večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ot> £5. ari zvečer. Uradniatvo In upravništvo: Kolodvorske ulice Itev. 15. — Z urednikom so more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure. — Rokopisi ae ne vračajo. — Insorati: Šoststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje »e popust. — Velja za Ljubljano v upravniStvu: za oelo loto « gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., požiljatev na dom volja mesočno 9 kr. več. Po pošti volja za celo _______________________ leto 10 gl., za pol lota 5 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za joden mesec 86 kr. __ Štev. 95. V Ljubljani v torek, 28. aprila 1885. Tečaj II. „Slovenec“ o zadevah dolenjske železnice. V včerajšnjem našem listu je gosp. profesor Suklje razložil stvarno in jasno, kar je govoril ali pisal o dolenjski železnici. Priporočamo dotični članek pazljivosti svojih čitateljev. H krati ‘-se je pa v isti zadevi oglasil tudi „Slovenec“. Obrnil se je sicer zoper Šukljeta, a veseli nas, da je, n\est0x£LOLovrgel, tudi on gosp. Šuklje- tem gamenom namreč, v™ gnmniftiL A. -Slovenec1* ima žlahtneie čntn ter .piše: „Ko bi t^vo-izj^p odobril. »Prejšnji in' sedanji naši Polanci tako piše „Slovenec“ — so poudarja silno potrebo dolenjske železnice (saj to vsi vemo), zajedno so pa opominjali, da dežela kranjska in naše občine nikakor niso v takem stanu, da bi mogle z lastnimi močmi to delo pričeti, Se manj pa je izvršiti, ampak da se mora to goditi (čujte!) kolikor mogoče na državna trošjee.- Kakor__da drugače! „Vsled teh vztrajnih razgovorov (po- aucev), prošenj in priporočil (tako »Slovenec« Je piše) obljubil je (čujte 1) g o s p o d k im čii a k i inister uže lansko leto, da hoče reč po vsej Podpirati, &ko dežela kranjska in ^2jaMezniki pokažejo, da se (ravno kar' Piavi tudi gosp.gullj e) vTr e s n i c i zanimafo želftxiLuio. In da bi se tem željam gospoda kupčijskega ministra (nadaljuje „Slovenec“) vstreglo, delali so naši državni poslanci (prav dobro 80 borili!) v deželnem zboru (gosp. Šuklje z njimi vred) na to, da se je v zadnjem zasedanji dovo-10 o000 gld. (izvrstno!) za merjenje ali tra-siranje dolenjske železnice." . , gfl tem j^em bi moral vsak_misliti. da ne 0 tej zadevT^gftce več črhnil „ tiJrrgk—»fclčftl1 iro i* e c e- p fc u ■; ki" ga priporoča prof. Suklje (po kakem receptu?), imeli bi bili dolenjsko železnico uže davno in bi ne bilo treba čakati še le njegovega posredovanja, ker nobena vlada ne bi ljudem branila, delati železnico, ako jo hočejo delati na svoje troške." In dalje stoji v „Slovencu“ (komaj verujemo svojim očem!) črno na belem: „Po prizadevanji_naših -državnih poslancev bodo glavni troški (tedaj glavni, a ne vsi troški, to priznava tudi „SIovenec“) za dolenjsko železnico zadeli d ržavo: do nasv etu -----j „-------------------------- - j (čujte! čujte!) gosp. prof. Šukljeta (kje .palis-ta aasy&t?) hi pa zadeli vsi troški d RŽPiln..Kran.i s k o,' oziroma prebivalstvo dotičnih okra ev“ (!!). Kje je to „Slovenec“ našel? S kom Sfe loče norca delati, s prof. Šukljetom ali s svojimC Statelji? Kaj nam kvasi MSlovenec“, ki hoče ^resnico" zagovarjati? Kedaj in kje je Šuklje priporočal recept, kje je stavil kak na-svčt, po katerem bi morali Dolenjci železnico delati sami, ali pa tudi le večidel sami? Recept Šukljetov ni nobeden drug, ljppn tisti ki ga 'priporočajo tudi kranjski pnslanri, in ki ga pri- poroča. (tudi po nSlovenčevih" hesednM kW.ii-ski miri%^^f!!fftH,a, hh glasi kratko Listek. O napovedovanji vremena. (^fedaval v KrSkem dnž 26. aprila 1885 Ferd. Seidl.) Ni še pojenjalo občno zanimanje ob velikih ? ektričnih iznajdbah zadnjih let in uže počenjajo lzilen&dne pridobitve jedne najuilajših znanostij Meteorologije — nastopati pot iz sobe učenjaške v Najširše kroge. Sicer so ljudje uže v starodavni preteklosti ISSli6Vali 0 vremenskih prikaznih, ki so jim Bedni n 1 cIIloIlD»l“ r“ 1 P ijazne, sedaj sovražne in cel6 strašne VnlitT « J *i.i: Tr»v Ono VPliv sol n ca na vreme razvideli so kmalu, je, ki vedno ponavljaje stvarja dan in noč, ®° m poletje, spomlad in jesen in tako vtisne ren“enu poglavitne znake. Ali tudi mesec zopet in zopet prepotuje °k neba, dozdevno kakor solnce spremljevalec etulie, in zatorej je kaj lehko nastala misel, da mesec vreme „dela“. Prva uloga je pač ostala j^gočnejšemu solncu. Nestanovitnost vremena razdali so iz nestanovitnosti meseca. Se v starem Veku dodejali so tema voditeljema vremena pet ^delavcev. Ti sedmeri: soluce, mesec, Saturn, Ju- Naj storijo udeleženci, kar morejo, naj po &$jo — ker so (to vemo tudi mi, ne samo B^lo Wjnec“) žalibog ubogi — vsaj svojo dobro vo lW, in izdatne, največe podpore smejo priv Čfakovati od vlade in od državnega zbori. Ima morda „Slovenec“ kak drug boljši recepti? lq na dan z njim! /j Pa kaj hoče imeti on drug recept, kaj hoče kazati svetu svojo modrost, ker nam v tistem članku, v katerem stojč gmijmedene, vp.r, kn ne*. dano hpgpdB prav odkritosrčno sam pravi, 5a se le, kakor lani, tako tudi letos, namreč te dni, ko so bili naši državni poslanci z grofom Hohenwartom vred v avdijenci tudi pri ministru baronu Pinotu, „še jasneje kakor iz pogovora z g. ministerskim predsednikom pokazalo, da bode