoli njih in tam naokrog pa pod ljubljanski Šentpeter.*^ Kaj je temu vzrok, je težko reči. Na vsak način gre pri omenjenih vaseh za kraje starejše poselitve. Mlajša kolonizacija, ki je zasegla kraje južno in vzhodno od so- strsko-podmolniške enklave, je ondod ustva- rila naselja in samotne kmetije razlikujoče se po tipu od sostrsko-podmolniških. Ti kraji mlajše kolonizacije pa v cerkvenem pogledu niso spadali pod dolenjsko Šmarje marveč pod ljubljanski Šentpeter. Sostrsko-podmol- iiiško jedro je otok starejše naselitve, ki se po zemljiški razdelitvi, tipu vasi in nekdanji cerkveni pripadnosti reizlikuje od ozemlja, ki ga obdaja. Prav v tem jedru pa je bilo tudi močnejše naselitveno območje starih slovenskih kosezov, kar zopet kaže na sta- rejšo naselitev. Nekaj opore za določevanje starosti posa- meznih naselij nam dajejo tudi tista kra- jevna imena, o katerih na splošno vemo, da so starejšega tipa. Vendar utegne biti dolo- čitev starosti kraja le na podlagi tega krite- rija tvegano podjetje. Kajti »starinsko« kra- jevno imensko obliko so mogla dobiti tudi naselja relativno mlajšega nastanka. Na me- stu je previden postopek. Ce govorimo o starejših krajih okoli Ljubljane, tedaj imamo v mislih take, ki so mogli nastati še pred XIII. stoletjem. V skupino takih starejših krajev moremo šteti tiste, katerih ime je na kakršenkoli na- čin v zvezi s predslovensko dobo, na primer Zagradišče nad Sostrim, ki je moralo biti postavljeno za nekim gradiščem. Gradišča so imenovali Slovenci predvsem mesta utrjenih postojank iz predslovenske dobe. Dalje spa- dajo v kraje starejših naselitvenih plasti na- vadno tisti, v katerih imenu tiči staro slo- vensko osebno ime, na primer Črnuče ali Dobrunje. Med imena starejših naselij je šteti navadno tudi stanovniška imena, ki ka- žejo — postavim — na prebivalce na gorici, na polju, v »drevju«, ob Savi, zlasti če je v teh imenih ohranjen še sufiks -jan. Sem spadajo Goričane pri Medvodah, prebivalci na gorici — sicer že izven ljubljanskega Po- savja — omenjene 1178; Poljane pri Šent- vidu in Poljane, ki so danes del ljubljan- skega mesta, prebivalci na polju; Savi je, ki so prvotni »Savljane«, to je prebivalci ob Sa- vi ali v smeri k njej; Dravi je, ki so »Drev- Ijane,« prebivalci v »drevju«, to je v hosti, in končno Ljubljana sama.*^ Starejša naselitvena jedra je iskati tudi tam, kjer se kopiči »zgornje«, »spodnje« aK celo »srednje« ime istega kraja, na primer 98 časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA Spodnje, Srednje in Zgornje Gameljne, Spod- nja in Zgornja Šiška, Spodnje in Zgornje 1'oljane v Ljubljani, Spodnja in Zgornja Hrušica, Spodnja in Zgornja Zadobrova, Spodnji in Zgornji Kašelj. Ali pa tam, kjer najdemo poleg vasi, ki je večja ali »velika«, četudi se s tem pridevkom ne imenuje, še »malo« vas, na primer Mala v^s v nasprotju do »velike vasi«, ki je v tem primeru Jezica. Ali pa tam, kjer se ponavlja isto ime pri več krajih. Utik je ime za naselje (Podutik), kmetijo Utik in gozd L lik.*' Že omenjeni Čemšenik je označba za skupino vasi: Dalj- na vas. Srednja vas in Sela nad Dolenjsko cesto. Molnik. ki je označba za srednjeve- ško župo z njenimi kosezi. je oliranjeji da- nes v vasi Podmolnik in v imenu hriba Mol- nik. »V Šujci« je označba za vasi in kraje okoli današnje Šujce in Dobrove.** Tudi kraji ob točkah, kjer so že iz davnine vodili preko rek mostovi iti brodovi. so glede nastanka navadno sorazmerno stari. Pri Črnu- čah — Jezici govori za starost srednjeveški brod, ki je peljal čez Savo na mestu, kjer je v starem veku stal most. Pri Tacnu je tudi brod, ki je potnika prepeljal čez Savo v prafarni kraj Šmartno pod Šmarno goro.*^ Velik pomen za presojo starosti tega ali drugega kraja prisojajo nekateri zemljiški razdelitvi, češ da njene oblike kažejo na sta- rejši oziroma mlajši nastanek kraja, kate- remu zadevna kulturna zemlja pripada. Pri taki presoji pa je potrebna velika previd- nost. Za Slovenijo imamo na razpolago pro- učevanja o zemljiški razdelitvi z zelo po- membnimi ugotovitvami. Po teh so: L »prvot- na kolektivna naselja z razkosano posestjo povečini starejša«; 2. spadajo po veliki ver- jetnosti v starejšo naselitveno plast »gruča- sta naselja (vasi in zaselki) s poljem v gru- dah, nepravilnih delcih in prehodnih oblikah med njimi«; 3. so naselja s celki ali razkosa- nimi celki povečini mlajšega nastanka; 4. »vsaj ponekod ni dvoma, da je relativno mlad kolonizacijski nastanek obcestnih in vrstnih vasi s poljem v pravih delcih, v skle- njenih progah ali v kondjinaciji obeh siste- mov«. Poudarjeno pa je izrecno, da morejo pri vsem tem obstajati izjeme in da se je zemljiška razdelitev mogla tudi spreminjati, oziroma da so jo mogli preurejati.