5TEV.—NUMBER 87. Dan žalovanj« v Nemčiji. žena v zbornici *laoajtfik dobil ti lit CincinnaU, O, 12. aprila. — » vii l,l»MjBUi apriaffieldake ne banke ▼ drtari Ohio. A. H* ^nr.«ld j« bil itpozaan kri rim v '»""ibi. p« kateri je ponererH [ k«kor 977 mfljonor dolarja t *«nk.n,ft lenari«. Zrani eod E ^ ^iih Hiekenlooper O i« ob n« 21 let man« v At Ko j« bila obtoienen prt*i-ahaodi,., ni Kital »ebene W PROS HOSVETA r NuU* m *W) kav Umm a ^ Mtti H uZ _ ________ ^ ZCS7-S0 ta. "THE ENLH BI U-MnpBBBUH TROS VETA" TEMMEMr Crth mtSa aa*a?U«f Ua«. ll^.fl) 1 KOVANA PEST SE VLADA V LOGANOVEM OL — bedel de me popelje do bliž-Ne aaeprotai etre-ni sedežev aU sedeli dve ženici ln ee živahno pogovarjali. Ia žepe eem izvlekel angleški čaeopk in -čel čiuti. "Vel, Jera, tako sem jezna, da ee kar treeem. Ts h ... me je sprva mirna Spraševal od konee de kraja, potem pa me začel paovati n zmerjal me je, da mi je prihajalo elabo. Nikoli več ne grem k spovedi," so kile njene besede, ki je sedeli naoproti menL Časopis a dignil višje, da aom tako za-kril obraz in odvrnil pozornost, ter — zveeto posluša L, "Pri katerem pa si bila!" vpraša druga. , "Tam v kotu je spovedoval pater. Kot aem ti še povedala, mo je vprašal tako stvari da ase je sram govoriti. Med voam som ma morala tadi natanko povedati, koliko otrok imam. In ko sem ma povedala, da pri naa io nI bilo štorklje eclih oeem let, je pričel ropotati, da oe je treola spovedni-ea. Ljudje so se pa ozirali ia spe-, Unija sa civilne svobodščine, h kateri pripadajo pro* minentni juristi, profesorji in drugi ljudje, se js odloČila, da pokaže, da so postave in ustava Združenih držav veljavne tudi v okrsju Loganu, W. Va/, v katerem caruje kot ierif razglašeni Don Chafin, ponižni sluga premogo-kopnih družb. Unija za civilne svobodščine je priredila shod pred sodnim poslopjem. Chafin se ni drznil aretirati govornikov, kajti zavedal se je, da stvar ne bo zanj tako ugodno končala, kot če aretira mirno skupino zborujočih rudarjev. Chafin se je potuhnil. Govornikov ni motil In pustil jih je v miru. Ampsk pozabil ni, da se je shod vršil proti njegovi voljL Znositi se ni upal nad zastopniki Unije za civilne svobodščine, za to so njegovo jezo občutili oni, ki so dali stanovanje in hrano tem zastopni- k°m' ie človeka kerlivega požrli. Bolj- Jezo je občutil Maston White, ki je gostoljubno spre- k je biti doma in mirno a možem jel zastopnike Unije za civilne svobodščine. Po noči in v živeti, ' temi gs je napadel po tolovajsko pobojnik in ga tako pretepel, daje morsl v bolnišnico. White Izjavlja, da ga je napadel Chaftaov sorodnik John Chafin. Unija za civilne svobodščine je podvzela pri gover-nerju potrebne korake, da se ta zavraten napad in poboj primerno kaznujeta. Don Chafin je šerif. Torej je njegova naloga, da brani take pobojniške napade, $ A zdi se, da se Don Chafin prav malo briga za izpolnjevanje svoje prisege, SLIKE IZ NASELIM. naš« ustava aloveneka. Ki mo naprej spomin" s duhom ča- tila "bosa", pa se nista mogla zla M^HH gatj. Če bi zakonski malo bolj mislili na svoje dolžnosti, mesto da si do-mišljujejo, da imajo pravico drag dragemu zapovedovati kot nekak boe nad "zelencem", naj si bo r bmti vae ga sveta, A _ Slovenci. Narodnoet ne igra pri nas nobene posebnosti, uredujemo slovdiako, ker smo Slovenci in so najlažje razumemo v materinem jeziku. Naša misel pa je iate kakor bratov Nemcev, Lahov aR katerekoli druge narodnosti. Proč naoijonalnim sovraštvom. Pridite k nam, v naše vrste l Pridite vsaj na naš piknik dno J. junija, s čemur boste podpirali našo veliko idejo, ne morebiti keko bizniško špekulacijo, ampak dobrodelnost do siromakov, podporo nesrečnim, ki so postali žrtve svojega poklica. Rojaki, podpirajte bratako solidarnost, ki jo podlaga ljubezni med nami in princip svetovnega proletariata. "Breteka zveza" je naraela z letom 1928 na sto članov, kar pa še ni zadostno število za našo na-eelbino. V to svrho smo osnovali izredni odbor, katerega naloga je, reševati zunanja društvena dela, prirejati veselice ita pisati dopiae prid društva. Ob tej priliki je gledovali, da me je bilo aram. Re- j^J Jote Nikolieh z 69 N. More kel je, <|a bi morali klicati iterk- podaril cekh| za $10 v M. l.t* la* n. S.m mh ML * .a __M. I 1 ,___1 • " TT t__ tjo vaako leto, jas pa aem mu razde aam slabotna itd.' On pa me je še dalje peatil, če«, da tadi še tvegait življenje, da ai s tem služim nebeea in da on Že ve, da ni nikakega. trpljenja. Rekel je še, če nm ne obljtdrim, da mi Se odvese ne da, nato pa eem ee Ujeaila, postu* patra Kugo ali ka-kor ma že pravijo, v epovednici ln šla, ne da bi kaj rekla." "Saj eem ti že prej rekla, da aa hodi pooiošat tistih norcev," je dodala druga. "Saj bi najraj- katero je Apravil, ko je nastopil šerifsko službo, kajti pobojnik in napadalec je njegov sorodnik John Chafin. Seveda se bo Don Chafin lahko izgovarjal, da ni yedel, da njegov sorodnik izvrši napad in poboj. Pri ljudeh, ki sodijo s svojimi možgani, ne bodo taki izgovori držali. Vprsšali bodo Don Chafina, da naj pojasni, zakaj je vprav njegov sorodnik napadel človeka brez vsake provokacije in vzroka, ker je vzel pod streho zastopnike Unije za civilne svobodščine. Na tako vprašanje bo Don Chafin prav težko odgovoril pravilno. Nekateri veliki dnevniki stokajo, da imajo ljudje pre/nalo spoštovanja do obstoječih postav. Nič čudnega I Dokler vidijo ljudje, da ne spoštujejo postav javni uradniki, ki so slovesno prisegli, da bodo čuvali postave in ustavo in se po njih ravnali, ni pričakovati od navadnih ljudi kaj boljšega. Pristranski javni uradniki dajejo s svojimi dejsnji slabe izglede. Take pristranske javne u-radnike naj zadene vsa strogost postave in rasmere se bodo obrnile na bolje. PRIVATNI BIZN1SK1 INTERESI MED SEBOJ. Ko se je letošnja sima pričela nagibati svojemu koncu in je mrzla severna Jburja s svojimi sunki dala razumeti, da še ni zime konec, se je pojavilo ponekod pomanjkanje premoga. Ljudska jeza se je obrnila tudi napram premogovniškim podjetnikom, ker so lani zavlačevali sporazum skozi mesece in tako pomagali k pomanjkanju premoga. * Premogovniški podjetniki so bili v škripcih. Treba je bilo najti drugega krivca, da obrnejo ljudsko jezo od sebe. In našli so ga. Pokazali so na privatne železniške interese in potrdili znano resnico, ds železniške družbe ne dostavijo zadostnega števila voz sa prevažanje premoga k rudnikom. Ta izjava. Narodnega premogovega društva, ki zastopa privatne premogovniške interese, potrdi, da so že* lezniškl uslužbenci govorili resnico, ko so rekli, da niso železniške družbe kos železniškemu prometu, ki se nočejo pobotati s svojimi delavci in pri katerih še stavkajo železniški delavci. Nikakor pa ta lajava ne odvzame vse krivde za pomanjkanje premoga v minoli zimi popolnoma od privatnih premogovniških interesov. Ako bi premogovniški privatni interesi ne bili lani pognali rudarjev v stavko, prav zanesljivo bi bilo dosti premoga povsod in pomanjkanje premoge bi bilo Izključeno. Privatni premogovniški interesi s polja trdega premoga so ravno toliko odgovorni sa pomanjkanje antracit-nega premoga, kot so železniške družbe, katerih trmoglavi predsedniki nočejo ničesar slišati o izravnavi stavke Železniških delavcev. kot pa prod kamnatfmi svetniki (Sivih Kak ni), klečati la ae treetl od atrahu, da človek že v mladik letik postane star. Le verjemi mi, Neža, da oni človeka tako zmešajo, da pol leta potom ko more mirno opati. 