glavne (tedaj ne vse) ™ Hnieniskn železnico—areyzela država11 Ckar trdi tudi fyikliel ^a.J»OyaJO po ministrovih besedah nipjpirj dnHčni ki-nri-in dežele (kakor druge, tako tudi naša) pokazati svojo dobro volio. da mora torej dežela kranjska gledč dolenjske železnice storiti, kolikor more zmagovati" (tedaj ne Sričakovaji). Ravno to in samo to je trdi n priporočal g. prof. Šuklje. Čemu se ie torni frlnni' Ne ^ vt^mo nrav pv«v 7^Uai- a to je jasno, uA"'yUlli iKTTroTffenf^ioTrdil Šukljetove besede, ki jih je hotel krivo in slabo tolmačiti. Šel je nSlo-|, renec“ všn s tem namenom, da bi preklinjal i na vse zadnje je moral nehotč — blago s la v■ | jati. Bolje bi bilo, se vč da, zanj, ako bi bil svojo modrostjo ostal doma. ^ piter, Mars, Venera in Merkur — imenovali so jih planete — oznanjali so gorkoto in mrzloto, dež, vihar itd. Dobrovoljnost so pripisovali Jovu in Veneri, zlobnost Martu in Saturnu, Merkur je časih dobrohoten, časih hudoben itd. Kedo bo dandanes verjel takim povsem pražim izmišljotinam? In vender so marsikje še kakor gola resnica ukoreninjene. V dokaz temu imenujem le Knauerjev stoletni koledar. Ta ošabno nazvana knjiga ima vremenska svoja prorokovanja le na podlagi onih izrodkov fantazije sestavljena. Vsakemu letu je v nji na čelo postavljen vladajoči planet, in od njega naravi je zavisen vremenski značaj vsega leta. Prorokovanja se tedaj ponavljajo vsako osmo leto. Lansko leto je dobilo solnce ono častno mesto in prorokovanje je zatorej bilo: leto bo vseskozi suho, srednje, gorko, le malo mokro, jesen in pomlad bosta precej suha in lepa, dozorelo in zmrznilo bo zgodaj, vender pri zmerni mrzloti; leto se prične z osornim neprijetnim vremenom, a kmalu se zopet izboljša itd. — Isto veljavo kakor Knauer na Nemškem ima Mathieu de la Drome Francozom, in v mnogih iz-tisih se prodaja njegov prorokujoči koledar po prav nizki ceni. Na pragu. Dne 22. aprila je bil slovesni zaključek dr-avnega zbora, poslanci so šli na razen, seboj so zeli cesarsko priznanje o vspešnosti njih šestletnega delovanja. Prestolni govor vzbudil je pač radostne čute pri vseh vernih narodih širnega cesarstva. Z nova čuli smo s presvitlega prestola svečano izjavo, da so vsa plemena, zastopana na Najbolj razširjena je še vedno vera, da mesec prav izdatno vpliva na vremenske prikazni. In vender je le del onih po polnem izmišljenih razmerij, v katera so zlasti srednjeveški zvezdogledi stavljali svetovna telesa proti vremenu na naši zemlji. V skrivostnih besedah so pravili, da rastoči mesec pospešuje vsakeršno rast na zemlji; zatorej je treba ob rastočem meseci travnike gnojiti, da bo rasla trava; ob pojemajočem pa naj se gnoje njive, da bo pojemal plevel, in oni, ki si ob pojemajočem meseci d& lase striči, postal bo zgodaj plešast itd. Mesecu se nadalje pripisuje sprememba vremena, kadar koli se on v novi podobi prikaže; posebno polna luna ima moč razjasniti nebo. Ako le pomislimo, da vsa mnenja o uplivu zvezd na vreme nimajo nikakeršne razumne podloge, čudili se bomo, da se deloma še dandanes verjemo. Čez vso potrebo so posebej razni učenjaki natanko dokazali, da mesec nima z menjavo vremena čisto nič opraviti. Napisavali so na pr. skozi več let pooblačenje neba o prvem in zadnjem krajci, o polni luni in ščipu, in pokazalo se je, da je nebo ob vseh teh dobah povprek v jeduaki meri prepreženo z oblaki. avstrijskem ozemlji, v isti meri deležna cesarske milosti in očetovske ljubezni Najvišjega nam gospodarja. Posebno znamenit pa je bil konec prestolnega govora, kateri poudarja z vso odločnostjo, da bode vlada i na dalje vztrajala na sedanjih potili. Razmerje avstrijskih narodov do presvitlega vladarja je tako srčno, tako moč&n je dinastični čut v naši monarhiji, da so pomenljive cesarske besede sigurno globoko se utisnile slehernemu zvestemu avstrijskemu državljanu. Končana je tedaj funkcijska doba odstopivšega državnega zbora, in za vse dežele so uže določeni volilni dnevi. Volitve so pred durmi, stojimo na volilnem pragu, povsod se je uže pričela živahna agitacija. Vprašanje, koga izbrati v bodoči parlament, komu izročiti težavno, a častno breme državnega poslanstva, je tako važno, da se mora resno razpravljati v vseh krogih, pri vseh volilcih, od denarnega velikaša pričenši do ubornega pe-takarja, v blesteči palači nič manj nego v pohlevni kmetski koči. Dolžnost naša je tedaj uprav državljanska dolžnost, da se odločimo najprej gledč načel, potem da si bolj natančno ogledamo kandidate, katere nam priporoča ta ali oni odbor, ali ki se sami direktno in indirektno ponujajo vo-lilcem. V istini, „resni dnevi" so pred nami, in najvažnejše vprašanje čaka naš narod, vprašanje, katero se glasi: „Koga_bociftJzvjQlili, da bode v naj- sarstvu?" Čisto naravno, da ga uže pretresajo slovenske novine in nikakor nismo bili iznenadjeni, ko smo baš te dni v „Slov. Narodu* čitali o istem pri kraji. Niti tega ne moremo trditi, da se ne ujemamo z njih vsebino; theze, do sedaj proglašene po pisatelju S—cu, so tako splošno veljavne, da se jim sigurno noben Slovenec ne more protiviti, naj uže pripada tej ali oni narodni stranki. Ali baš radi tega, ker so omenjeni članki navzlic svoji theatralični našopirjenosti konkretne vsebine