^" Ce ne glede na te pridržke uporabimo navedene ugotov-itve za naselja ljubljanskega Posavja, pridemo do naslednjih izsledkov.^i Po svojem nastanku starejša naselja. — Naselje staroslovenskih kosezov Koseze pri Ljubljani je vas s poljsko razdelitvijo na ne- pravilne delce. Naselja v gruči s pravimi in prvotnimi grudami glede na poljsko razde- litev so Podmolnik, Sadinja vas pri Podmol- niku, Češnjice in Zagradišče. Razdelitev na nepravilne delce ima Štepanja vas pri Ljub- ljani. Vasi v gruči z razdelitvijo na nepra- vilne delce so Šmartno, Gameljne, Podgorica, Nadgorica, Zgornja Zadobrova. Razdelitev na nepravilne delce imajo vasi Jezica, Sav- Ije in Crnuče.^2 Za večino tukaj naštetih vasi smo pa tudi iz raznih drugih, zgoraj navedenih razlogov sklepali, da imamo opravka z naselji starej- šega nastanka; pravim za večino, ne na pri- mer za Stepanjo vas. Po drugi strani smo pa po imenu in drugem sklepali še za nekatera naselja, da so starejšega nastanka, ki pa po svojem tipti in zemljiški razdelitvi kažejo na mlajši nastanek. Taka naselja so ljubljanske Poljane in Poljane pri Šentvidu, Moste (ko- sezi!), Dobrunje in Dravlje. Pri teh naseljih prevladuje zemljiška razdelitev na pravilne delce, na proge in na kombinacije prog z delci, torej zemljiška razdelitev, ki je po svojem tipu v glavnem značilna za naselja mlajšega nastanka. Mimo teh navedenih in naštetih naselij je pa okoli Ljubljane še vrsta vasi, ki po svo- jem imenu in še drugih znakih kažejo, da so po nastanku mlajše. Okoli Ljubljane moremo torej ugotoviti: 1. močno pomešano zemljiško razdelitev v oblikah, ki so praviloma ali relativno mlajše ali pa relativno starejše; 2. pomešane tipe vasi; 3. krajevna imena, ki govore za nasta- nek v različnih časovnih obdobjih. Vse to pa na ozemlju, ki je v posameznih predelih ljubljanskega okoliša glede na prirodo tal in pogoje gospodarske izrabe v glavnem enako: Zakaj ob enakih prirodnih in gospo- darskih pogojih razlike v zemljiški razde- litvi in tipih vasi, zakaj različni načini po- imenovanja krajev? Na ta vprašanja nam morejo dati odgovor izsledki, ki smo do njih prišli pri proučevanju zgodovinskega ozadja kolonizacije ozemlja, na katerem se širi da- nes »velika Ljubljana«. Ta kolonizacija je bila po poteku neena- komerna in v starejši dobi šibkejša od po- znejše.^* Širila je v različnih časovnih obdobjih svoj naselitveni prostor tudi z dotokom prebival- stva od drugod. Ni samo izgrajevala svoja naselja v organičnem razvoju, marveč je tudi ob jedrih starejšega naseljevanja ustanav- ljala nova. Postavljala je na zemljišču, že pridobljenem za kulturo tal, nove naselbine in pri tem verjetno tudi spreminjala oblike zemljiške razdelitve. Bila je — kot se kaže — po ukrepih zemljiškega gospoda močno razgibana. Vprašanje je, kdaj, kako in pod katerimi pogoji je do kolonizacije te in take vrste moglo priti. Dva faktorja sta kolonizacijo te in take vrste predvsem pospeševala. Eden je bil po- 99 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino večani promet kot posledica gospodarskega razmaha, drugi pa poseben politični razvoj ljubljanskega območja od XII. stoletja dalje. Večja ustaljenost političnih razmer po končanih navalih Madžarov je od druge po- lovice X. stoletja dalje bila nedvomno v prid polagoma večajočemu se prometu v ljub- ljanskem območju. Sploh opažamo v zgo- dovini Evrope od XI. stoletja dalje gospo- darski dvig, ki je zvečal in pospešil promet. Promet se po eni strani nasloni na še delno ohranjene, uporabljive in uporabljene smeri in ostanke rimskih cest in potov, po drugi strani pa zlasti na vodna pota, ki se pri Ljubljani križajo s suhozemnimi. Prometni pogoji so eden glavnih faktorjev, ki so