8 tem ma jo prikrajšano življenje najmanj aa deeet lok Povem ti, še bi bil Kri-stua Uko peoval ljudi in jih pe stil, bi ga bili njegovi lastni t* čenči trikrat MitfP*. "Prav imaš, Jera, nikoli večne grem k epovedl. Taki divjaki jen-, dar ne morejo zastopati i boga med Bdi»kal ljudmi Poglej,'v vojaki eo jih potolldi na miljone, obrnili eo jih in topove bišgo slsvljaji la še ee ni nihče zmeniL" Zaupni rojakinji ata govorili 6 patra še drage reči, včasih malo tišje, še je bilo kaj takega,, da so na glas aa sliši lepo. Pozno aem ja poslušal in napisal U vee, a slišal mm že take, da niso sa V avnoat Ko eem ee oarl naokoli, aem o-pazil, da aem N aa en blok šo predaleč zapeljal. Šel aem is voap z obžalovanjem,* da ne morem le dalje poelošatl zaupnega pogovora. Dolgih korakov aem jo etopiv-It a vosa ubral pr?tl mojemu oir ju, mod potjo pa mislil o razgo-voru sedaj psprednih ženic. Mislim ei svoje kot ai mislijo gotovo tadi čitateljl. Stavil bi vprašanje, kakšen bi bil tiatl pater kot aakoaaki mož, če bi imel kopieo otrok, bi moral plačevati stanovanje in hrano, sravsn pa trdo delati v rudniku ali pri plavžih, v cementarni ali v jeklarnah, da bi mu škripale ko-letl. Miaiim, da bi drugače pel. — V La Sallu je še preoej^TaUnka-menove dobe. — Potovaloo. I lepo vareetli, toda, ke eU ee po dolgih pih odločila, da ae postavate* *sTov«2, ali zato ker je no poročite, ata bile kmalu nar* zobn.rmu društvu. stopite v društvo. Nej vee ae bo zen. Drug ned drugim sto so ču- prid društveni blagajni." V ime-nn društva "Bratska zveza skreno zahvaljujemo zavednemu brata, ki sna ceniti podporno organizacijo. Deeet dolarjev, to je podpora onemoglim, od katerih prihajajo teden aa tednom prosil na pisma. Bratov, ki eo zašli ne po svoji krivdi v kritični položaj, ne moremo odbijati od eebe v žalostni njihovi usodi. — "Bratska i t Greensburg, Pa. —— Novega rav i jno ni nič poeebnega, toda oglaeiti se je vender treba. Z delom gre pri naa vedno kakor oni hočejo; v premogorovih je eedaj večji obrat kakor pa zadnjih 4 do 5 let, a samo vozove je treba visoko naložiti, tako, da jih je manj. Vča-sih se dobijo vozovi, da človek mislil, da so bres dne. Plačajo pa seveds toliko, kakor se jim poljubi. Po dragih indaetrijah je tudi jk precej obrata, toda ni tiete industrije, katero v Washingtonu vedno kvalijo, kjer vedno prerokujejo od tiste jalove "proaperi tete". Častita Štorklja se pri nas kar nič ne zmeni sa delavake razmere ln zmerom nori. Pri naa je pustila največ fantov, par pa se jjft je moralo zadovoljiti tudi a punčkami — Velikonočne praznike emo ie odpraznovali in ptičice eo še pričele Žvrgoletl. V dolgi zimi ni št. 125 S. S. P. Z. in priredili bomo veeclico dne 14. t. m. v Ameriško-slovenskem kluba na "Homer Planu" v Grcensburgo. Imeli bo mo nove igralce, ketere vsi hvalijo. Toraj dekleta in fantje, na noge, da ae kaj nabruaijo prsti Up^mo, da bo vsa najbolje ureje no ter vas vabimo na obilni obisk. Na svidenje! — F. V- j h......... Iz lanka Brookljrn, M. T. — Društvo Brateka sveža", št. 140 v Brook jrnu priredi evoj 11 letni piknik v Klmarald Pa*ku dne 17. junije ter prod vsa cenjena društva, da bi to upoštevala. Naša naaelblns v Brooklynu je precej velike, tode solidarnost med nemi je mala. Veliko naa je> pa malo štejemo. Zakaj T Kaj nam je na poti! Manjka nam eolidarne sa vesti ia manjka nam aaupanjs v organizacijo. Pod vplivom kapi tallstične špekulacije ee rastre-»ene naše mlall, da ne moremo priti do sa vesti in si osvojiti prin eipov, stremečih aa izboljšanje delavskih razmer in človeške dražbe eploh, ker ee de izboljšat le potom dobre organizacije in bratske za veeti. » človek bres organitaelje je mrtev ud dražbe. Orgsnisacija je duša človeške dražbe, hi etre-mi aa vednlm izboljšanjem razmer ln gradi boljšo bodočnost našim potomeom. Kna takih organisaei, je aaša "Brateka zveza",- veja stebla & N. P. J., H je sgrejeaa na podlagi bratstva in enakoprav neatl, da ima vaak član pravico ia-iyčl avoje 4unenje. Veliko ja rojekov v naii brok-Iraški aaoelbiai, ki m pripadate e neki sodnik razpravljal o zatonu. Ta eodnik je prišel po daljših alužbenih preizkušnjah do prepričanje, de veliko bolj aado-voljno živijo ljudje v "divjem* zakonu (o^mmon law marriage). kot pa poatevno poročeni. Zekajf On navaja vsroke, da dokler ata nepoatavno poročena, to je, da ži- m Naše družinske ftazmerem —- Spominjam ae "Proeveti", v katerem vita v "divjem" zakonu, ne šji tita drug do drugega tietih pred-pravic kot ljodje, ki eo poetavno K>ročeni, Ona čutita, da nimata nikakih vzrokov drug dragemu predbeeivati etvari, kakor ei dovoljujejo zakonaki. V "divjem aakonu ee drug >, drugemu bojite anmcriti; on si misli, nimam pre viee jo žaliti in ona, da nima pra vico žaliti njege. Če bi jo Žalil, bi ga zapustila in če bi ga žalila, bi jo puatil. Drug na dragega nista postavno vezana, vaak Iphko gre, kader ga je volja ali kadar drugega naveliče. Iz tega vzroka dva, ki nieta postavno zvezana, ae bojita drug drugemu zameriti ia eknšata aama obdržati aekoaako vos a tem. da skušata drug dragemu ugajat Sa da bi kljubovala.' Poetavno porojena pa ai domiiljata. da ima ta prcdpraviec drug proti drage-mu. a dolžnosti pa aaaso, da saoiki gre na delo ln to jo vee če človek ta premieli, moro mčao deti prav onrmu sodniku. Sodnik navaja sa», primer tsk zakon, Id jo Uvel pred Čez so let e najhpšva miru, otroci mo| ali žena, pa bi bilo več sloge. PTvo naj vaak skuša brzdati sa mega sebe. Na ženo ali moža naj bi gledal kot na svojega najbolj toga prijatelja. Ne mselo bi biti, kot delajo nekateri, ki na kako vprašanje ali malenkoet začnejo izgovarjati surove besede, se grdo pogledujejo v družbi, če pa eden ali dragi izmed njiju kaj vpraša, ne dobi niti odgovora. Čuti oe, da se mora Uko obnašati v družbi, misleč, da a tem pokaže svojo modrost, ako prezira svojega moža ali obratno. Ravno Slovenci emo jeko okuženi e tem grdim oblčajom. Ni torej čudno, da jo toliko rasporok. Vedite, da samo en prezirljiv pogled ali pa molk