tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal / casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini/abb. postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1000 lir Št. 29 (531) • Čedad, Četrtek, 19. julija 1990 S PROGRAMSKE KONFERENCE SLOVENSKE KULTURNO GOSPODARSKE ZVEZE Gradimo naš jutri Z uvodnim referatom predsednika Klavdija Palčiča, ki se je dotaknil vseh bistvenih vprašanj s katerimi se sooča slovenska narodnostna skupnost v Italiji in seveda tudi sama Zveza, se je odprla v soboto v dijaškem domu v Trstu programska konferenca SKGZ. V bogato razpravo je poseglo 33 razpravljalcev, ki so se včasih preveč omejili na stvarnost po- sameznih članic in skupin ali pa so bili bolj pozorni na prehojeno pot, kot na odprta vprašanja danes, vendar so jasno prišli do izraza vitalnost SKGZ, pluralnost pogledov, mnenj in interesov v njenem notranjem življenju in delovanju. V številnih posegih in tudi v stališču, ki je bil na koncu izglasovan, je bila močno poudarjena avtonomija zveze že zlasti v odnosu do strank, ki jo je po mnenju vseh treba ohraniti in varovati. Ob tem je seveda bila potrjena pripravljenost sodelovati in gojiti stike s strankami, predvsem ko gre za uvelaj-vljanje naših pravic. Poudarjena je bila tudi potreba po novi akcijski enotnosti za reševanje odprtih vprašanj naše skupnosti, ki naj se odraža v sporazumni obliki slovenskega narodnostnega predstavništva. Pri oblikovanju le-tega, je bilo rečeno, je potrebno sodelovanje vseh političnih sestavnih delov, v katerih se prepoznavajo Slovenci v Italiji. Drugi sklop vprašanj, obravnavanih na programski konferenci, ki se bo nadaljevala verjetno že jeseni, je bilo odnos s članicami oziroma potreba le-teh, da se še bolj uveljavijo in okrepijo. Na koncu je vprašanje, ki je bilo samo načeto, o reorganizaciji Zveze. Tu je bil poudarek po eni strani na teritorialni razčlenjenosti in na vlogo pokrajinskih odborov, po drugi strani pa na opredelitvi baze. Vse to pa je povezano z volilno reformo, o kateri je bil že izdelan osnutek, razprava pa se je komaj začela. SKGZ: voglia di cambiare Istruzione slovena, stampa, iniziative economiche e finanziarie, emigrazione, associazionismo culturale, attività artistiche e musicali, sport, e via di seguito, sono note al pubblico come centri ed attività facenti capo a singole associazioni autonome, che ne sono responsabili e le organizzano in tutto il territorio regionale dove vivono gli Sloveni. Non altrettanto nota al più vasto pubblico è la presenza e l'attività di un centro regionale e dei tre centri provinciali che hanno lo scopo di consolidare, appoggiare e sostenere dal punto di vista politico ed economico le iniziative citate delle varie associazioni. Tali centri sono i tre comitati provinciali e quello regionale dell'Unione Culturale Economica Slovena Slovenska kulturno gospodarska zveza (sigla SKGZ), che è la più grossa organizzazione degli Sloveni in Italia, pratica-mente Tunica nella nostra provincia, dove per ragioni politiche e storiche, non si è affermato il partito etnico dell'Unione Slovena e quindi le associazioni collaterali. La SKGZ si configura come una federazione di associazioni (alcune di queste a loro volta federazione di associazioni minori). Le prime sono in numero di 26, diverse delle quali operanti a livel- lo regionale e quindi anche nella provincia di Udine. 