v bližnji soseščini in območju stare predslo- venske naseljenosti, rimske Emone in pred- riniskega naselja, ustvarili novo naselje med današnjim ljubljanskim grajskim gričem in reko, naselje Ljubljano'^. Drugi faktor, ki je pripomogel k inten- zivnejši kolonizaciji v ljubljanskem območju, je bil političnega značaja. V XI. stoletju je središče krajine Kranjske in sedež kranj- skega krajišnika Kranj. V XII. stoletju pa je poleg Kranja in mimo Kamnika, ki je pod Andechsi, dobivala vedno večjo veljavo Ljub- ljana. Središče krajine Kranjske se pre- makne v območje Ljubljane, kjer je pridobil in imel fevdalni rod koroških Spanheimov ogromno zemljiško posest. V prvi polovici XII. stoletja so Spanheimi to posest in sploh moč in oblast v območju Ljubljane pridobili in jo tudi utrdili. V zvezi z ustalitvijo in utrditvijo spanheimske oblasti na Kranj- skem v prvi polovici XII. stoletja je prvo omenjanje Ljubljane v zgodovini, v zvezi s tem kolonizatorični razmah v ljubljanskem območju.^^ Pri utrjevanju in izgrajevanju svoje ob- lasti v ljubljanskem območju so se morali Spanheimi opreti na svoje ministeriale in viteze. Ti so nastanjeni ali na gradovih, ali pa tudi v vaseh ljubljanskega območja. V virih se začnejo pojavljati imena gradov, brez dvoma opornih postojank spanheimske oblasti v Ljubljani in njeni širši okolici. Na gradovih in po gradovih pa so imenovana imena ministerialov in vitezov, ki so v fev- dalni odvisnosti od Spanheimov. Najprej je treba omeniti glavni spanheimski grad Ljub- ljano s številnimi ministeriali (prvič 1144), nato grad Hertenberg—Jeterbenk v hribih severozahodno od Ljubljane (prvič 1207) in grad Osterberg na vzhodno stran od Ljub- ljane (prvič 1256)." Menjaje po vasi Hrušici pri Ljubljani oziroma po Ljubljani sami se imenuje pomemben spanheimski ministerial- ski rod XIII. stoletja.58 Spanheimi sami in njihove ministerialske in viteške družine pa ne bi imele material- nega obstanka, če se ne bi mogle opirati na dovolj obsežno zemljiško posest in njeno iz- koriščanje, zlasti pa na dohodke od dovolj velikega števila podložnih kmetov na njej. Ta vir materialnega obstanka še pomnožiti in s tem utrditi svojo oblast, za to je šlo Spanheimom v XII. in XIII. stoletju očitno tudi v ljubljanskem območju. Prav tako kot pri kolonizatoričnem osvajanju in utrjevanju svoje oblasti tudi drugod, ob spodnji Krki in Gorjancih na Dolenjskem ali pa v šta- jerskem Podravju. Kot v teh krajih so segli Spanheimi tudi v ljubljanskem območju v obrobna ozemlja, ki do takrat še niso bila v dovoljni meri kolonizirana in za kulturo tal pridobljena, ali pa ki sploh še niso bila poseljena. Kakor vse kaže, se je število vasi in ob- delovalcev zemlje v spanheimski dobi, to je v XII. in XIII. stoletju v ljubljanski oko- lici močno pomnožilo. Za nastanek mlajših naselij in verjetno tudi marsikje do nase- ljevanja ljudi, ki so prišli od drugod, govori — kot tudi v drugih krajih Slovenije — ne- kaj značilnih krajevnih imen, ki jih je okoli Ljubljane sorazmerno več kot na primer na gorenjskem naselitvenem ozemlju. Med taka štejejo imena krajev, ki so sestavljena iz osebnega imena v posesivni povezavi s sa- mostalnikom »vas«. Na Koroškem segajo taka imena po večini v dobo velikega izgrajeva- nja kolonizacije pod vodstvom zemljiških gospodov v dobi pred letom 1100.^^ Okoli Ljubljane, kjer je bil kolonizatorični proces in razvoj počasnejši, se da nastanek takih imen in ustreznih selišč lepo uskladiti z dobo Spanheimov v XII. stoletju, ki je za te kraje šele doba velikega izgrajevanja pod vod- stvom zemljiških gospodov. Ce je osebno ime po jezikovnem izvoru nemško, to pri praksi dajanja imen osebam v tisti dobi v naših krajih še ne mora govoriti za more- bitne naseljence nemškega jezika. Okoli Ljubljane so imena te vrste: Viž- inarje, prvič 1283 Geiselmansdorf, od oseb- nega imena Giselman ali Gisalmar.^" Gunc- Ije, 1431 Gunczleinstorff, od osebnega imena Gunzilo ali Gunzili.*' Štepanja vas je od kraja Diepoldova vas, torej »Depalja« vas, 1421/2 Diepoltstorff.^2 Stanežiče pri Šentvidu so poimenovane po nekom, ki je imel ime z osnovo -stan-, 1431 Stanestorff.'^ »Vas» je po starem tudi Zalog pod Ljubljano, ki ima poleg označbe Zalog v XIV. in XV. stoletju tudi označbo Seidendorf in podobno.