na vprašanje človeka toliko poniža pred druščino, da ne bi tega mislil. Ena aama besedica ali molk zaboli v aren, da ae v istem hipu porodi sovraštvo, dočim dragi niti opazil ni in ne ve zakaj se prvi po tem malem dogodku "grdo" drži. Pa pravi in sumničit "Eh, za drugim bodi, na drugega misli." Klubovanjo po-stane in tako klubajeU drag drugemu, pri tem pa oba mislita, da eU popolnoma nedolžna. Na oni malenkoeten dogodek radi aamo enega prezirljivega pogleda aU besede ali pa molka, ee nobenemu njiju ao zdi vredno misliti kar je povzročilo iad ia vigslo aovtuStro globoko nekje V src*. Nato ne mislit?, da imaU premalo vzgoje, da bi spoznavala vsroke, a tudi, Če kateri ve za to, pravi: Eh, to ni niči" Zagotovo pa vem, če bi ne bila zvezana z neko nevidno vezjo ter bi se Čutila drug napram drugemu proaU kot prijatelja, ki drug drugemu take malenkosti oprostila, naprej bi kazala vesel in ljub obraz, tako pa kažeta zapovedo-valne in prezirljivo obraze. . Zakaj sjno Slovenci tako veliko-dužni napram prijateljem? To je prav, a Uko prijatelji bi morali biti tudi i svojimi aakonskimi po-lovieamv Slovenecg nikar ee ne domišlja ja, da- je tvoja žena dekla. Vedi, da ja ona tvoja najboljša prijateljica in zato se vedno izogibaj beeed, e katerimi bi jo mogoče razžalil. Slovenka, sa tebe velja ravno iato. Kadar bosta začela verovati, da sta prijatelja in ič drugega, ee vama ne bo treba bati razporoke. Seveda, dva go-»podarja ali boea ee po morete zlagati.!-',;. ' ; ^JRi Nekdo pravi, kaj bi bilo, če bi vladala žena. Pravim, da prav nič slabega, ampak še boljše bi bilo; aaj žena itak vlada avet, aamo da ga vlada takulieno. au bi ne bilo boljše, .da žene vladajo avet odprto mesto da ga if ekrivaliSčal Vsak odraeel človek ve, kaj je zmožna deoeČl lepa in mlada žena, bodiei v nizkih slojih al* med takosvanimi vladarji in mogotci, ki so kskor žoge v rokah mlade dame. ^U ni to reenicat In .kdo tedaj vlada evetf Kdo od vaa ne bere romana v "Proeveti", ki pove, kdo je kriv razdejanja srbskega cesarstva t Žena. Ona je kriva, toda ni igrala odprto, temveč skrito, in možje ao ae klali. )ajte torej ženi enakopravnoet. Če ioni ne boete dali enakoprav-noeti odprto in javno, ai jo bo aama vzela ekrivaj, kar bo še večji udarec bodiei za poeeme«nike, družine ali pa drlavq? enote. ■ Tistim, Id pravijo, da ao za ženo kuhinja in otroci ter eploh domače gospodinjstvo, a ne drugo, odgo ver jam: Razglede jo naj ee malo naokoli Izobražena in proste duševnih zakrnjenoeti. bo Žena vedno bolje vzgojite evoje otroke, da bodo prietopni Človeški družbi kot pa žena, ki vedno čepi dome kot jetniea. Iz tega vzroka ima žena velik poklic — vzgojo otrok. Na dnhu in telcea zdrave žena bo ustvaril^ velike aaole, nikdar pe oe bo tega etorfla ona, ki nima ne duševne ne teleooe moči, ter vc ioo eo opira na leto'neverno ke jMftftJe dežele, aaj ee ggj I in det to v eno felango Ur streako v a najhujša sovražnica. MALOBRIŽNOST je ena naj-h.ujiih sovražnic Amerike, in O-GEN J je njen glavni' asveznlk. Z MALOBRIŽ.NOSTJO na čelu ai OGENJ osvaja in požira vse, kar nm pride na pot, dokler sc mu ne postavi ČLOVEK po robu. Ali veste, da sešgs MALOBRIŽNOST v Združenih držsvsh nad 15 tisoč ljudi vsako Isto, po-največ žensk in otrok, in da jih poškoduje in pohabi nad 17 tisoč t V$gko leto pa uniči premoT ženja za vc$ kekor 500 miljonov dolarjev. MALOBRIŽNOST je silncjSa kakor vse armade celega cveta skupaj. Ona ne prizaneše nikomur ter najde svoje žrtve med bogatimi in revnimi, mladimi ln sfarimi, bolnimi in zdravimi med močnimi in Šibkimi, in zapulča sh JUGOSLOVANSKI POSLANIK A. TREllČ-PAVIČIČ V DETROITU. -- t'-1 ^m1 Washin$ton, D. 0. — Jugosb-vv>eko-emer!ški neodvisni klub v Detroitu, Mich., je povabil jugoslovanskega poslanika g. A. Tre-šič-Pavičiča, naj obišče jugoslovansko naselbino v omenjenem mestu. Poslanik ee je odsval temu povabilu ter ostal v Detroitu za časa velikonočnih praznikov. Na železniški postaji so ga sprejeli ssatopniki mestne uprave, tr-govske zbornico, jugoslovs/nsko-ameriškega neodvisnega kluba in drugih srbskih, hrvaških in slovenskih dru&tev pa jugoeio venski konznl iz Chicaga g. PuriČ. Poslanik je potem obisksl meat-nega župana in predsednika trgovske zbornice. Zatem ei je o-^ledsl znamenite Fordove avtomobilske toverno in meeto. Na komersn, ki mu ga je priredila trgovska zbornica, je bilo med drugim' 'meščenetvom tudi veliko jugoslovanske^ občinstva. Komerz je odprl g. BulatoViS ter naprosil poslanika, naj izpre-govori pur besed zbranemu občinstvu. Poslanik je govoril eno uro. V tem evojem govoru sc js dotaknil vseh najbolj ektuslnih vpra!anj, pcoebno ps se je dokaj Čaea pečal s propagando, ki jo vodijo nasprotniki proti Jugoslaviji v tej deželi On je s vso vno-mo zagovarjal tvojo deželo ter dejal, da ni ns noBen način misliti ns razpad jugoslovanske dr-iave. Rekel je tudi, da jo čaka si-jsjns bodočnost. POslsnlk jc tudi obiskal vss ja-goslovsnsks društva. Vsepovsod je govoril ter prlporočsl slasti bratsko slogo med Srbi, Hrvati in 81ovencl. Končno se je odsvsl nekaterim povabilom od strani tukajšnjih jugoslovanskih družin ter posetil le te. Dne 2, sprils se jc popoldne vrnil v Wsahin?ton. HARDING JI ODLOČNO ZA MEDNARODNO RAZSODIŠČE. Waekington, D. O. — Sedaj, ko ee je predsednik Herding vrnil cemkej e pettedenskih počit nie, jc videti, de jc nejvilji ural-nik v deželi še odločneje sa vetop Združenih držav v kaško mednarodno sodišče. • V prihodnji predcednr.ki kam panji bo to vprašenje njegov boj. oi klic, še bo predsedniški kendi dat. In glavni predmet bo te vpre-kanje v njegovih govorih, ki jih bo imel, ko pojde eredi mesece junija po deželi. Ootovl politični opazovalci mn sicer tega ae sveto jejo, eli on n* mere niti ea le« ponnstlti. ker me ni, de eo fermsrji za vetop Zdro-lenih driev v mednarodno ras- ,oMrV Te bo eevede najbrž povrro* le veliko readvejenoet v republi j kan a ki etrsaki, zakaj, maegi t* pnblikenaki voditelji v senatu se bode poejevili predsednikovim prisede ven jem poroke. Onssmieaciatcftr^1 sabo vdove in sirote. Na tisoče in tisoče mozdnih delavcev ubije vsako leto. Je brezobzirna in bres* srčna. Vsepoveod je — na domu, na cesti, v tovarni ln v šoli. Ona prinaža bolesen, smrt in uničenje. One podira, ruši in pohabijo. Ničesar nc dsje, a jemlje pa vee. i Pezite na vso nevarnosti ognja 1 Nikoli ne vrzite proč všigalloo, cigarete ali smodke, dokler niste dodobra prepričani, de nI nobene več ognjene iskre v njej. Imejte plinov pismen kar nsjdslj proč od as ves in drugih lahko užiglji-vlh predmetov. Pazit« ns kerosiu in gasolin! Če rebite oljne svetilke aH peči na olje, jih nikoli ne nalivajte s njim, niti sa minuto, ue da bi prekinili tok. Malobrižnoet jo vaša