po vsem prazni, se tudi pri najboljši volji nanje ne moremo ozirati. Znamenita je v »Narodovih" člankih, koje g. S—c pripravlja pod naslovom: »Resni dnevi“, le čudovita logika pisateljeva, za kojo ga v istini ne zavidamo. Le en slučaj izmed obilih, da spoznamo moža, kateri se je za mentorja postavil slovenskim volilcem. Takoj v prvem članku je nas obradostil z odkrito izpovedjo: „ Vlada nam je nekoliko prijazna postala". In ker je mož nadaljeval v istem tonu, poudarjajoč: »Jaz sem danes toliko optimist, da upam, da počasi, če ta sistema še dlje časa obstoji, še več do- ministerstvom, proti kateremu v boj pozivlje narodni naš čut z uničujočo obsodbo: »Vlado imamo, ki nas zaničevalno davi kakor prejšnje". In stali smo tu, pobiti in poparjeni! Pred seboj smo videli slepca, ki se ljudski množici ponuja za voditelja, moža, ki sebi pripisuje zmožnost, narodu svojemu izbirati poslance, morda cel6 naposled čestito lastno osebo predstaviti rojakom svojim v beli togi državnozborskega kandidata — ob jednem pa samega sebe in dnevnik, ki mu je gostoljubno otvoril svoje predale, z logiko osmeši, katera nobenemu tretješolcu ne bi bila dovoljena! S topovi se vrabiči ne streljajo, in z g. S—cem resen list niti polemizovati ne more! Toda če uže gosp. S—c slovenskemu narodu navzlic svoji gostobesednosti ni mogel popisati pravih kandidatov, kake možake nasvetuje »Ljubljanski List" slovenskim volicem? Prva lastnost, neobhodno potrebna vsakemu, kateri roko steguje po državnozborskem dostojanstvu, mora biti tvorno domoljubje in ne-omahljiv značaj. Ne treba nam z nova poudarjati, da se nravo slovensko _domaliu.bje nitj misliti^ne moremo, v-jinsnrntji z oR^žilkaystrijsko državno idejo. Da neznačajnega veternjaka ne bodemo priporočali slovenskemu volilcu, da ne bodemo možč zagovarjali in ponujali, kateri se borč le za lastno korist, a ne za občni blagor, razume se itak samo po sebi. »črne vladne živine" dosihmal sicer še ne poznamo, »Slov. Narod" bode baje mnogo bolj strokovnjaško izvežban v živinoreji nego mi — toliko pa znamo, da vsaj sedanja vlada, kateri cel<5 najhujši protivniki osebnega poštenja ne odrekajo, za bizantinsko večino sigurno ne mara. Jedno pak mora jasno biti volilcem! Ali bolje kaže, .ravnati se po nasvčtu naših prenapetežev ter kljubovati vladi, katero podpirajo vender vsi naravni zavezniki slovenstva v celi Cislitvaniji, ali pa je tudi slovenskim državnim poslancem v soglasji, s Cehi, Poljaci in konservativnimi Nemci podpirati Taaffejevo sistemo, katera je celo po lastnih be- bimo", mislili smo si, svetega veselja polni: Glejte, liedah »Slov. Naroda" vender le koristna našenw saj je vender enkrat tudi slovenske radikalce sre-N '-Jfe™. - ipirali zvoju? Naravno, da bodo slovenski poslanci pod1- čala pamet! Ali deset vrst spodaj nas je hudo- |lpiraTi ministerstvo le toliko časa, dokler se dejanja, mušnež zopet strmoglavil iz vseh sladkih iluzij, izlivajoč polno kupo svojega srda nad pregrešnim Mimo napovedanj vremena iz stanja in barve zvezd, zlasti meseca, napravili so si kmetovalci posebna vremenska pravila in pregovore, in sicer deloma na podlagi izkušnje, deloma pa spadajo tudi v praznoverstvo. V nekaterih krajih pravijo: „40 dnij po prvi megli, pride prva nevihta." Zakaj bi se nevihta po tem ravnala, to pač zdravemu razumu ni razvidno. Drugače je s pregovori, ki jih je učila skušnja. Ti imajo mnogokrat jedro resnice v sebi. Ne le pri nas so znaui »ledeni možje". Nemci jih imenujejo uže davno »die drei Eismiinner" ali »gestrenge Herren" in tudi Francozje se bojč „les trois saints de glace". In res premnogokrat sredi meseca maja nastopijo mrazi, vender se ne ravnajo točno po dnčh, kadar stojč oni možje v pratiki. Kmetovalci, ki so mnogo let razumno opazovali in primerjali vremenske prikazni v svojem kraji, pridobč s tem prav pomenljivo znanje o bodočem vremenu. Iz tega razvidimo, da je opazovanje in primerjanje vremenskih dogodkov prava podlaga, na kateri je edino možno spoznati zakone, ki vladajo v ozratji. njegova ujemajo z njegovim programom, kateri je ravnokar še v prestolnem govoru dobil Najvišje Na kolikor več let se opirajo izkušnje, iz kolikor večjega dela sveta so posnete, tem trd-neji je temelj razumnim sklepom o menjavi zamotanih vremenskih prikaznij. Zatorej so v tekočem stoletji na tisoč in tisoč krajih vsega sveta postavljeni možje, ki natanko opazujejo dotične razmere v zraku, ter pošiljajo svoja opazovanja izvedencem v glavna mesta, da jih ti primerjajo ter uredč in tako najdejo postave, po katerih se ravnajo premembe v vremenu. Komaj je dvaindvajset let, odkar je napočila znanju o vremenu nova doba in uže si. je pridobila meteorologija občno priznanje. Glavno orodje meteorologom je barometer, ki naznanja pritisk zraka. Kadar se ta zmanjša, tedaj živo srebro v barometru pade, kakor hitro pa zrak z večjo močjo pritisne, vzdigne se tudi živo srebro. To se zgodi, kadar se zrak ohladi; ono, kadar se ogreje. Zatorej lehko razvidimo ob goreči sveči v malem, kar sledi iz imenovane premembe topline zraka v velikem. Ako držim nad svečo ozko progo tenkega papirja, vzdigne se le-ta, ker je razgreti zrak nad plamenom lažje in se torej vzdigne; če pa pribli- i žani papir plamenu