^* Kolonizacija v ljubljanskem območju se je razprostrla preko ozemlja, ki je bilo od davnine bolj kot dandanes pokrito z gozdom, dobravami in logi. Nedvomno je koloniza- 100 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika cija marsikaterega teh gozdov, dobrav in logov izkrčila, oziroma jih glede obsega zmanjšala. To dokazuje sorazmerno veliko število starejših pa tudi mlajših naselij z imeni, ki kažejo na nekdanjo nedvomno večjo gozdnatost našega ozemlja. Dobrova jugozahodno od Ljubljane, Dobrava pri Je- zici, dve Zadobrovi na Ljubljanskem polju. Zalog v ondotni bližini, Utik (po razlagi L. Pintarjevi to kar »mlad gozd«),^^ Dravlje (ljudje v drevju, hosti, glej zgoraj str. 98), Hrastje pri Šmartnem ob Savi. Ta in kra- jevna imena te vrste je šteti v to skupino. V zvezo s kolonizatoričnim razmahom v okolici Ljubljane v času, ko so v XIL in Xin. stoletju Spanheimi tod utrjevali in imeli oblast, spravljam v zvezo pisano po- dobo zemljiške razdelitve in talnih načrtov vasi na ljubljanskem Posavju, na kar sem že opozoril. Kolonizacija, ki je bila izpelja- na po nekem načrtu in ki se po prebivalstvu in po načinu izvedbe loči od načinov nase- ljevanja v starejših časih, ki ob ozemlju in na ozemlje starejših kolonizacij pošilja nove koloniste — kolonizacija te vrste zapušča pogostokrat za sabo sledove v zemljiški raz- delitvi in talnih načrtih vasi. Menim, da je najti sled tovrstne kolonizacije v oblikah zemljiške razdelitve in talnih načrtov v mno- gih vaseh okoli Ljubljane.^^^ Zemljiška razdelitev na proge je tista, pri kateri gredo od vaških domov pravilne proge pripadajočega polja in zemljišča v enem kosu do gozda ali do meje vaškega zemljišča.®^ Taka zemljiška razdelitev na proge je v ljubljanskem Posavju zastopana v tolikšnem in tako strnjenem obsegu kot malokje drugod na slovenskih tleh. Naleti- mo nanjo pri vaseh Spodnja in Zgornja Ši- ška, Kleče, Moste, Studenec, Slape, Vevče, Zgornja Hrušica, Bizovik, Dobrunje in v vzhodnem delu vasi Zadvor. Zemljiška raz- delitev na proge pa velja na splošno za raz- delitev mlajšega tipa, ki je pogostokrat v zvezi s kolonizacijo po načrtu. Nastanek te in take zemljiške razdelitve bi lepo sovpa- dal s kolonizacijo v XH. in XHL stoletju, ki je pod vodstvom zemljiškega gospoda za- segala in zasegla za poljedelstvo še ne pri- dobljena območja Ljubljanskega polja, ki je krčila ondotne dobrave in loge, postav- ljala nova naselja in orno zemljo razdelila na proge. Je pa tudi mogoče, da je šele ta kolonizacija do takrat še slabo kolonizirano in glede zemljiške razdelitve poprej drugače razdeljeno zemljo razdelila na proge. Zakaj tudi to se je dogajalo. Kolonizacija za časa Spanheimov pa je izven ravninskega sveta posegla tudi v hri- bovje okoli Ljubljane. Na jugovzhodno stran našega mesta je hribovje med Barjem na za- hodu in vrhovi okoli Janč na vzhodu ozem- lje, ki je sorazmerno šibko naseljeno. V pasu tega slabo naseljenega ali pa celo nenase- ljenega okoliša poteka meja med gorenjskim in dolenjskim narečjem.^'' Peščena zemlja v teh krajih marsikje ne nudi dovolj ugod- nih pogojev za kmetijstvo, tako da so v go- spodarskem pogledu ti še danes v velikem obsegu z gozdom pokriti kraji pasivni.'* Na dolenjsko stran je segla kolonizacija od dolenjske strani do Lipoglava in Javora. Ondod so posestne postojanke enega izmed glavnih nosilcev kolonizacije na Dolenjskem v Xn. in Xin. stoletju, samostana Stične. Že kmalu po ustanovitvi (1136), sredi XIT. stoletja, je izpričana posest Stične »na gori Lipoglav«. Lipoglav (Lipoglaw) in Javor (Ahorn) sta stiska tudi še sto let kasneje (1252) in stiski sta obe vasi tudi še po urbar- ju tega samostana iz začetka XVL stoletja.^' Kaže se, da se je hkrati s kolonizacijo po- mikal tudi promet od šmarsko-dolenjske strani preko Lipoglava in molniških hribov v smeri na spodnjo Ljubljanico.'"' Na ljubljanski strani, to je v hribovju, raz katero tečejo vode v Ljubljanico in Savo, je iskati starejše naselitveno jedro okoli Pod- molnika in Podlipoglava z že omenjenimi ondotnimi kosezi in že omenjeno cerkveno in svetno pripadnostjo sostrsko-podmolniške enklave pod Dolenjsko.''