najhajša sovražnica. Rodite previdni I UOOVOR PROTI SPOJITVI AR- MOURJEVE IN MORR1SO-VI VELEMESARUE. ¥Je' "I ; Washlngton, D. 0. — Olsvnl tajnik ljudske lige ss obnova Benjamin O. Marsh je poslsl pro test proti spojitvi Armour3forri sovifr mesarskih intereeov poljedelskemu tajniku WaUaee, ki ee eedaj mudi v Los Angelesu. Br-zojsvim ee glasi; kakor sledi t "Armonr in Morris Sta se uspešno izognila ekonomični poeta-vi ter spojila svoji velepodjetji, ker ete vi uredno ssbrsnlll zvezni kupčijski komisiji preiskati te epojitev v njenem početnem sta-diju. Ta spojena kombinacija hoče svaUti milijone in milijone na občinstvo. Ali niste v delome odgovorni ta tof Vimenu pridelo-valccv in odjemalcev meearskih produktov vas poslvljam, da pome gste rešiti ljudstvo nekaterih zlih posledic svojega postopanja ter povabite svesno kupčijsko komisijo na sodelovanje v boju proti tej spojitvi na sodišču." LUEDER ZOPET IMENOVAN ZA ČIKAŠKEGA POtTARJA. Chicago, HI. — Predeednik Harding je iznova imenoval sa čl-ksškega poltsrja Arturja C. Luo-derjs, ki je odložil poltsrsko služ-bo, da je mogel kandidirati ss šl-koškegs župana. Uradno imeno-vsnje je doepelo v Chicsgu doksj ur potem, ko je Lueder odšel v Weehington ns konferenco »Hsr. ryjem S. Newom, ki je bil imenovan za generalnega poštarja med Časom, ko že ni bil Lueder več čiksški poštar. čsprav je g. Lueder predloži! svojo ostavko tleti dsn, ko je sprsjel ksndidaturo sa šikašksga župana,' ni pofitoa uprava kljub temu poeta vile na njegovo meeto stalnega poštarja. Začaeno ga je nedomestovel poštni nadsernlk G rs nt B. Miller, ker Je prevlado-velo mnenje, da es Lueder vrne ne evoje meeto v eločsjn, še M ne bil Isvoljea za šikašfcege šups na. Is tegs se da laj lahko ektepe- ti, da ni bil Lueder niti reoon ken didat ne republikanekih strsni. Skoro gotove Je bilo vse lepo do-menjeno. Sej so gfdaj bili sa te, da »bodi pogoreli republikanski kandidat sopet Imenovan se poštarje, tudi tleti, ki eo mo med voliloo kempenjo s vse vnemo o-čltell nesposobnost v poštsrekik poslih. Politične epletke stsrih re-pibllkensklh in demokre takih H a rdi »tov, pa aiš dregege. , Irski rebelni vodja ubit Dnblin, 11. apr. — Liam Ljmcb, šef generelnege ŠUIni irske repah ličanske ermede, je bU včeraj »mrtno ranjen in ujet v bitki S vltdnimi šotami pri New Caetln. Par nr pozne j« j« amri v ajetni štvs Vlada Svobodne drševc na-da ee reveleU repnbliša bliža h keneu. THABALDaSNOVA METODA UTBON1 IZPREMENItf^ SDRAVLJBNJE. ^ Ohioago, lil — čikeškl ansn »tvenlki eo isjevlll. de bo isnajd-ba profeeorja C. R. Tkaraldeene s zoološkega oddelke na univerSi Northvrestcrn lssvala silne revo-lucljonsme izpremembe v sdrev ljenju gotovih bolezni Profesor je namreč, kakor smo še poročali, i znale 1 aparat, s čigar pomočjo se de opesorstl delovanje Šive človeške stanioe* Ens tistih boleani je rak, ss katerega nI pravsaprav doslej še nobenega pravega sdrav-ljenja. VSEAMERltKI KONORES V 8ANTIAOU. Santiago, čile, 10. aprila. — Naznanilo, da je seja rssorošltve-nega odseka na vseemerlškl konferenci, U ee je Imela rrilti danes, odložena na jutri, je dslo povod govorici, SeŠ, da je načrt sa naetsvitev poeebnega odeeka glede rasorošitvenega vprašanja u-kinjen. tX Uradno nI Isdano nobeno po-jasnllo, sekaj je eeja odložene. Le toliko je bilo namignjeno, da je prosile neka "vnanje delegacija" sa odložitev, ker de se Je treba poprej še dogovoriti ln spora-sumstl glede nekaterih točk, ki pridejo pri tem vprašanju v po-llev. Katera je ts delegacije, m znsno. * V Memslu is mfia mir. • Memel, 11. apr. — Isgredl še nUo končani in etreljanje na uli-ceh ee ponavlja, toda ubit nI bU nihče v sadnjih par dneh. Lltvln-ei eo aretirali večje število Poljakov in Nenioev. Voditelji »tavka-jočth delaveev konferlrajo s lit-vinskimi komissrji ln upsU Je, ds bo* generalna stavka Še danes končana. ■1;« • ,, * i, mmmmrnmmmmm^mr u Prooee proti Tihonu odgoden. ' Moskva, 11. apr. — Sodni pro-osa proti ruskemu pspešu Tihonu, ki j* imel pričeti danee, je bil preložen na 17. sprils. —. Turki ssvrgU obvezno šsnitev. Carirad, U. apr. — Skupščino v Angprl Je ssvrgls sakonsko prjsdlogo sa obvozno šcnltev v Tiirtljl. Predloga je deločile, de se mora vssk sdrsv moški ošenitl s 25. letom in veake drušins mora Imeti otroka najmanj vsake tri leta. NOVICE B JBSUHL Nadaljna poročila o iffln voUtev V Ljubljani Jo bil lsvolji kan-didst Nsprednega bloka prefeeor Relsner (demokrst), ki pa mors po dogovoru odložiti najkasneje do 1. jsnusrja 19*4. mandst v korist dr. Revniherju. % - Hamostojna km e tak a stranka ns Slovenskem je dobiU okrog 11.000 glaeov (pri prejšnjih volltveh pa čes 80,0001) in Ima samo enege po alsnes, to je Puclje. Na Kranjekem Je bile Isvoljenih devet klerikalec v, ki eot dr. Korošce, Anton Sošolk, Jože Ooetin-šar, Ivan Ktsnovnik, Jenes Bro-dsr, Janez Strcin. Fran Kremšsr, Karel ftknlj in Jože Nemenič. Na fttajersfceaiisatto izvoljenih 13 klerikelcev: dr. Korošpč, dr. Honjee, Josip ftkobeme, Dsvorin Krsnjc, Juri Kugovnik, Jo šef Klekl, Štefan Faleš, Fran žebort, Vlado Pušenjak, Ivan Vcecnjak, Ucze fitifter ia Janko Vreško. — Delje eta bila na dtajerskom is-voljan; kandidat Stjenae Rediš U Zagreba in ftte/an Cižmešijo ls Prcloga. — Vprešanje petnsjstega mandata aa Sujerskcm še ni ii.lo rešeno ob tem poročilo* dobi ge komunist Oolouh ali Nemec Srhauer. 23,M5 vollleev na Kranjskem H ni udeležilo voliUv. To eo večino me kmetje ln delavci, ki niso sa-dovolj*! s nobeno etrenko, katere je iesele kandidate v zadnjem volilnem bojo. Volilci, ki pa ao ŠU na volišča, se volili v ogromni večini kleri kaleč. Klerikalci so obljubili volU avtonomijo, premeščanje alo venekih vojskov is Srbije v Slove njo, povrnitev vojnih poeejll. U enačenje devkev In eploh previ paradiž sa Slovenijo Volilci sdsj lekejo na ispelnitev teh obljub — leda šakali bede samaa, in takrst ss jim morda peeveti v glavi leve vettftre pridojef Is Sel* grada poročajo, da bo na temelj« rezultata sadnjih volitev stebilae vlada nemoski sate bo skup Mina raspnKšena še te poletje ia nove volitve ee vrže morda Še v avguet«. 