ob strani, potegne ga tok hlad- odobrenje. Pogodba, katera se molče skltne med ministrom in njegovo večiuo, ni jednostranska, ona veže obe stranki, je skozi in skozi bilateralna. Tudi Ta&ffe nikdar ni zahteval, da bi slovenski poslanci svoje narodno prepričanje žrtvovali ali zakrivali vladi na ljubo; tega pa tudi mi ue smemo pričakovati od njega, da bi čudežev delal, da bi mahoma predrugačil zgodovinske razmere, katere so čestokrat močnejše, nego si sami predstavljamo. Pošljite tedaj, volilci slovenski, na Dunaj — nikakor ne »prosjakov", z njimi nikomur ni ustreženo — pošljite zavedne, r jazu mn e rnožč, ki imajo srce za svoj rod, ljubezen za svojo domovino, ob jednem pa zmožnost, zagovarjati vaše želje in pogum, pred svetom braniti vaše pravice! Jedno se mora pač priznati »Narod “ovemu sotrudniku, da je za karakterističen izraz obogatel našo politično terminologijo. Kako lepo se glasi njegova krilata beseda »Stimmviehf*! Mi se v6 da sije ne bodemo prilastili; spoštujemo preveč vzvišeno dostojanstvo narodnega zastopnika, in niti onih poslancev ne bodemo označili s to žaliluo tujko, kateri drugega posla nimajo v državni zbornici nego da glasujejo po klubovih sklepih ali k večjemu v seji predlagajo »konec debate." Vender ne smemo slovenskim volilcem prikrivati gole istine, da je namreč skrajni čas, pri izbiranji državnozborskih poslancev gledati ob jednem na st rokov-* njaško znanje, na splošno izobraženost in govorniško zmožnost posameznih kandidatov. Ne zadostuje, da je poslanec vnet za prava načela, znati mora, jih zastopati v pn-merni obliki. Parlamentarna doba, v kateri bode odločevati bližujočim se volitvam, je tudi za nas tembolj znamenita, ker je prihodnjemu državnemu zboru naloga, obnoviti pogodbo z Ogersko, in ker je to v neposredni zvezi z naj" važnejšimi gospodarskimi težnjami cislitvanske državne polovice v obče, posebno pa slovenske domovine. Usodna zmota bi bila, ako smo pri teh obravnavah zastopani po možeh, kateri razmer ne poznajo ter ne umejo varovati naše koristi. Vzemimo le vprašanje bodoče dolenjske železnice in njeno nadaljevanje preko Kolpe do hrvatsko-dalmatinskih prog, in najpriprostejšemu volilcu mora biti jasno, da za tako pogajanje potrebujemo ne le narodnih in značaj n ih mož, temveč ob jednem nadarjenih govornikov, kateri se študij in dela ne vstra-šijo. Na te tri lastnosti bode se tedaj ozirati volilcem slovenskim. Ako se posreči, izbrati kandi* date, kateri v svoji osebi združujejo vse te pogoje, potem bodemo z mirnim srcem se podali v volilno borbo ter srčno prestopili prag boljše bodočnosti! nejšega zraka okolice, ki se od vseh stranij p°' mika k plamenu. Mislimo si primer, da se nad Ljubljano zrak nerazmerno ogreje, kar bi pokaži padajoči barometer. Tam se zrak po^kne navzgof' od vseh Sitrapij Krapjske pa bjL, zrak prat' glavnemu mestu. To gibanje p,a bi Kranjci čutil* kot veter, in sicer oziroma, sevevpi vzhodnji, južo' in zahodnji. Ker pa zemlja ne miruje, ampak se vrti okrog svoje osi, vetrovi ne merijo naravnost proti središču, nego zasučejo se nekoliko, in sicer tako, kakor če kazalec na uri pomaknemo naz»J-Nastane tedaj vrtinec, kojpga središče bi bila naša metropola. To bi se posebno razvidelo, ako bi 1 vseh krajev dežele zaznamenovali mer vetrov n* zemljevid Kranjske s črtami, na priliko s pušč*' cami, ki letč z vetrovi. Barometer bi stal v Ljub' Ijani najniže, proti periferiji pa zmerom više. Za' dostovalo bi pa, ako le poznamo stanje barometru ob tisti uri in minuti od; povsodi. Ako bi potei11 na zemljevidu s svinčnikom potegnili od kraja d° kraja, kjer stoji živo srebro jednako visoko, ,,a' stale bi okolo Ljubljane krive, sklenene črte, ki J1 imenujejo isobare. Lahko bi na to zaznamenova i tudi veter k vsakemu kraju. Tako bi nastajal »vremenski zemljevid". (Konec prih.) Ruska politika v Osrednji Aziji. (Konec.) Svetovno morje, v katero hoče Rusija odtoke svoje trgovine in svojega blaga napeljati in iz katerega bi se zdaj v Osrednji Aziji neuporabljeni in nešteti milijoni kmalu zopet nazaj'stekali, katero je torej postalo konečni cilj njene azijske politike je torej — Indijski ocean. Rusija se drži natanko preudarjenih načel, da se ukrepi vladarstvo v Aziji ter izpolni svojo civilizatorno nalogo. Varnost južne Sibirije je zahtevala, da si je osvojila Kirgiško ozemlje, Kaspiško morje je zahtevalo ozemlje ob Uest-Urtu, to pa Aralsko jezero in to dežele ob Syr-Darju. Varnost Syr-Darja je zahtevala osvojitev Turkestana in slednji je zahteval Čakand, Čakand zahteval Samarkand, Samarkandu treba bilo je ozemlja ob Amu-Darju in varnost teh zahtevala je Kivo. Dežele ob Soghdu zahtevale so Khodšend in Khodand, in ta zahteval je prepotrebno Hanat in Kašgar. Da bi se zavarovale turkmanske dežele, trebalo bi Afganistana lr> te bi se podjarmil kanat Beludžistan, odprt bi bil Indijski ocean. Tu je meja. Jeden pogled na zemljevid za-OBtuje, da se uvidi, da Rusijo loči samo Afganistan od Beludžistana ter potem od reke Purally, na kateri morejo plavati ladije ter da pot do te s e nje točke niti dvakrat toliku ni kakor od Moskve do Petrograda. Ali bode mogla Anglija Rusijo dolgo časa za-ržavati, da doseže ta smoter svoje politike v srednji Aziji? Ali bode