4 associazioni sono invece espressione locale del nostro territorio, anche se la loro importanza ne scavalca ampiamente i confini A questa complessa struttura corrisponde una organizzazione che vi si adegua con buona approssimazione. Recentemente (con il congresso regionale di dicembre a Civìdale) si è accentuata la riflessione sull'esigenza di un aggiornamento dei programmi e sul rinnovamento delle regole interne, ormai appesantite dai laboriosi dosaggi al momento del rinnovo dei consigli e delle cariche. La discussione è stata resa attuale anche dai profondi mutamenti sopravvenuti in Slovenia e dall'esigenza di rinnovare il rapporto con la nuova dirigenza della repubblica. Naturalmente la discussione si svolge anche sullo sfondo della ripresa della discussione sulla tutela a Roma. La conferenza programmatica della SKGZ, svoltasi sabato scorso a Trieste, preceduta da una serie di articoli sul quotidiano Paolo Petricig segue a pagina 2 Pogled na predsedniško mizo SKGZ želi ohraniti svojo avtonomijo Velike spremembe v družbi, v kateri živimo, v Sloveniji, v Evropi in drugod po svetu odpirajo novo fazo tudi v življenju naše narodnostne skupnosti v Italiji. Pod vtisom teh sprememb, ki jim je treba prav gotovo posvetiti vso pozornost, se oblikujejo tudi takšni pogledi in težnje, ki ne upoštevajo vedno v polni meri specifičnih razmer, v katerih živi, dela in se bori za svoje pravice naša skupnost. SKGZ, ki si preko najrazličnejših dejavnosti svojih članic na pomembnih področjih našega javnega življenja, prizadeva za ustvarjanje pluralističnih hotenj, s pozornostjo spremlja razvoj vseh pogledov in teženj. Vendar se nekatera stališča kažejo v bolj ali manj prikritih zahtevah po oblikovanju radikalno drugačnih političnih ravnotežji in v nekaterih primerih celo v vsiljevanju novih političnih modelov in drugačnih sistemov odločanja in upravljanja dejavnosti naše narodnostne skupnosti v Italiji tako na kulturnem, na športnem kot na družbenem in gospodarskem področju. Takšna gledanja in težnje postavljajo v dvom avtonomijo in samostojnost odločanja raznih organizaciji, med katerimi še zlasti SKGZ. Na programski konferenci SKGZ je prišla do izraza jasna potreba po poglabljanju pluralistične usmeritve tako v širši družbi kot v organizacijah, kar bo jamstvo za samostojno programsko zasnovo članic in zveze ter s tem za delovanje v korist celotne narodne skupnosti. Samostojno odločanje v članicah je obenem predpogoj za resnično demokratično rast civilne družbe. SI E’ CONCLUSA LA XVII. EDIZIONE DEL SOGGIORNO CULTURALE RICREATIVO MLADA BRIEZA Ma il 17 non porta male L'allegra comitiva di Mlada brieza 1990 è tornata a casa, prima però c'è stata la rituale foto di gruppo. Quindici giorni vissuti assieme, campo base presso il 'dom Mangart' di Camporosso, alla scoperta delle bellezze note e meno note della Val Canale: passeggiate, gite, nuotate, giochi, canzoni, lezioni di sloveno, escursioni in montagna, chiacchierate con la gente del posto. Davvero una bella vacanza ricreativa-culturale che il Centro studi Nediža organizza da 17 anni per i nostri ragazzi e questi diciassette anni sono raccontati anche nei giornalini di Mlada brieza che ogni anno i ragazzi partecipanti hanno avuto modo di scrivere e disegnare. Un "assaggio" dei lavori fatti per il giornalino di questo anno ve lo diamo a pagina 5. Užijunt, praznik miru 5. avgusta ob prisotnosti ministra Berninija Velik praznik v nedeljo 5. av-ìsta na pobočju Bernadie, v isi Užijunt, blizu Sedlišč, v 3rski dolini, kjer bojo obnov-?no cerkvico ponovno posvetili ariji Devici Miru. Na sveča->sti bodo prisotni videmski idškof Alfredo Battisti, škof iovanni Marra in škof iz Cevca Egon Kapellari. Mašo, ki ) ob 11. uri, bodo molili v štiri jezikih, v slovenščini, nem- ščini, furlanščini in latinščini. Na njej bodo sodelovali trije cerkveni zbori, iz Trbiža, Drež-nice in Sedlišč. Svečanosti se bodo udeležili tudi minister za prevoze, ki je hkrati predsednik Dežel Evrope, Carlo Bernini in predsednik deželnega odbora