'v 'i^ - - ,aLi .ml*. '2' DROBIŽ IZ INOZEMSTVA. — V Berlinu Je 80,000 delavcev bres dela. Število stalno raste. V rdeči armadi Sovjetske Rusije ge nepismenost popolnoma tilljil^ V strokovnih unijah ss nepismenost bliša k koncu. Ls boriti v angleškem parlamentu, katerih ja 144, so se izrekli sa prostovoljno abstinenco od alkohollčnih pijač. — Nsj večja in najnaprednejša strokovna unija v Nemčiji so ko* vinarji ki štejejo 1,128/100 členov in ki 40 pred krftklm organizirali nov sistem dslavske Uobrasbe. , 1'nirljlvost v Rusiji etslno pads. Pred enim letoai je Še bils ns veekih sto pormlov 188 smrtnih slu« ajev, letos je pa 70 slučajev sstvlt ns vsskih sto porodov. To snsči, ds se resmero v Rusiji sUlno izboljfiujejo. — Kmetje v mehiški drisvi Ve* rs Crus ee poelušujejo oborožene rile pri razlaščanju vclepoeeetnl kov. Centralna vlada so ao vtika v gibanje kmetov. — Delavsks stranka na Angleškem je brsojavno šastltsla Fo-etorju na' isidu mjcblganskegs procese proti nJemu. t » — Pet vodilnih fašistov na B*. varakem je bilo obeojenih na štiri mlljone mark globe, ker so pričeli tiskstl svoj denar bres dovoljenja vlade. — Romunske vlada Jo odprs-Vila katolUke kloštre v anektlrani Sodmogreški. Vsi kstoliški redov-aiki in redovnice es morajo isee- Uti. Sodne obravnava v Moskvi proti patrijarhn rneke pravoalgv-no eorkve Tikonu prične 11. epri- la.. — Pspeš Pij Je poaveril katoliške duhovnike v Rusiji, naj se ču vejo političnih šinov, Id » sms-trejo proti rs volur io nami. ~ Devet republišanov Je bilo a* bitih ne Irskem ssdnjo sobote« ■ — Komunistična glasilo "Rote Pahne" v Berlinu Je bilo enepi direno sa dva tedna, ker je aa-padlo vlado. NENAKLONJENA DELAV* Albanj, N. T. — Dasl je Uls državna postavtdsja tri meeeee ? sseedenju, Je vendar ssvsals so« vrašno atsllščs takorekoč napram HMk~predlogs«i U Jlk Je sahU-vala državna dslsvsks sigaaia^ olja. Med temi Je sskoasks o«o» va državnega savsrovalnegs sala« ds ss dele veko odškodnino i nadalje potrebni smendmeatl k odškodninski poetsvl, pote« predloga ss šegsty la otroški oeemurni delovni k io pa sa aajmanjše mee-dO| potem predloga as odprtvs drževjie policije v iodustrijsklk sporih, predloga is vspoHsvitev neposredne nonilnsolje drŠSvalk uradnikov la sodnikov, predlaga ss državni rssvoj hldro-elektriš-ne gonilne sile itd. Svst koprni nepresUas po test, čessr v resnici ne mara. Sklenjen je bil mir, ki so si ga ljudje no eelem sveta tsko nesnsasko lele-H, pa ga sedsj ae marajo as ao- 'Adovsks sinagoge f Rastjl spre-nrsnjene v sabeviMa. Moskva, U. spr. — Boljšfvild ao konfiaclrsli Žldovake ainegoge (tompie) v Kerkovu, llomelu, Bobrlnekn in Mineku ter jih epre* menili v zabavne klnbe. Organiziral f je odbor, čigsr neiogo je, spremeniti vee Šidoveke molilnioe v Roaijl v zebevne eU kulturne zevods. Kreposti ni v veri. Uši Jo torej kod drugod I V«vaj lepote naše aarove lo pesi aa te, da Je meieš vživeti vesel, sdrsv la ssdovoljan. Ce Imeš edrevje, ssdovoljnoet In reeeleet, moreš bkl krepeeten bres veake vere. Vere Je eesM zapreka prave la reenične k rt poeti. Slomški krslj Js prilišno edini mali kralj, šigar krone ni v ae. varnosti. Ali tedi U pride na vr- Rojaki, prsds es dvs sla akrov obsegsjota ferme, 80 akrov is !s-šiššonegs, drugo Js MŠalk la gosd. Tri sobne hiša la draga po-slopjs. Cene . sa vse skupaj Js $5,800, takoj se pleše la 6,000, oetalo ps as Isbks obraba la m 2.50% ns eto dolarjev, ZetucSJa ss tudi sa hišo v mosta. Oglasita ss as nsslov I Joka Smroker, P. O., MUletoo, Wis. (Adv.) April 18-18. h ^^iJm "f EHA NA PRODAJ. Proda ss hiša eredi premogar-ska nsislkljA srsven Je štala, garaža in nekaj eadaega drevja na vrta In vioeko trte. Preda ss piav L nizki eeni, ker Isetaik gre ▼ I Jo. Tu Je ugodns pnllks sa Slovence Kdor šell kupltj, aaj se obrne na lastnika aa naslovi Anton Veksr, p. O. Bos 188, Berton, Obla. (A4v.) seetrs pokojnege John I/eser Je, demo nekje »A Ribnice. Seetrs ee nsbsjs mende nekje f državi Utak. Njen brst John Leesr Je umri dne 17. marca 1888. Sa nadaljna pojesnlls e njegovi emrti nej ee priglesl ne naelov t Smngg-lerUalon Mining Ce., SMI/OO-LER, OOLOKADO. (Adv.) Slo?eiska Naroini UIUmvIJM« e. ^ariu rioo^/fT^ Podpom Jeiitta labetik lf. JealJa 1S07 glavni stan. sasr^a sa lawndalb a vb., chicago, illinois, Izvricvelni odbor: ufpitavni OOSBKi JtUlk o •askMUn BOLNIŠKI OP8BK1 OSRBONJB OKSOajg. BU. NmkmMtlk VZHODNO OKROSJK, SUS^br^l«. Baa J ZAeanNA oienoajg, A^^UtS^ft! Hiba fagel, S4S8 8« Nadzorni ndbort Saairak. SSOO Pr«..w Ave^ CUveU»d, O , WUUam SllUr, 0404 8«. Clale 8t« CW'",0W* w Zdrulitvcni odbori Predaadalki Pvsah Al »L SIS4 Sa. Crawf«rd Ave« CUaege, KtL i j^SlSCBR^^ CI1 vj'1 A^ie1 VRHOVNI ZDBAVNIKi Da. P. j. Kera, SSSS 8l. Clale Av., ClevalaaA POZOR I—Kereapeedsaai e si. edbeealM, M delajo v fUveem ersda, m »ril tahelai , VSA PISMA, ki ee asaalaJk ae pasle bL arada^efta sa aailsvsi fr«d*«daHtve S. N. P. J., SSST-SS Se. Ubadala Ave« Cklaa««, HI. V8S BADKVB BOLNIIHB PODPORB 88 NA8M>Vgi SslaMks ls> •Uiva S. N. P. J., SSST.Se Se. Lavadate Av«. Chleaga, IU. DBNARNB POŠIUATVB IN STVABI, W ae slšej •dWa t« jMlaate v*b4« ae aaslevei IbjaUlve S, N. P. J* VSE ZADEVE V ZVEZI g BLAGAJNIŠKIMI POSLI sejpeMljaJe ea aaalavi SlegeJaHlve 8. N. P. J., SSST-SS Se. Uwedale Ave« CUsag* Hi ■rll.IL. .t.J. mi!«mbU m al Imlutlam *Amm' M ttsl MlMilJt Praak 8awssk pesskedeMS aeasevnssm edbeva« User naalev Je ^v^^vte« t-' ^ - V,l de»lal In drvgl apUl, aaaaaaHa. oglasi eateše tv.VriradaU A*M^ci'lssi?l|ll>^ ** M aeslevi Sin kmetskega cesarja. Josip Jurčič. (Dalje.) "Js* ti povem ,*ko bi sdsj le Kosoman, ki pravijo, ds je v gori in da bo če enkrst vzdignil vojsko, ako bi sdsj le prilel in rekel: pojdimo 1 jas grem precej ž njim." "Lepo te prosim, Marti* bodi tlko. Ti si neumen. Kaj sta oam pomagala Ilijs in sin njegov? Vi-čsssr! Enega so umorili, enega ps ie bodo." "Bog ve, kako pride. Bol vide), Kosomsn js prsvi, on jim jo bo Če sagodel, jas vem." "Ja* grom domov," pravi starejši ia dene sekiro ns rsmo. "Ti, Martin, pa pojdi v grad, laže bo-diš kakor jas, in povedi, ds sva poseksls, ksr nsm« je bil odks. zal." r vJ Oba sa napotita/ starejši kmet po eni, Martin po drugi stezi. Poslednji ni bil še atreljsj ds Ješ, ko mu is gošče nssproti stopi moi in seie v roko. Martin oveaeli in ustraši, ko spozna Koso-mapa. Nehote se ozre okrog, potem ps vprsšst "Kaj delaš tukaj f Ravno sem govoril o tebi." "Slišal sem. AU je res, kar si govoril f" "To se vs da. Jas zmerom pravim, da si ti moš in tvoj oče je bil polten moš. Bog mu daj nebe- aa m » »♦ ^: i ;. , <•: n "Ti si rekel, da grel s menoj, če je treba," pravi Kosoman, "Ns s menoj. Sam pojdi v grad, kamor Tsm poz vedi, kdo je dapes prišel. Videl boš, če je res t}iU, ki mu pravijo Jošt Tomo, če ima sina a seboj. Izkušzj zvedeti, koliko čzza ostane tu, kdaj misli oditi in kar še moreš. Vse to mi bol povedal jutri opoldne tukaj le. Čakal te bom. Ali mi bol storil to?" "Vso, vas ksr hočeš. Natanko zvedel, Če ie more kdo." ' "!Je pripoveduj nikomur tega; " ne, da si me videL Jutri se jtovovoriva kaj ve«," pravi Koso- Martin ša ss njim vpije* "Pasi, l do te kdo ne sposna 1% da ae ne aapleteš v sitnosti. Pridi k meni i J *....... »n' ■ ■ »i Ifoaouiari prikima in takoj m gs Msrtin ie ni videL 4 fltrie. Storila se je noč. Temo js bilo, nekdo trka in |0va dekla odpirat. Misleč de bo treba iti k kakemu