^ Okoli te enklave se pa vije pas ozemlja, ki spada z Lipogla- vom, Javorom in drugimi kraji v cerkvenem pogledu pod ljubljanski Šentpeter, je v stva- reh sodstva pod deželskim sodiščem ljubljan- skim in podrejen odvetnikom šentpetrske fare v Ljubljani, to je v XH. in XHL stoletju Spanheimom in mora zadevne dajatve plače- vati v Ljubljano. Spanheimi imajo v gozdo- vih okoli Lipoglava in Javora svojo gozdno in lovsko pravico.'^ Krčijo gozdove in širijo kolonizacijo, ki pa na teh, po naravi za go- spodarsko izrai>o ne preveč ugodnih tleh posebno ne uspeva. Dokaz za to se mi tudi zdi veliko število pustih kmetij okoli Mol- nika in Lipoglava ob koncu XV. stoletja.''^ Kolonizacija poznejših časov, čeprav šibka in slabo uspevajoča, je pa vendarle do neke mere izpolnila ta nekdaj neobljudeni ali slabo obljudeni pas ozemlja, ki se širi od Barja pa do severnih pobočij janških in štangarskih hribov. Prevladujoče oblike se- lišč, kot po navadi v takih sorazmerno kasno koloniziranih krajih, so razložena naselja in samotne kmetije, prevladujoča zemljiška razdelitev pa so tako imenovane drugotne grude in celki.''* Imena krajev, omenjena v virih razmeroma pozno, so za te vrste mlaj- ših kolonizacijskih območij tipična. Dejan- sko so to priimki kmetskih posestnikov, na- stanjenih v razloženih naseljih in samotnih. 101 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino kinctskili doiiiovili, v edninski ali množiiiski obliki. Na primer: Žagarji, Zavrliarji, Osred- ki, Brezovar, Sel jan, Ipavec, Skakovnik; dvakrat tudi krajevno ime Laze.''*^ Nekaj podobnega glede zemljiške razde- litve, tipa naselij pa poteka naselitve velja tudi za hribovje zahodno od Ljubljane. Tu »ne moremo več govoriti o sklenjenih vaseh ali zaselkih, temveč o izrazitih razloženih naseljih, ponekod pa kar o samotnih kme- tijah«, pri kmetijah je zemljišče posamez- nega posestva »skoraj povsod arondirano v enem kosu, v celku«. To velja več ali manj za Glince, Dolnice, Kamno Gorico, Podutik in Vrhovce.'^ Te geografove ugotovitve po- trjujejo podatki, ki jih črpamo iz arhival- nih virov. V polhograjskem urbarju iz leta 1498 je v Glincah, Dolnicah in Kamni Go- rici navedena le po ena kmetija. V Dolnicah jo ima kmet z imenom oziroma priimkom Primož Dolničar (DuUnvtzar).™ V Vrhovcih je bila prvotno ena sama kmetija s kmetom, ki ima priimek Vrhovec.'" Način, kako urbar našteva in navaja posamezne kmetije, kaže na njihovo razporejenost v obliki razloženih naselij in samotnih kmetij s posestjo v celku. Taka naselja in kmetije pa so nastajala po- glavitno v relativno mlajših časovnih raz- dobjih. Z njimi je kolonizacija vdirala v vzhodno obrobje obsežnega gozdnega kom- pleksa Lutik-Ütik, ki se, označen s tem ime- nom, širi kot obsežen deželnoknežji »boršt« daleč noter proti Polhograjskim Dolomi- tom.™ Nova naselja, največ samotne kme- tije, nastajajo in se omenjajo sorazmerno pozno; med njimi tiste tri v »Luttich« -Utiku, podeljene Stični leta 1178.'" Vdiranje kolonizacije v robove velikih de- želnoknežjih »borštov«, kot je bil eden teh Lutik-Utik, tudi sicer marsikje drugod na Slovenskem ni neznan pojav. Za gorenjsko naselitveno območje naj omenim koloniza- cijo ob robovih deželnoknežjega Udenboršta severno od Kranja. Tudi v te robove hri- bovja zahodno od Ljubljane je za časa Span- heimov verjetno vdirala močnejša koloniza- cija. Leta 1207 se omenja v virih prvič graj- ska postojanka spanheimskih ministerialov, gospodov iz Hertenberga — Jeterbenka.^" Kot je bil Osterberg — »grad na vzhodu« (oster, srednjevisokonemško, »na vzhodu«) nad Zalogom mejnik spanheimsko-ljubljan- skega območja na vzhodno stran, tako je bil Hertenberg — »trdni grad« (srednjevisoko- nemško liert, »trden«) mejnik spanheimsko- Ijubljanskega zemljiškega in kolonizacijske- ga območja na zahodno stran.