Anglija sploh to mogla? c zdaj ne, potem se bodo v Heratu zopet vrgle *°cke, da se odloči konečno o usodi Azije. Če se Usija utrdi na obrežji Indijskega oceana, bode o brez dvojbe velikega gospodarstvenega pomena za ves orijent, a za Anglijo bi to ne bila samo trgovinska, marveč tudi strategična izguba. Okolo posestvu in utrdbe Indije se v Angliji suče vse okolo Azije, da-si je bil pred kratkim Gladstone tako predrzen, da je upal trditi: „ ... in če bi se Indija, ako bi se svet preobrnil, nekega dn6 pogreznila v morje, vedela bi si Anglija z an-^eSko močjo poiskati na drugem obljudenem delu veta nova pota." Indiji na ljubo si je Angleška JPer osvojila, ker si od tam mSni zagotoviti morsko pot skozi sueški prekop, kakor tudi direktno Prometno črto skozi Sprednjo Azijo; tej posesti na ljubo vihra angleška zastava na svetilniku v Perimu in drugodi. če se le nekoliko premisli, se lehko razvidi, kolike važnosti za Angleže je počasno, a trajno alnje prodiranje Rusov v Aziji, jedine vlasti, katere vojaška moč daleč prekosi v Aziji na suhem angleške čete, da more angleško gospodstvo v Indiji omajati, da, uničiti. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Skoro vsi listi zatrjuj6, da bode vlada novoizvoljeni državni zbor sklicala dnč 15. septembra k štirinajstdnevnemu zasedanji, da se veri-Clrajo volitve, da se sestavi adresa ter izvršč v°litve delegacij in se dovoli provizorni budget ?'a Prvo četrtletje 1. 1886. Deželni zbori se bodo klicali v oktobru, delegacije v novembru. v Štajerski vršile se bodo nove volitve J državni zbor naslednje dneve: 2. junija v k>uet8kih občinah, 5. junija v mestih, 8. junija v trgovinskih zbornicah in 9. junija v veleposestvu. akf»»IZ ,Marib°ra se poroča, da je odbor „SlQven-«ga društva« sklenil vprašati dozdanje državne °7Uce 6oedla, Raiča in dr. Vošnjaka, če ® zopet prevzeti mandate v dozdanjih volilnih okrajih. Tuje dežele. Italijani v Egiptu zapuščajo dozdanje svoje Postojanke ob obrežji ter prodirajo dalje v notranje dežele, in bližajo se uže ozemlju, na katerem ima Abesinija mnogo interesov. Da so zaseli kraj Arkiko južno od Massauaha na poti v Keren t®r od tam rekognoskovali abesinsko mejo, kaže, bodo pričeli prav zanimljivo podjetje. V bli- žini Arkike leži rav&n Bogos, katero si 1iq16 osvojiti Abesinci in so se zaradi tega, uže sprejeli jeden pot z Begosi. Med tem pa Italija vedno pomnožuje garnizije na obali Rudečega morja. — Italijanska vlada je s »Societži Generale" sklenila proti letni vplačitvi 800 000 frankov pogodbo, po kateri se je to društvo zavezalo, da ne proda nobene ladije v inozemstvo, namreč ima vse za državo na razpolaganje, se v6, proti plačilu. Jed-nake pogodbe namerava vlada baje skleniti tudi z drugimi društvi. Iz Otta ve v Kanadi se z dne 24. t. m. poroča: Vest, da so Indijani provzročili veliko morijo v Frog-Laku, je resnična. Indijani požgali so vsa poslopja ter primorali ljudi, da so šli v cerkev. Ko se je pričela božja služba, ustrelili so deset belih. Dva duhovnika so do mrtvega pretepli ter njih trupli potem sežgali. Iz Osrednje Amerike se poroča, da so Guatemalci v boji pri Chalchuapi izgubili 1800 mož. Izmed čet iz San Salvadorja palo je 50 mož, 150 pa je bilo ranjenih. — Iz Novega Orleana dohajajo privatne vesti, da je generala Barriosa umoril jeden njegovih vojakov, kateri je bil od sovražnika podkupljen. Dopisi. Iz Krškega, 27. aprila. (Izv. dop.) (Govor o vremenstvu.) Ker je meteorologija v novejšem času tako napredovala, kakor malo katera druga znanstvena stroka, bila je kaj hvalevredna naredba avstrijske vlade, da je dovolila ces. kr. osrednjemu zavodu za meteorologijo v Beči, da pošilja na vse strani naše države brzojavna poročila o stanji vremena s prognozo o bodočem vremenu. Kakor so izkušnje pokazale, ni to napovedovanje vremena samo prazno prerokovanje, marveč skoro v vsakem slučaji vlada tisto vreme, kakeršno je omenjeni zavod zaznamenoval. V Krškem je meščanski učitelj g. prof. Ferd. Seidl se začel baviti s tem vprašanjem, to je z vremen s tv o m, ter pričel meteorologično opazovanje (3. vrste) za omenjeni c. kr. zavod v Beti. To je pa napotilo podpisanega ravnatelja meščanske šole v Krškem, da si je pri tukajšnjem tele-grafijskem uradu naročil brzojavna poročila o vremenu iz c. kr. osrednjega zavoda za meteorologijo v Beči. Ti telegrami, ki prihajajo vsak dan ob 2. uri popoludnč, stanejo na mesec 5 gld. (oziroma 4 gld. 70 kr.) Hotel jih je podpisani kar priobčevati še tukajšnjemu občinstvu. Ali ker vsi o verodostojnosti teh brzojavov niso bili prepričani, govoril je na i^egovo prošnjo v nedeljo 26. t. m. v risarski dvorani tukajšnje šole g. Seidl prav obširno in temeljito o tem predmetu, kazal svoja orodja in pomočke, med katerimi se je občinstvu posebno dopadal njegov lastnoročno risani vremenski ze m 1 j e v i d. (Govor ta podajemo danes v »Listku." Uredn.) Občinstva ni bilo došlo sicer veliko, toda za naše razmere dosta. Bili so poslušalci odličnih stanov, recimo okrajni glavar VVeiglein, župan Pfeifer. Ti so zložili toliko vstopnine, da bodo nekaj mesecev plačani brzojavni telegrami, ki se bodo od zdaj dalje razglaševali na črni tabli na šolskih vratih in na dom pošiljali. Na dom jih bodo k