bolniku, zapazi šele, da zunaj tuli vikar in lije dež, 'vendar pravi: seboj. Del je začel liti, veter je zvišgal. V takšnem času človeku dobro de, če preskrbljen sedi pod streho v gorki steniei in posluša, kako sapa zaganja debele kaplje v zaprto «okno. Svetokriški fajmošter, častitljiv starček, je bil revno odvečerjal in opravil svojo molitev. Videti je molu kakšnih sedemdeset let, in skrb in ialost m mu bere a obličja. Večkret vzdihne, pot« m glevo povesi in sedi tiho. Ksj Je psč staremu motu t Morebiti ga obhaja misel, da je na pragu v večnost, da so njegova leta potekla iivse mu bo ločitj od tegs sveta ter teiak odgovor dejsti večnemu ostremu sodniku f Tegs ne. Vss njegovo Življenje je čisto, priprsvljeg je stopiti pred sodni- Opomin drugih reči mu nevdsjo bridkost* in tefi srce. On je brat nesrečnega llijs, kmetskega ee-ssrjs. Oče njegov, bogst, svoboden kmet, je bil del njegs in nje-govege .brate v neko v klošter v šolo. Ilije je oetel po očetovi smrti gospodsr, on je dokončal u-čenje in postal duhovnik. Pač js kmalu uvidel, še zgodaj uvide), kakšne nesrečne misli goji njegov brat Ilijs. Zdelo se mu je, da namerje vzdigniti se proti goepoaki. Opominjsl gaje večkret lepo, očetovsko, naj si iz glave izbile takšne mizll. Pravil mu je, da svsto pismo in cerkev sapoveduje. ta pokorščino postavljeni oblasti, ne samo dobri, temveč tudi preostri in hudi. Toda vas jc bilo saatonj. Tako je moral pred letom uča-kati strašnih dogodkov, njegov brat je storil strašno smrt. AU mu je Bog na onem svetu odpustil greh t Za to je ftari duhovnik molil, sli zzgotoviti mu tega ni mogel Šiv krzt. Stričnik njegov, Baltazar, Ilijev sin, ta je pregnan, ubežen, brez doma, lagubljen! < Ksj č&da, če je mol potrt ia pobit, da vidno hira. ' Ts reči so fsjmoštru rojile po glavi, Do bi se razmislil in našel tolalbe, jame brati ia svstega pi- — i ■'* *Srf* f ("JU aaetonj! Kdor trka, njemu m odpre. Ti si mlsd, oče tvoj te je sapeljaL Ako bodo videti go- slalM! oči od eteroeti, aU ker je bil Kosonum nenavadno oblečen in je noeil porsstlo bredo, starec svoje-gs bratovega sipe ni spoznal "Kaj bi radi pri vpraša. ' "Prenočil bi rad pri Vaz, strici" odgovori mladi mož. ' Duhovnik ostrmi. V "Baltazerl?" > • "Ali me niste poznali T Res, dve leti je še, ker eem bil zadnjič pri Vaa. Postarali ste se. Fsjmošter vstane in prime Ko-somana za roko. Solza se mu u-trne is očesa. ScdeU. "Oj, prepozno prihsjei, ljubi moj, prepozno. Kaj je z teboj f Dve leti, praviš f Koliko nesreče v teh letih I Ds bi tega ne bil uča-kal I Pa povedi mi, odkod priha ješf Kaj počneš! AU si dobil od-•pnščsnje od gospodske? Od Bo ga?" "Odpulčenje od gospodske, ka tere Vi mizlite, nisem iskal ip gs ns bom, če sc do smrti klatim po gorah," odgovori Kosoman. "Zmerom le takšen, kakor očel Ne, tAo ne smeš govoriti. Ja* vem, da ns smeš očitno pokazati se, skrivati se moreš, kajne?" "Najvarneje je." "No, vidiš, to ne gre. Prav je, de si prilel k meni, ljubi moj! Morebiti ti bpm ksj pomagal. Jaz ne dtorem in ne smem prositi sate. Glej, ker sem brat tvojega nesrečnega očeta — Bog je usmili njegove duše — ne morejo me lehko videti, fjfoda imam prijateljev, ki bodo prosili zate; opat v Kosta njcvici mnogo premore. Obljdbi, de se. poboljšaš in vse se bo nare-dilo. Kajne, da ti je šal, de si po-alušal očeta, ki te je učU napak? "Prositi ni treba zame." "Mora m, mora. Sicer se boš vesisgubU. Rešiti moram tebe, si cer bom teiko umrl. Ko bi ti ve-del, kako hudo je meni, kako me sres boli sa očsta tvojega Starec ni mogel igovoritt "Tudi meni »stric, je huda Til teč ni še končane, Daf bi tege ne bilo, Če prosili ssme, sdsj je zaztonj inldezje nepotrebno. Nečem milosti od ti- hiši, Stih. ki je nikdar poznaU nit pravi !h"o>oman jezno, in oči ae jezvete." Zdajci atopi Koaoman Bil je vee premočen. JHH Bodisi, ds je izšel fzjmolter le ipodje, da se hočeš vrniti ns pravo pot, ti bodo radi prizanesU in postal boš zopet pošten človek. In Bog ti morebiti pusti dolgo življenje, ds boš spoznal, kako zelo si bi zašel. Prosi za to I" JUJ Na krvavih poljanah. ■mmaaHBHHaMmmasmmmBBBmMBi IVAN MATICIC. (Dalje.) BaadeliU so naa med polk, daU nam novo monduro in gorako opremo in odšli amo v bojno Črto v strmo hriba qad Babljem. Ta marš ie bil grd ia naporen, kskršen ai bil šs nobeden do tedaj. Bila je noč in Ulo je nepresteno. Temne ja >Ue teko gosts, da smo m držali drug drugega sa nahrbtnik in se kobecaU po kosjl stezi v vratolomno strmimo. Bilo nes je dvenajst. Gnsl naa je neki korporel k stotnijam drugega bataljona, jo bil ie več dni u Uniji. Pe m je pretrgala vrata in pričeU smo kUsati drug drugega in tipali ln tekali steze- Pa ae jo prfkuenll Peče po akalah navzdol. Tipali smo sa njim, klloall ga, in ko amo ga aatlpfll, smo ga privlskli sopet na stsso. Z nami je lla todi mula, pe smo ji morali tUtyti tovor ne hrbtu, da jo ni ftrmoglevil v prepad. Pa je sdrsnil navsdol Albreht, in ko se je prikobaea! Epet na ateso, smo se pehali sopet ty*proj. In mie je tolchnll v črn prepad, is ksterega smo gs komej izvlekli. Prišli sa&o na vrh, ko jc le šlo proti jutru. Del jo ponehal in pričela je viti burje. POČlveU amo pod drevjem, val premočeni, ŠklopotaU s sob-mi, a la nss se je ksdlla mokrs sopara . . • Oora je bils v%e gosto porssls s smrečjem In bukovjem. Po tri in tri so nes dodelili k vsaki stotnijl. Bili smo trudni ln ubiti. Zaspsl sem, s ms je brcnil poveljnik peto atotnlje in mi sagrotil, da ma nesnani vojnemu sodu. Ko amo se odpočili in posušili, je bilo sopet vse dobro. Oosd nes js ščitil in zakrival požrešnim so-vražnim očem, ki ao IkUile a golih vrhov. Uživali amo gozdni mir ln sa svobodno kreteli po temni tolčevi, grabili si kehbe U bukovih debel, me. šili raze z mehom in ruševjem, eekali ai drve, kukeli menalo, kurili si lelezne pečice, ker v de. >lo je prišle jesen. Lepo je bilo v tem kosme-tem vrbovju, kjer nI bilo e vojnih grošotah ne duha no aluha, kjer ni bilo treba plašne šepeteti In ekrivno kuhati is lukenj in duplin, kjer oo nI bile trebe plaziti po trebuhu, kjer nI bilo trebe požirati mrtvaškega amredu. Uživali smo ple-ninako svobodo, dihali gorski srsk in goadni vonj, gledali navpično doli ne Bebeljsko jeaero in tje ne romarske Svete Vlšerje. Lepi ao bUi U tedni, spme trije, a se hHro minili. Tam bolj je trpela Urina, trenerji in pa oddelki starih črnovojnikev, ki ae pam donašall provijant In stsvbni msterijel v vratolomne ■trmiaer a v- treh tednih saae m spustili sopet ne Be-bali in ie niže v zemljo, tisoč ssetrov gloU.k«, v rudniško rove, po ksterik smo9t«xah ve* ur In prišli sopet ne dan, ko je legel mrak nad Prede. Ima. Izpod acmljs sme privlekli a seboj mrtvih, ld nam jih jo ubUa električna ilea. Teh ' ljudi ni