^' Med obema gradoma, Hertenbergom na zahodu in Osterbergom na vzhodu, med le- vim bregom Save od Šmarne gore navzdol na severu in Barjem ter Molnikom na jugu. na tem ozemlju so nastajala in stala naselja ljubljanskega naselitvenega območja. Z me- ščanskim naseljem, ki imstaja pod gradom Ljubljano, so bila več ali manj povezana, tako po upravi, fevdih, gospodarstvu in ko- lonizaciji. Proučevanje starejše kolonizacije ljubljan- skega območja nam je dalo naslednje izsled- ke, pomembne za razumevanje nastanka ljubljanskega meščanskega naselja. V zgodnji slovenski dobi kaže območje današnje Ljubljane glede na naselitev na- slednjo podobo: Gosteje in po času soraz- merno zgodaj je bilo imseljeno ljubljansko Posavje, zlasti njegov zahodni in južni rob, pa dalje ježe na desni in levi strani reke Save. Vendar pa so bili obsežni deli tega ozemlja v veliko večji meri kot dandanes še pokriti z gozdom, dobravami in logi. Gosteje in po času sorazmerno zgodaj je bila naseljena tudi jugozahodna okolica da- našnje Ljubljane s spodnjim delom doline Gradaščice (»v Šujci«) pa severozahona Goricah«, je treba lokalizirati v Notranje Gorice in bližnjo Plešivico (P. Blaznik, Doneski k hi- storični topografiji ljubljanske okolice, Zgodo- vinski časopis 6/7, 1952/3, 394). — Lokalizacija »pri reki Ljubljanici« kaže, da je tudi štiri kme- tije, ki jih je »na Goricah« prejel 1275 stiski sa- mostan, treba staviti v Notranje Gorice (M. Mi- kuž. Topografija stiske zemlje, 50). — 1314 (maj 6) je ljubljanski meščan Nikolaj iz rodu Por- serjev izpričal, da je od samostana v Šentpavlu kupil kot fevd 20 kmetij na Kranjskem, in sicer 8 »in Puchel iuxta fluvium Laybach«, 12 pa, ki leže »iuxta ripam Slieutz« (Fontes rerum Austri- acarum, II. Abt., 39, 201 = B. Otorepec, Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku). — Šent- pavel je 1437 (april 7) prodal osem kmetij »v ljubljanski fari na Blatu (in dem Moos) v vaseh Notranje Gorice (lunergörz) in Plešivica (Plessi- bicz)«; Fontes rerum Austr., II. Abt., 39, 366. Teh osem kmetij na Gorici v Blatu pri Ljubljanici (zu Göritza im Moos bey der Laibach) je 1438 (junij 23) prejel samostan v Bistri (B. Otorepec, Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem ve- ku). — Prim. M. Kos, Srednjeveška Ljubljana (1955), 42 in op. 159 na str. 70. — 6. Notranje Gorice — Innergörz, glej opombo 5. — Vnanje Gorice, prvič Ausser Goriczach, 1444 (notranje- avstr. fevdna knjiga, kod. W 724, fol. 268', v Držav, arhivu na Dunaju). — ?. A. Premerstein — S. Rutar, Römische Strassen und Befestigun- gen in Krain (1W9), 10; iS. iRutar v Izvestjih Mu- zejskega društva 4 (1894), 162 in 9 (1899), 35. — 8. Vič, prvič Weyze, 1339 november 15 (listina v Državnem arhivu na Dunaju; B. Otorepec, Gradivo za zgodovino Ljubljane). — 9. Citati za listine 1197—1202, 1254 in 1314 pri opombi 5, po- leg tega še Fontes rerum Austriacarum, II. Abt., 39, 370, n. 422 (1438 sept. 24). —10. Listina 1354 marec 18, v Drž. arhivu na Dunaju. — Da je Dobrova ena »obeh Šujc«, kaže primerjava po- datkov v notranjeavstr. fevdnih knjigah, 1431 (kod. BI. 22. fol. 55', Drž. arhiv na Dunaju), 1444 (kod. W 724, fol. 238, 242", 251, prav tam). — Listina 1414 julij 8 (B. Otorepec, Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku). — 11. Primerjati je treba na primer urbarje iz 1496 in 1547 v Drž. arhivu v Ljubljani (vicedomski arhiv). — 12. Znamenite najdbe iz rimske vile iz I. stoletja v Polhovem Gradcu, kamor je ne- dvomno morala voditi pot iz Emone (R. Ložar v Glasniku Muzejskega društva, 19, 1938, 85 da- lje). — IJ. Gradišče pri Logu, Gradišče s tem imenom (529 m) nad Dobrovo, Gradišče pri Sv. Juriju nad Hruševim (Fertica), Gradišče na Ko- pavniku pri Brezovici (?). — Prim. Jos. Novak, Zgodovina brezoviške župnije (1907), 72. — 14. S. Ilešfč v Geografskem vestniku 5/6, 1929/30, 159; 10, 1934, 97; Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, razred za prirodoslovne in medicin- ske vede, Dela 2, 1950, velika pridejana karta). — 15. O rimski cesti: Premerstein - Rutar, Rö- mische Strassen und Befestigugen in Krain 19; S. Rutar v Izvestjih Muzejskega društva 9 (1899), 41 dalje; J. Klemene, Zgodovina Emone (Zgodo- vina Ljubljane 1), 346. — 16. A. Melik, Razvoj Ljubljane, Geografski vestnik 5/6 (1929/30), 118; Ljubljana pred 800 leti, prav tam 22 (1950), 182. 