govoru došli poslušalci brezplačno dobivali, drugi bodo plačali 1 kr. na dan, ali 30 kr. na me8ec._____________________________________j. L. Razne vesti. — (Rudarstvo v Bosni.) Znano jo, da Bosna skriva neizmerno zaklade rud v svojom naročji. Vendor doloma še le sedaj počonjajo vzdigavati jih. pri Sro-bornici jo star rudnik, ki so ga užo Rimljani izkoriščali. Sedaj pa jo treba bilo znova najti ga. Cela vrsta vsporednih žil svinčenega sijajnika, ki ima zadosti srobra v sobi, razprostira se tam v dolgosti 5000 metrov in Upaj0 z gotovostjo zdatnoga dobička. (Knpia sv. Potra cerkve v Rimu.) Kuplo sv. Petra cerkve so na novo s svinčenimi ploščami pokrili. Za dolo potrebovali so celih 12 lot in stvar stane 40 000 funtov šterlingov. Pred bila je streha narejena zelo slabo in jo zahtevala večnih popravljanj, da si je bila tudi svinčena. Za novo streho dovažali so svinec iz Španije in tega so s prejšnjimi ploščami tako stopili, da jo v vsaki plošči starega svinca jeden dol, španjskega svinca pa dva dela. Ves svinec, kar so ga deli na kuplo, tehta 354305 kilogramov in obsega, ako bi se plošča poleg plošče položila, 6152 kvadratnih metrov. Med starimi ploščami, ki so jih raz strehe trgali, dobili so tri pozlačene. — (Velik jodčc.) Od časa Ludovika XIV., ki je bil, kakor znano, jeden največjih jedcev sveta, morda ni bilo slavnega moža, ki bi mu bila šla jed tako v slast, kakor umršemu skladatelju Abtu. Njegove so besede: „Goska je lep ptič, samo jedno napako ima; za jednega je namreč nekoliko prevelika, za dva pa zopet mnogo premajhna. “ — Ko je Abt nekega večera nekako vesel iz gostilno šel, nagovori ga nekov znanec: „No, gospod dvorni kapelnik, nocoj ste imeli gotovo prav fino večerjo?" — »No, kakor se vzame", odgovori ta, »bil je puran“. — „Pa vas je bilo več oseb pri večerji?“ — „No, to ravno ne, bila sva dva: samo jaz, pa puran!" — (Bakterije na drevji.) Ta najmanja živeča bitja slujejo uže dosti žalostno kot vzrok marsikaterim boleznim človeka in živalij. Da pa njih uničujoče delovanje sega tudi na rastlinstvo, razznalo se jo še le v najnovojih dneh. V Zjedinjenih Državah opazovali so uže dalje časa prav kvarno bolezen, ki se je posebno pečkatega sadja lotila. Najbolj oškodovane so bilo hruško in kutnje. Kot vzrok tej bolezni našel jo nek učenjak bakterijo 0 003 mm dolgo in 0 001 mm debelo. Istinitost slutnje, da je to škodljivec, dokazana je; kajti zdrava drevesa jela so hirati, ako so na njo prenesli bakterije. —1. — (Zaradi pomade.) Neka gospa popelje svojega sinčka k lekarnarju, ga temu predstavi in mu reče: „Vidite, gospod lekarnar, ta moj deček mora postati tudi lekarnar 1“ »Tako", pravi lekarnar, „li zna tako dobro komijo, ali hočete imeti doma lekarno ?" — »Tega ravno ne, ampak stvar je ta: jaz imam namreč veliko družino in mi je vsled tega na tem ležeče, da dobivam zastonj pomado!" — (Eks-prežident Arthur.) Pri nas ministri in dostojanstveniki, ako so morali v pokoj, navadno v miru uživajo svojo pokojnino. V Ameriki pa se tudi v tem oziru razlikujejo od nas. Prejšni predsednik Zjedinjonjh Držav, ki je po poklicu advokat, ravnokar naznanja, da se bode zopet advokature poprijel. — *(Lan in konoplje na Ruskem.) To ste dve obrtnijski rastlini, na katere so Slovani uže od nekdaj obračali veliko pozornost Oboje, vlakna in olje, se je uže zdavna vporabljalo. Tudi Litvani so ju sejali še v predkrščanski dobi ter izročali varstvu posebnega boga Vajšgantos in boginje Alabatis. Car Peter Veliki in Katarina II. sta obdelovanje in izvažanje lanu posebno pospeševala. Da-si Ruska porablja v lastnih predilnicah štiri milijone kilogramov konopelj, izvaža sedaj surovega lanu in konopelj za nad 100 milijonov rubljev. To jo skoro petinka vesoljnega ruskega izvoza. Domače stvari. — (Visoko c. kr. ministerstvo za poljedelstvo) blagovolilo je podeliti osrednjemu odboru avstr, kluba turistov podporo 400 gld. v provspeh preiskovanja nekaterih za vodno razmere važujih jam na Kranjskom. — (Izkaz volilcev v veleposestvu) za državno-zborske volitve šteje 102 volilca. — (Duhovenske spremembe v ljubljanski škofiji.) V petek so bili kanonično inštalirani za župnike gg: Anton Klemen za Šmartno pri Kranji; Jan. Novak za Smlodnik in Anton Korbič za Rovto. Prestavljeni so gg.: Anton Marešič v Sostro; Jožef Zalokar v Senožečo in Jožef Močilnikar v Hre-novice. — (Pobožnost majnika) prično se prihodnji potok. V stolni cerkvi bodo »Šmarnico" ob 5. uri zjutraj slovensko, ob 7. uri zvečer nemške. Zvečer pro-povedoval bode P. Maks KlinkowstrOm, iz družbo Jezusovega reda. — (Literarno zabavni klub) imel je minulo soboto svoj joure-fixe v hotela »pri Maliči". Udeležilo se ga je 17 gospodov članov. Predsedoval je g-. Mirosl. Homan; predavanje moralo je ta večer izostati, ker je bil določeni gospod predavatelj po nenadno nastopivših ovirali zadržan sestaviti je. Nabrala se je tudi za „Narodno Solo“ lepa svotica, tako da bodo vsi po „literarno-zabavnem klubu" »Narodni šoli" naklonjeni prostovoljni doneski znašali kmalu uže dvojno ustanovnino. — (Slika blejskega jezera) izstavljena je v izložbi prodajalnice g. Kollmana na Mestnem trgu. Slikal jo je L. Grilec v Idriji. — (Požarna kronika.) Iz Ilirske Bistrice se nam piše: Dnč 