ispremenil bliskoviti smrtni udareo niti, jim spačil obrszs. Bili so kakor živi, kakor da bi mirno spali, ls pod očmi so se jim posnelo temne % lise. Tudi našega Albrehta bi bili skoraj tu izgubili. Po neprevidnosti je zagrabil za žico, zakričal a Čudnim glasom in V hipu otrpniL^sNlegov^ sosed je sepezil opasnost in ga a vso silo odtrgsl od Žics. Pri tsm pa> tudi tega uderil tok in obe ste telebnllf po tleh in lovila vsak svojo dužo. Ko ata jo ujela, sta vstala in ŽU naprej — sej človek vzdrži več nego živsl .. . Albreht nam je pravil, kako da se mu js stemnilo pred očmi, kako da mu je neka strsšna sils krčile telo, keko de je gasila k srcu ... Kafro da so mu jo šo blestela ia čj»e teme krasns dežela, ožarjena od zlats luči, pokrejine, ki je bila miUjonkrat lepša od najbolj ožerjenih doberdobskih noči .. . Samo sa • hip je videl U blesk, ps ga jo nekdo potegnU naaaj — ia vae je sopet izginilo. Sli smo dalje vso noči mimo Strmca, akosi Srednji Lo« Spodnji Log, mimo Koritnice se Bov-eem. Zjutraj smo obležali nekje ob Soči. Zvečer pa neprej v Lepenjsko kotlino in dalje v divjo strmimo. Dospeli smo na planino Duplje, ko ja vstsjal dan v nedeljo 19. septembra 1915. L Češki de-lavakl oddelek je imel mašo v gozdiču. Tu smo počivali, a potem ee razšli na veo ztranl. Zame-nili amo koroški planinaki polk. Drugi bataljon ae je zajedd ne Smohor (1931 m), tretji na Veliki Letne! (2030 m), prvi je ofctai tam daleč na Rom-bonu (2200 m), a 13. stotnije v bovški trdnjavi. Teko je obtičel polk čea vae kruto in debelo zimo prav do pomladi. GradU ai je v pečinahi' barake, sskal v sirovo skelovje svoje gnesds, sa-ščitil m proti plssovom viherju, gorskemu ku-dourju, vsekaval si kozje eter* aad prepadi, del-bel v samote, obllčlT, obdelevtd nedeetopne, sirove čeri, nsprsvljsl in vlačil al drv la deljnih dolin In globin, priprsvljsl si siamki brlog. Neumorno ee deleli ljudje, podnevi vlečili kot mravlje, ponoči kleaeU, de bo )s ugodnejšo gnesdo, topejle, de bo lo slajla apen je pozimi. ~ Nsše mogočno gorovje, vrhovje, pečine, čeri, prepedt, ledniki plazovi I Oko ae mbrs objeti, ne more prešteti vseh teh obodnih in večnih vrhov, tek ressežaih jotdov tsm doli po dolineh. Divno jo po golih vrhovih, kjer kreljuje mir, kjer snive veličestvo prirode, dlvnost lepote odssve v Me-stečem sijeju srebrnih vrhuncev. Vid jemlje žarke luč solnes. ki žsri ob bele pečine od sere do mrake. vid jemlje bengelake luč žaromete, ki Uje čea ostre čeri od mraka do dne. Oora, naše gore! Sprejele ste naa na trda sveje remena ob dneh bridkosti In nesreče. Kdo jo vitji od aaaf Ls le keaičaatl vrh Krne, s ko-teregs svetijo pofrešne, sovražne oči la nam kali jo gorski mir in gorsko prosteet. U ie mogočni Triglev Um sedi je višji, ki kljubuje vsem se-• meljskim atrahotam ia ki ga ne dosega vojna na. d loge. Kdo jo ie višji od naa ubogih črvičavf No eeeer ne kralj. Tam deU v niiavek raassjajo kuga in smrt (Dalje prikodajič.) "To se bove še Štrlel Btorii bom ps, kar sem si nsmenil.'' "Ksj si namenjen storiti!" "K Vam sem prišel prosit nekoliko denerjs.' "Kolikor imam. vse ti dem, Baltazar, samo poslušaj me." Rekoč fajmošter vstane in odpre omarico. "Vzemi, kolikor hočeš, mnogo nimam." I*, / \ Kosoman vzame nekaj malega. "Zdaj povej, kaj misliš storiti! Ali bo tsko, kakor pravim jaz?" Kosoman upre oči v tla, prccej pa se skloni pokonci in nekako od-važnor pravil "Strici Legal ne bom, poresnici vam povem, ksj lim. Nikar me ne pregovarjajte. Zastonj je. Glavo za glavo) Jas moram enega tistih dobiti v roke, ki so mučili mojega očeta. Glave za glavo, to sem se zaro-til." Kakor bi treščilo vanj, se zgrudi stari duhovnik na stol. Nobene besede ne more izpregovbriti Sre-po glede stričnil^a. — "Enega, in aicer poglavitega imam že na aledi in gotovo mi ne uide. Kadar bom izvršil svojo dolžnost, potlej se vrnem k Vam in videli boste, kako bom pohlepen. Zdaj pa očeta svojega ne smem pozsbiti. On bi tndi ne bil kar tako pustil, ko bi bU kdo meni kaj storil." | "Moj Bog!" vzdihne stric. "Lehko noč, pri tas ne smem ostati," pravi Kosomsn odhaja je. <. " Baltazar 1" kliče fajmošter, ko so se saprla vrata sa Kosomanom. Toda Koaoman nI elišal tega ldica, ali ga ni slifati hotel, ne vemo. K stricu ga ni nazaj. Da ubogi starec to noč ni sstis-nil očesa, si je lehko misliti Ilijev sin pa je prišcdši is stričeve hiše, pod pleščcm skriti moč opaaal pri-roČneje, zzvil sc injkrcnil od Sv. Krila proti ftrajbarskemu turnu, ne mene ae za dež in vihar, ki sts gin pikala okoU ušes. Nedeleč od grada jo stala samotna koča, kjer m jo še svstUa luč. Tam potrka Kosoman na okence in zakliče: rliertln, odpri!" Vrata se odpro, Kosomsn stopi v velo. Nedolgo potem ugssne luč in sliši so iz koče le poluglssen pomenck.— (Dalje prihodnjič.) aia. anteni la, Mislim, da si tudi ponoči ne da mi Ivan Oankar. Sanje infanteris-ta Blaža. Zašel eeip bil v kraje, ki so mi 1>U1 bolj tuji od same devete deže le. Ljudje oo tam Šo govoriU i človeškimi glaaovi in besedsmi, ali kar so govorili, sem komaj na pol rszumel. Zdelo ee mi je, de bledijo vsi v nekakšni omotici, da m jim je bila pamet prečudno raz-bolclz, tako de kriče razdraženi brez vzroke, begajo venomer in zaihi ne vedo, ne čemu, ne kod. Kmalu mm jim bU podoben tudi in če bi ae videl: "Pravi, da se mu je prikazal, prav zares, ob belem dnevu, no v sanjah. Vprašaj ga, pa ti bo po vedal aem. Nič ne skriva drugim te čudežne prikazni, te zvojo no-sasiižsne sreče. In čeprav se mu je zmedlo v pameti I Bogat je, be-getejčl od nes vseh, seto je lahko sulenj bres srsmote in brez škode. OJ, da bi vsskdo nosil med nami v eebi tsko toplo leč, msraikdaj bi ga ne zeblo, marsikstere sence bi ne bilo I* Ts bo umrl smehljsje in bees strahu, kekor ds bi stopil iz mrečne veže ne svetlo cesto." Tisto noč se mi je ssnjelo o In fanterietu Blažu. Z zlato alorljo nebeško je bil kronan, aoail pa je poevslkano in zamazano moaturo. • Drugi dan koj navaezeodaj sem gn videl ne dvorišču. I v jo mu je vtaelo od košstih brk; jutro js bi »o mrzlo in megleno, v ogledalu, kakor eem bil še prvd štirinajstimi dnevi, bi oetrmri in se ne hi spo v resnici je človek med nami. To je infante-rist Blaž, služabnik služabnikov. Zarana, ko mi drugi šo trudni, neprespani in premražeoi zehamo na slami, opravijo infanteriat Blaž posel in službo za lenuhe. Ni go dela, de bi ze ge branil, narobe, še aem ae pehe za njim. X metlo ln cunjo v roki ti hodi ves božji dan po dvoriščih, stopnicah in hodnikih; če bi imeli prašiče, ki jih kr-mil, če bi imeli krave W jih molzel '8 frajtarjem AneHnom, ki je hU nerodnim ljodem varuh in kažipot, zre stopale počeši po keese-nitih etopnirek ter svs ŠU mimo lefenteriate, Id Jo e brezove metlo blatni hodnik. PoeUren, saketem človek Je bil in zenskemo ru; jesti ge nisem videl ie nikoli. Ds bi mu ukazali uši lovit, bi jih lovil, ie smehljaje bi jih lovil -, ker smehlja se zmirom.