103 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino — i?. P. Blaznik, Zgodovinski Časopis 6/7 (1932/53), 593. — Označba Cemšenik že v listini 1330 sept. 29 (Czremssenich, kod. R 52, fol. 92, n. 208, v Državnem arhivu na Dunaju; B. Otorepec, Gra- divo za zgodovino Ljubljane); v vicedomskih ra- čunih iz 1421/23, kod. 107, v Hofkammerarchivu na Dunaju (Schremsnigk, Srembssnik, Schremss- nigk, Schremsnikg); v fevdni knjigi, kod. 1656, fol. 97', iz leta 1478, v Archiv für Niederöster- reich na Dunaju (Zremsenikh); v vicedomskem urbarju 1496 v Drž. arhivu v Ljubljani (Tschrem- senikg). — 18. Puzel, Idiographia ... monasterii Sitticensis, str. 39 (rokopis v Drž. arhivu v Ljubljani). — 19. Sadinja vas — Sadinabas, 1463, v turjaškem urbarju, nekdaj v arhivu na gradu Turjaku. V vicedomskem urbarju iz 1496 v Drž. arhivu v Ljubljani: Schephendorff. — Rudnik, v imenovanem vicedomskem urbarju: Rwdnikh. — 20. F. Ramovš, Dialektološka karta slovenske- ga jezika, 31; Historična gramatika slovenskega jezika 7, 114. — 21. A. Melik, Razvoj Ljubljane, Geografski vestnik 5/6, 1929/30, 135; F. Zwitter, Razvoj ljubljanskega teritorija, prav tam, 146. — 22. M. Kos, Srednjeveška Ljubljana, 41 in 70, op. 157. — 25. J. Klemene, Zgodovina Emone (Zgodo- vina Ljubljane 1). 340 d., 348 d., 349. — 24. A. Müllner, Emona (1879), 20, 71 dalje; J. Korošec, Oris predzgodovine Ljubljane (Zgodovina Ljub- ljane 1), 269 dalie (z literaturo), 273 dalje. — 25. J. Korošec, Arheološke najdbe iz dobe selitve narodov in zgodnjega srednjega veka (Zgodovina Ljubljane 1), 427. — 26. M. Kos, Starejša in mlaj- ša naselja okoli Ljubljane, Geografski vestnik 23 (1951), 157. — 27. R. Ložar v Glasniku Muzejske- ga društva 18 (1937), 135 (mogoče že VIII. aH IX. stoletje); B. Škerlj v Arheološkem vestniku 1 (1950); ,P. Korošec, prav tam 2 (195il), 156 dalje in 4 (1953), 324 dalje; S. Gabrovec, prav tam b (1955), 134 dalje; J. Korošec in F. Stare, Arheo- loška poročila (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, razred za zgodovinske in družbene ve- de. Dela 5,1950), a2dalje. — 28.Ehre, 8. knjiga, II. 819. — 29. E. Klebel v Carinthiji I, 117 (1927), 94. — 30. E. Klebel, prav tam 116 (1926), 31 dalje. — JI. E. Klebel, prav tam, 6. - 32. J. Türk, O po- četkih ljubljanske škofije, Časopis za zgodovino in narodopisje 32 (1937), 75 dalje. — 33. M. Kos, Srednjeveška Ljubljana, 55. — 34. P. Korošec v Arheološkem vestniku 2 (1951), 156 dalje in 4 (1953), 524 dalje; J. Korošec v Zgodovini Ljub- ljane 1, 450 dalje. — 35. J. Rus v Kroniki slov. mest 1937, 4. — 36. S. Ilešič v Geografskem vest- niku 10 (1954), 95, 94. — 37. Rationes decimarum Itabae nei secoli XIII e XIV, Studi e testi, 96 (1941), 35. ~ 3S. E. Klebel v Carinthiji L 117 (1927), 117. — 39. M. Kos in J. Zontar v Glasniku Mu- zejskega društva 20 (1959), 256 dalje. — 40. Kri- tično ocenjuje najnovejšo dokaj obsežno litera- turo, ki je nastala v zvezi z vprašanji okrog kosezov B. Grafenauer v Zgodovinskem časopisu 16 (1962), 188 dalje. — 41. Prvič 1414 julij 8 (listi- na v Drž. arhivu na Dunaju). — Desetinski za- pisnik ljubljanskega stolnega kapitlja v arhivu tega v Ljubljani, 1497—1500, str. 96, 158, 165, »in Kas(s)esich«; str. 22 »S. Margaretha in Kasess«. — 42. Vicedomski urbarji v Državnem arhivu v Ljubljani, 1496, 1515—1519, 1527. — Prim. J. Žon- tar v Slovenskem pravniku 54 (1940), 287; P.Blaz- nik v Zgod. časopisu 6/7 (1952/55), 592; B. Grafen- auer, Ustoličevanje koroških vojvod, 552, in Hr- vati u Karantaniji, Historijski zbornik 11/12, 1958—9, 216 (z zemljevidom). — 43. Vicedomski urbarji v Drž. arhivu v Ljubljani, 1496, 1527. — 44, S. Ilešič, Sistemi poljske razdelitve na Sloven- skem, 22, 25, 26, 51, 65, 98, in pregledna karta poljske razdelitve na Slovenskem. — 45. M. Mi- klavčič, Predjožefinske župnije na Kranjskem v odnosu do politične uprave, Glasnik Muzejskega društva 25/26 (1944/5), 8, 54. — 46. L. Pintar v Ljubljanskem zvonu 1908, 247, 248, 510 dalje (Ljubljana, Poljane, Goričane). — F. Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika 2, 62 (Savlje) in v Zgodovinskem časopisu 6/7 (1952/5), 158 (Ljubljana). — Goričane (1178, Gorzach, pre- pis iz XVIII. stoletja!. Gradivo za zgodovino Slovencev 4, 614). — Dravi je, omenjajo se kot Draulach prvič sicer že med 1156 in 1168, toda listina je ohranjena v prepisu iz XVIII. stoletja (M. Mikuž, Topografija stiske zemlje, 52, 91); starejše oblike iz sodobnih tekstov: Dreolach, okoli 1330 (Carniola 1911, 56), Draewlach, 1358 nov. 1 (listina v Državnem arhivu na Dunaju; B. Otorepec, Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku), Drewlach, 1414 julij 8 (listina v Državnem arhivu na Dunaju). — 47. Utik, že 1178 Luttich (Gradivo za zgodovino Slovencev 4, 614); S. Ilešič v Geografskem vestniku 10, 1934, 96; L. Pintar v CarnioH 1915, 70 dalje; M. Kos, Srednjeveška Ljubljana, 50. — 48. Zgoraj stran 95. — 49. Rimski most med Jezico in Črnučami: J. Klemene v Zgodovini Ljubljane 1, 548 (s sta- rejšo literaturo). — 1403 okt. 27, vrfar ze Zer- nutsch (listina v Drž. arhivu v Ljubljani). — Tacenj, brod prvič 1285 junij 21, vrbar (!) ze Taezzen an der Sawe CFonites rerum Austr., II. Abt., 31, 400). — 50. S. Ilešič, Sistemi poljske raz- delitve na Slovenskem, 98, 99. — 51. O tem ob- širneje v moji razpravi Starejša in mlajša naselja okoli Ljubljane, Geografski vestnik 23, 1951, 163 dalje. — 52. Koseze, str. 165; Podmolnik, Sadinja vas, Zagradišče, str. 163; Šmartno, str. 164, 166; Jezica, Savlje, Črnuče, str. 165. — 53. Poljane, Moste, Dobrunje, Dravlje, str. 164, 165. — 54. A. Melik, Ljubljana pred 800 leti, Geografski vestnik 22 (1950), 183. — 55. A. Melik, prav tam, 177 dalje, 185, s poudarkom prometnega momen- ta. — 56. A. Melik, prav tam, 186, 188; M. Kos v Geografskem vestniku 23 (1951), 168. — Lj. Haupt- mann, Grofovi Višnjegorski, Rad Jugoslavenske akademije 250 (1955), 225 dalje. — 57. Ljubljana, 1144 (Gradivo za zgodovino Slovencev 4, 201); Hertenberg — Jeterbenk, 1207 (prav tam 5, 125); Osterberg, 1256 (Jaksch, Monumenta hist. duc. Carinthiae 4, 490). — 58. M. Kos v Geografskem vestniku 25 (1951), 169 dalje, s podrobnimi po- datki. — 59. E. Kranzmayer, Ortsnamenbuch von Kärnten 1 (1956), 86 d. — 60. Razlaga imena ozi- roma lokalizacija: S. Rutar v Mittheil, des Mu- sealvereines für Krain 4 (1891), 70; J. Kelemina v Zborniku zimske pomoči, 592. — Geiselmanns- dorf, 1285 (Fontes rerum Austriacarum, II. Abt., 31, 398). — 6i. Notranieavstr. fevdna knjiga, kod. 104 časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA BI. 22, fol. 59, v Drž. arhivu na Dunaju. — Raz- laga imena: J. Kelemina, n. n. m., 392. — 62. Ra- čuni za kranjski vicedomski urad, kod. 107, v Hofkammerarchivu na Dunaju. — 63. Notranje- avstr. fevdna knjiga; kod BI. 22, fol. 59, v Drž. arhivu na Dunaju. — 64. 1336 dec. 20, Zalog; 1342 febr. 25, Seydendorf (listina v Drž. arhivu na Dunaju, obe objavljeni v Gradivu za zgodovino Ljubljane); 1451 april 5, Seydendorff (listina v Drž. arhivu v Ljubljani). — Vicedom- ski urbar iz 1496 v Drž. arhivu v Ljubljani: Salog oder Seidendorff. — 65. L. Pintar v Car- nioli 1913, 70. — 65 a. M. Kos v Geografskem vest- niku 23 (1951), 172. — 66. S. Ilešič, Sistemi polj- ske razdelitve, 18. — 67. F. Ramovš, Dialektolo- ška karta slovenskega jezika, 31; Historična gra- matika slovenskega jezika 7, 114. — Zgoraj str. 93. — 68. Krajevni leksikon Dravske banovine (1937), 340. — 69. M. Mikuž, Topografija stiske zemlje, 32, 73, 91. — Jaksch, Monumenta hist. duc. Carin- thiae 4, 403 (1252). — Stiski urbar iz leta 1505 v Državnem arhivu v Ljubljani. — 70. A. Melik v Geografskem vestniku 2i2 (1950), 192.— Zgo- raj stran 98. — 72. Monumenta hist. duc. Carin- thiae 4, 403. — L. Hauptmann v Erläuterungen zum Hist. Atlas der österr. Alpenländer IV/1, 463. — M. Miklavčič v Glasniku Muzejskega društva 25/26 (1944/5), 8, 50. — 73. Vicedomski urbar iz 1. 1496 v Drž. arhivu v Ljubljani. — 74. S. Ilešič, Sistemi poljske razdelitve, 28, 85. — 74 a. M. Kos v Geografskem vestniku 23 (1951), 174—176. — 75. S. Ilešič v Geografskem vestniku 10 (1934), 93. — 76. Vicedomski urbar iz leta 1496 v Drž. arhivu v Ljubljani. — 77. S. Ilešič v Geografskem vest- niku 10 (1934), 96. — 78. Valvasor lokalizira Lu- tikh med Ljubljano in Polhov Gradec (Ehre 2, 146). — 79. M. Kos v Geografskem vestniku 23 (1951), 173, 174. — 80. Gradivo za zgodovino Slo- vencev 5, 123. — Hertenberžani, ministeriali Spanheimov, 1250, 1252 (Jaksch, Monumenta hist. duc. Carinthiae 4, 387; Fontes rerum Austr., II. Abt., 31, 16il). — Gl. stran 100. — 81. Prvič 1256 Castrum Osterberch (Jaksch, Monumenta hist. duc. Carinthiae 4, 490). — Gl. stran 100. 105