24. t. m. okolu 4. ure popoludnč nastal je tukaj ogenj, ki je v kratkem času uničil trem gospodarjem hišna in gospodarska poslopja. Škoda ceni se na 5000 goldinarjev. Ogonj nastal je po dimniku. Iz Hraš v kranjskem okraji pa se nam piše, da je tam dne 23 t. m. ogenj upepelil kočo Josipa Blaznika. Škoda ceni se na 300 goldinarjev. Pogoreli bil je zavarovan. — (Nesreča.) Včeraj zjutraj padel jevtukajšnji tovarni za smodke s precej znatne višine delavec Valentin I n d o f ter se močno poškodoval; odnesli so nezavestnega v bolnico, kjer je kmalu umrl. — (Smrt vsled pijanosti.) Iz litijskega okraja piše se nam: Dnč 23. t. m dobili so Obletnega samca Martina Čoparja iz Dobrave na poti med Bičem in Lipnico mrtvega. Prej delal je pri posestniku V. v vinogradu. Po dokončanem delu dal je gospodar delavcem vina in žganja in tega si je Čopar privoščil v toliki meri, da ga je med potjo, ko je šel domov, mrtvoud zadel. Bil jo baje sploh zelo pijanosti uddu. — (Otrok zgorel.) Iz Nasovč se nam poroča: Dne 19. t. m. ostala je triletna hčerka Blaža Kerna iz Nasovč brez nadzorstva doma. Otrok prišel je preblizu ognja, tako da se mu je obleka vnela in je deklica vsled opeklin umrla. — (Nesreča.) Iz Zagorja se poroča: Dne 25. t m. popoludnč ob 5. uri vtrgal se je nad Jernejem Podreberšekom, ki je delal z več drugimi delavci v neki okolu 20 metrov globoki jami pri Toplicah, težak kamen, ki jo tako nesrečno nanj padel, da jo bil takoj mrtov. Ponesrečeni zapustil je 6 nepreskrbljenih otrok. — (Duhovenske spremembe v lavantinski škofiji.) Gosp. Fr. Nachtigal postal je župnik pri sv. Ožbaltu; gosp. Ivan Govedič je provizor v Šoštanji. Prestavljeni so šo gg. kaplani: Vincenc Cepin v Šoštanj, Janez Wolf v Gornji Grad, Jožef Ilešič k sv. Petru pri Radgoni. Kaplanija v Središči ostane začasno izpraznjena. — (C. kr. kmetijsko društvo goriško) izvolilo je svojim predsednikom g. Fr. grofa Coroni-nija. Cez pet let bode praznovalo to društvo 251etnico svojega obstanka. — (Skrivnostna najdba.) Iz Roke so poroča: Prod kratkim našli so tukaj pod kamenjem ob morskem obrežji spodnje dole človeškega kostnjaka v vrečo zašite. Najbrže se jo izvršil kak zločin. Kakor jo pokazala preiskava, je ta kostnjak 20- do 301etnega moža. Nogo so bile pokrito z belimi nogovicami od neoboljene volno, kakoršno nosi primorsko prebivalstvo. Ta kostnjak jo bil shranjen, kakor trdijo zdravniki, na suhem kraji, v kleti ali v podstrešji. Vroča, v kateri so našli kostnjak, bila je zavezana z motozom, na nji pa je bila zapisana s črno barvo številka „66". Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“ London, 28. aprila. (Reuterjevo poročilo.) Vojska med Anglijo in Rusijo je neizogibna. — Čuje se, da bode car danes potoval v Moskvo, da tam izdd razglas. (Glej pozneje došli telegram iz Petrograda.) London, 28. aprila. Pri utemeljevanji kreditne predloge dejal je Gladstone: Mi ne računamo prevročekrvno na ugoden vspeh dalje trajajočih razgovarjanj, a mi še ne obupamo, da ne bi razumno preudarjanje na obeh straneh ne preob-vladalo. — Danes je kabinetni svčt, h kateremu se je poklical tudi podkralj Irske. — „Times" menijo, da je nedvojljivo, da je bil slednji poskus angleškega kabineta predlog, naj se trditev, da jo bil napad Komavovljev neizzvan , predloži ne- zavisnemu sodišču. Odgovora še ni. Če se predlog Anglije ne sprejme, pretrgale se bodo zveze. — Valeška dvojica vrnila se je včeraj iz Irske zopet v Angleško. Berolin, 28. aprila. »National-Zeitung" de-mentuje včst, da bode Nemčija posredovala. Nemčija je angleško-ruskemu konfliktu nasproti po polnem neutralna. Petrograd, 28. aprila. Včerajšnje Reuterjevo poročilo, da je vojska neizogibna in da bode car izdal razglas, je, kakor se od merodajne strani zatrjuje, po polnem neresnična. Rim, 27. aprila. Iz Masauaha se z dnč 24. t. m. poroča: Oddelek garnizije v Massauahu zašel je dnč 21. aprila Arkiko. K ah ir a, 27. aprila. (Reuterjevo poročilo). Da-si je francosk agent odpotoval v Aleksandrijo, je vender še upati, da se doseže sporazumljenje med Francijo in Egiptom. Kahira, 27. aprila. Konzuli tujih vlastij so se priznavalno izrekli o postopanji Francije v zadevi „Bosphore Egiptien." Razširjena je govorica, da Nubar paša odstopi. Kahira, 27. aprila. Tu o koleri ni nikomur nič znano.__________________________ Telegrafično borzno poročilo z dnč 28. aprila. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih........................80-40 > » » » srebru ......................80'65 Zlata renta.......................................105'20 5% avstr, renta...................................96'15 Delnice ndrodne banke...............................861' — Kreditne delnice..................................281'25 London 10 lir sterling..............................126-20 20 frankovec....................................... 9-97r> Cekini c. kr...................................... 5'88 100 drž. mark.....................................61'75 Umetni glasnik z dnč 27. aprila. Eksekut. dražbe: Na Vrhniki zemljišče Tom. Merlaka iz Bistre (800 gld.) dnč 22. maja, 23. junija in 21. julija. — V Metliki zemljišča Mihe Urha (1500 gld.) dnč 9. maja; — posestvo Martina Simončiča iz Boldreža (3330 goldinarjev) dnč 8. maja. — V Ljubljani posestvo Martina Vidica iz Jerove Vasi (1038 gld.) dnč 6. maja, 13. junija in 15. julija; — posestvo Val. Kiklja iz Zapotoka (2587 goldinarjev) dnč 6. maja, 13. junija in 15. julija. — V Po-stojini posestvo Matije Belca iz Slavine (670 gld.) dnč 22. maja, 22. junija in 24. julija 1.1.