^ Do hvaležnosti mu ni, pa je tudi ni deležen; prav tako malo mu je do posmeha in žalbesede; smehlja se in gleda veselo s svetlimi očmi, kakor da bi rekel: Oj, gospod, kako pravična js tvoja beseda in keko zelo jo zaslužim 1 "Koj m mu je zmedlo v pometi?" Frajtar ArseUn se je zesmejel na glps. ' ^"Ds bi so nam bilo vsem na tako sorto . . . blagor nam!" dla sva preko dvorišče in mimo strsže na cesto. V mislih mi je bil infsnterist Blaž, pohlevni slu-žabftfk služabnikov. "Pa sej Je bolspl" sem rekel. "Ko, je stal tam s tisto .brezoVo metlo v roki, je bil podoben zmr-ti." "Seveda je bolan, jetičon jol b povrhu je bU Še ranjcif, naravnost v pljuča jo je dobU. Zdi d» mi, da nalašč zatajuje kašelj, sato. da bi drugih ne motil ln žalil. Morda hodi kaUjat na stranišče." V "Kaj Je na fronti?" "Pet meeecev. Ob Dnjestru jo jc izkupiL In ko jc ležal v Špita-lu, se mu je prikassl sem Jezus Kriatua." i,: Stopil sem k njemu, da bi ga ogovoril, beseda .pe mi je oetala nema na jeziku. Njegovih oči, mislim, da me je bilo strah. Svetlo-sinjc so bile, nastežaj odprte, njih pogled je bil mehak in udan; ali v njih globočini, ne dnu čiste vode, je ležala nedosegljiva skrivnost, ki je gledsla name kskor ns tujca in grešnika. Šel sem dalje in čutil sem prav natanko pogled* teh svetlosinjih oči na svojem hrbtu. Zaskelolo me Ja f Uca, Vrnil sem m ponižan in razdražen. "Infsnterist Blaž, povej no, keko je bilo, ko sta ae pobratila a Kristueom!" Nič preveč' ni bil oeupcl, smehljal oe jo kakor ponavadi, gledal me je mirno in prijazno. "Nisva se pobretils; kako bi se Bog pobrstil s takim . . . ? AU usmiljen jo bil z menoj, ko sem bil v nesnani sili. Takrat fo rekli, da mi je smrt že bUsu; ponoči sem jo videl sam, ko se je nagnUa čez moje vzglavje; mrsla jc bUa tako močno, da opm slano čutil na licih. Po kosilu so šli vsi na dvorišče, tudi tisti, ki so šepaU ob palici) ker sunsj jo bUo gorko solncc. Meni ps je bilo sitno In žalostno, da sem bU sam. Ta zadnji, preden je duri seloputnil, je £e rekel "Boš veniru umrl! — Čakal sem smrti v strahu božjem, kakor se spodobi za kristjene. Mnogo sem storil grehov v svojem življenju, mnogo in vcUkih; stali so tam kakor črni kantoni kraj ceste ... Ti Že vol, moj Bog, kako je bilo! — mm rekel. Ko mm to rekel v ovojem keeanju, Oo sc nastežaj odprla veUka vrata, ki oo bila smirom zaklenjena. Prilel jc Jezus Kristus, v tistem svojem rdečem pleŠSu, ki eege od vcatu do trležnjcv. Vesele milosti polne so bile njegove oči, od okna Jo sijalo solnce aa njegovo evetlo brado. Začudil se nirem nič, vse je bilo kskor ukse. Vstel sem, nstaknil sem si copste, prijel rac jo sa roko in šle sva na dvorišče. Se sdsj oe mi čudno sdi, keko m Je zgodilo, de nisvs tam srečale nikogar. Z dvorišča sve se nspotils ne vrt, vrte ^a polje. Ns snega ni bUo, ne slane; seralje jc9evetels bres streho in bolečin, kakor v tistih Mh. ki jih sfej več ni. Sls svs, ilo; držal me je se roko, ispregovoril ps nI besede, tudi osrl m ai nsme, vedel pa sem, ds misU na me venomer. Kako sva m vrnile in kedej. ne vem nič toč; aH ko sam aa vrnil, fsm bil sdrsv... In smirom gs vidim." Se mi Je bito, da M m sesssojel, ko m je vpraianje zapeklo na □stnieah. "Prerijo, de si bil ne fronti?" "Bil sem!" "AU ai ubil Bovške?" "Somi Knega sem aebedel s be jonetem, prsv ko ae Je bil ob ko-renini spotaknil... naravnost ple-nik je i trebuhom v not brogege Jezaple. ter telebnil kakor Ustrelil sem jih troje; trojo vem. Eden je bil <-, sto mlsd fantek, pol ure kasnej« ga videl, naravnost v usta ga bil sadel; tam je ležal na Z razprostrtima rokama, ka-kor na križu razpet . . ." "Pa ti nič ni žal ... aa tega fantka vsaj?" "Čemu?" ae Je verno aačudil mng^mibF* ■ y X- -'J. "Ali bi spet iel na fronto?" , "Kskor peč ukažejo!" Mirne ia krotke eo bile njegove oči, iz njih globočine je gledal mm Kristus . . . Črna bolest js segla y mojo dušo. IZ PRIMORJA. Položaj tržaških kovinarjev. --Položaj, v katerem se nshsjs kovinarsko delavstvo Julijske Benečije, je obupen. Dan zz dnom so odpuščsjo še itak redko zaposleni delavci. Dan za dnem se množijo vrste brezposelnih. Kani plovemo ?;.-.,' K 7«, ■ >'-, • Pred letom in pol, ko smo kovi. narji občutili prvi udarec reak« i-je, ko amo morali kloniti zaht< -vaig gospodsrjcv, so m oni izgo. verjeli, da ao pleče delavcev previsoke ter da oni ne morejo delat i konkurenee, katera je potrebna ze obetoj industrije. Delavstvo je privolilo sli bolje rečeno mora-lo je privoliti. Ampak kljub temu ae položaj ni izboljšal, temveč poslabšal. Seve, da pri tej priliki ni manjkalo izgovorov in obljub. Vsi so ohljubljaU od najmanjšega do največjega. Celo ob prinki o-biska krsljcve dvojico v Trstu, jo v pričujoenosti kraljs, bivši minister dela obljubil vse mogoče. Ali obljube so ostale le obljube. Kdor hoče videti pofledico obljub, naj gre mimo ladjedelnice sjr. Marka. Ni trebs da gre noter, pa bo videl koliko veljajo vse ministrove be-serle. Ta ladjedelnica, v kateri jo bilo zaposlenih nsd 2000 delavcev je dsnes mrtva. Več ali manj v enakem položaju se nahajajo dru* ge tovarne, kakor n. pr. sv. Rok, Pole, Tržič in tovsrns strojev pri svetem Andreju, ksters je pa ssdnji čes začela izdelovati Diemlove motorje in skrčila svojs delavstvo na eno tretjino. Seve. da oo ob priliki prihode fsšistov ne vlado nekateri upali, da se bo-de položaj zboljšal, ampak še tisti nekateri zo danes razočarani. Ali tega ni ie vsega konec. Kapitalistično nikdar sito ^relo nima le zadosti, sopet se priprsvljs, ds prissdene zaposlenemu delavstvu nov udarec a tem, da mu zniža plačo. Koliko čaza ie? ■i i v* h \ Delavee. f KNJIGE KNJIŽEVNI KATICI S. N. P. J. v _ v Književna matica Sloveti: ske narodne podporno jed note je Izdala in Ima v zalogi aledečf knjige: Slovenzko-angležka slov uioa. Dodstek raznih korist nik informseij. Pins trda vezbe. Cone |2.00 s poštnino vred. Jlmmio Higgina. 8pisa! Upton Sinclair, poslovenil I van Molek. Poveet iz življe nje ameriškega proletarija ta sz čass velike vojne. Tr da vezbe. Genz $1.00 z poštnino vred. ^ ' SaJodaloL Spisal Ivan Mo lok. Poveet ii doslej ekrite ga koee življenja elovenekih delavcev v Ameriki. Trda vezbe. Cena $1.75 s poštnino vred. biogeneaije. Spisal Hourerd J. Moore. poslove nil J. M. Zelo podučne kaji gs, ki tolmsči mnoge natnr ne mkone in pokazuje, ksko ae splošni razvoj ponavljs pri pommezniku fizično in duševno. S eUksmi. Trde vezbe. Cone $1.50 s poštnino vrsd. Zadnji dve knjigi ,nero leni skupaj, dobite se tri dolarje. Vso Ittri knjige is šest dolarjev. Vredne so! Nsročbe. a katerimi js pe H