— V Vel. Lašičah zemljišče Jan. Žnidaršiča iz Vidma (200 gld.) dnč 23. maja, 23. junija in 25. julija; — zemljišča Jan. Zgonca (3080 gld.) dnč 23. maja, 23. junija in 25. julija. — V Krškem zemljišče Fr. Lekšeta z Ravnega (3177 gld.) dnč 3. junija. — V Mokronogu zemljišče Fr. Virtovo v občini Zagrad (420 goldinarjev) dnč 20. maja, 24. junija in 29. julija. — V Loki zemljišče Jos. Pintarja v občini Stara Loka (2720 goldinarjev) dnč 29. maja, 30. junija in 31. julija. Pri Tujci. Dnč 26. aprila. •i Maliči: Hertle, vodja; Glaser, Winkler, Quapil, Schik, Muller, Lunčar, Blau, Reich, Pressburger in L6b, trgovci, z Dunaja. — BUchler, trgovec, iz Prage. — uau-ler, fabrikant, iz Jagerndorfa. — pl. Herzmann, c. kr. podpolkovnika soproga, in pl. Heller, c. kr. polkovnika soproga, z rodbino, iz Celovca. — Terpotetz, vodja, iz Terbovelj. _. Pri Slonu: Berkrandt in Farber, trgovca, z Dunaja. — Dumer, inženir, iz Belgrada. — Štern, trgovec, iz Gorice. — Lavrenčič, posestnik, iz Postojme. — Frany, sprevodnik, iz Št. Mihela. . . Pri Južnem kolodvoru: Skaša, uradnik, iz Šoštanja. — Schifkovitsch iz Reutza. Pri Bavarskem dvoru: Grabner, c. kr. fin. nadpaznik, iz Zaule. — Reiner, vlakovodja, iz Ljubljane. Pri Avstr, carji: Stefančič, Burgstaller, uradnika, in Pre-mrov, zasebnik, z Reke. — Reitcr, gozdar, iz Črnega Potoka. — pl. Folakotvski, medicinec, iz Črnomlja. — Pollak, mesar, iz Beljaka. — Rothmayer, lekar, iz Spitala. — Kavalar, učitelj, iz Marialaufena. Pri Vrantu: Durini, Smoler in Novak, rezervisti, iz Novega Mesta. , Umrli so: Dnč 25. aprila. Marija Grum, fabr. delavka, 42 1., Sv. Petra cesta, jetika. V civilni bčlnici: Dnč 25. aprila. Marija Čeren, gostinja, 72 1., starostno opešanje. _______________ Meteorologično poročilo. a a O Čas opazovanja •'S 7. zjutraj it 2. pop. iv (M 9. zvečer Stanj o barometra v mm Tempe- ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm 733-91 10 -4 vzh. sl. jasno 732-24 23-2 j jzpd. sr. j d.obl. 1733-39 13-8 jzpd. sl. j 1. sv. 0-00 Ivan Lapajne v Krškem je izdal sledeče knjige in knjižice za ljudske šole in učitelje: Praktično metodiko, cena 80 kr., Prvi pouk 60 kr., Fiziko in kemijo 60 kr., Prirodopis 56 kr., Zemljepis 26 kr., Geometrijo 24 kr., Malo liziko 23 kr., Domovinoslovje 20 kr., Pripovesti iz zgodovine Štajerske 6 kr., Opis krškega okr. glavarstva 30 kr., Zgodovino štajerskih Slovencev 1 gld. 20 kr. — Isti pisatelj ima v zalogi razne pisanke in risanke ; mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovensko-nemški zemljevid Avstrijsko-Ogerske, cena 1 kr., in zemljevid krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr. (45) 30-3 Valjani železni nosači (pod-seki) pri gradnjah po vzorcih avstrijskega društva inženirjev 1® arhitektov kakor vsi fnžlnarskl Izdelki so v zalogi (53) ter je prodajajo promptno po najnižjih cenah 10-2 JTulij Julios drug* Pisarna, skladišče in zaloga podsekov: II., Nordbahnstrasse 18, Wien, in Fugbachgasse št. 22. Predsodki in sumničenja naj še tako ovirajo — pravo dobro vender prodira! Da je to istina, dokazuje vedno večje povpraševanje po pristnem „Anker-Pain-Expeller“. To staroznano, osvedočeno domače zdravilo rabi večini rodbin kot mvj-učinkujoče trčtje zoper protin, revmatizem in trganje itd., ter ga vsakdo, kdor se je uže posluževal tega zdravila, priporočeval dalje \z hvaležnosti. Kdor se iz svoje lastne skušnje hoče prepričati o istinitosti tu omenjenega zdravila, blagovoli naj uljudno zahtevati izrecno »Richterjev Anker - Pain - Expeller» in naj ne vzprejemlje ponarejanj. Skoro v vseh lekarnah se prodaja ta lek po 40 in 70 kr. F. Ad. Richter in drug, Dunaj.— Glavna zaloga: Lekarna »pri zlatem levu>, Praga; Nikolajev trg št. 7. (23) 5—5 Razno blago za pletenje in tkanje dr. Gustav Jaegra normalno perilo, nogo vice, žoki, plavarske hlače, znojni telovniki, rokavice, jopiči za gospe ki se nosijo vrh obleke itd., v velikem lzblru in po naj nižjih oenah pri G. J. Hamann-u Mestni trg. (52) 2 Možka slabost, živčne bolezni tajni pregreški v mladosti in razuzdanosti. Dr. Wrunov Peruin - prašek (narejen iz peruvanskih zelišč). Poruin-prašek jo samo in jedlno le v | to, in ledino sposobon, da odpravi vsako spolno In maternično slabost ter odstranjujo pri možu impotenco (niožko slabost), pri ženskah pa nerodo-vltuost; dalje vso živčne bolezni, na pr.: sla- I bost počutkov, bolečino v križi, migreno v prsih P 111 glavi, zabasanjo, norvozno tresenje, pomanjkanje krvi itd. (51) 5—2, Vso navodeno bolozni nobeno drugo sredstvo' | tako tomoljito in po polnom no ozdravlja, kot dr. Wrunov prašek; garantujo se za neškodljivost- I fiHT Jedna škatulja z natankim popisom vro“ volja 1 gold. 80 kr. Zaloga v Ljubljani pri lokarji E. Birschitz“-Generalni agent na Dunajl jo: Al. Gisoh,lor' dipl. lekar, II., Cesarja Jožofa costa št. I4- Odgovorni urednik J. Naglic. Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ijubljani,