Furlanije-Juljis-ke krajine Adriano Biasutti. beri na strani 6 Sredstev za nas ni v Črtali so jih iz zakona za obmejna področja Črtanje finančnih sredstev za našo manjšino in za italijansko v Jugoslaviji iz zakonskega osnutka za vsestranski razvoj obmejnih področij Furlanije - Julijske krajine je sprožilo polemike na seji deželnega sveta in neobičajno ostro reakcijo predsednika dežele Adriana Biasuttija. Zadevo je še pred koncem lanskega leta sprožil deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar, ki je pravzaprav iz tiska izvedel, da je vlada čez noč črtala iz zgoraj omenjenega osnutka finančno postavko za kulturne potrebe obeh manjšin, ki jo je skupaj s celotnim normativom s široko večino glasov že odobrila poslanska zbornica. Za črtanje tega člena in za morebitno predložitev ločenega predloga o tem vprašanju so se sredi lanskega beri na strani 2 DEŽELA JE PRIVOLILA V ČRTANJE FINANČNE POSTAVKE IZ ZAKONA ZA OBMEJNA OBMOČJA Sredstev za nas ni več s prve strani Grb Tipane z medvedom in lipovo vejo Po birokratskih zapletih, ki so trajali štiri leta, so pristojne državne oblasti odobrile osnutek za novi grb Občine Tipana. Osnovni barvi grba sta rdeča in srebrna, za simbol pa so si izbrali medveda, ki drži v šapi lipovo vejico. Tipanski občinski upravitelji so izbiro utemeljili z dejstvom, da so želeli s simbolom v grbu ponazoriti fevdalno preteklost kraja. Lipova vejica, ki jo drži medved, pa predstavlja drevo slovenstva, pod katerim so se v preteklosti zbirali vaški očaki in družinski glavarji, ki so upravljali skupnost. Medved sam pa predstavlja smelost in vztrajnost krajevnega prebivalstva. Tipanski župan, demokristjan Armando Noacco, je napovedal, da bo občinska uprava uradno predstavila novi grb in prapor 15. avgusta. novembra sporazumeli v Rimu na sestanku, ki ga je v vladnem imenu sklical podtajnik Nino Cristofori, udeležila pa sta se ga tudi Biasutti in podpredsednik dežele Gioacchino Francescutto. Rimskemu sestanku je sledil popoln molk, zakonski osnutev (seveda brez postavke o manjšinah) pa je še ustavljen v senatu, kjer ni jasno ali se bo parlamentarni postopek sploh kdaj nadaljeval. To je spodbudilo Brezigarjev poseg in tudi poseg Gianfranca Gambassinija. Biasutti je v skupnem odgovoru najprej podčrtal, da se je o slovenski manjšini, o njeni zaščiti in o pobudah za podporo njenih dejavnosti že večkrat govorilo na seji deželne skupščine. "Zato mislim, da ni koristno, zlasti za poslovanje deželnega sveta, da se znova vračamo na ta argument in da konec koncev ponovimo iste misli, ki smo jih že izrekli in tudi že večkrat slišali," je rezko nadaljeval predsednik, po mnenju katerega po vsaki razpravi prihajata do izraza dve stališči: tistih, ki menijo, da so posegi v korist slovenske manjšine pretirani in drugih, ki nasprotno menijo, da so posegi nezadostni. Deželna vlada je vsekakor mnenja, da mora parlament uzakoniti "organsko" zaščito manjšine in ne soglaša s tistimi, ki se zavzemajo za popis manjšine, kot je v svoji interpelaciji zahteval listar Gambassini. Biasutti je konec koncev izrazil zaupanje v parlamentarni postopek, za katerega predstavlja Maccanicov osnutek primerno vsebinsko izhodišče, ' tako da obstajajo pogoji, da bo lahko prišlo do uzakonitve premišljenega normativa, ki bo lahko uravnovesil vse potrebe in probleme, ki jih ta argument nujno postavlja". Glede zakona o obmejnih področjih pa je predsednik v torek 17. julija napovedal, da se rimska vlada nagiba k oblikovanju ločenega osnutka za finansiranje obeh narodnih manjšin ob italijansko - jugoslovanski državni meji. Kdaj bo ta osnutek pripravljen in predložen parlamentu, pa Biasutti ni povedal. Za Brezigarja je bil Biasuttijev odgovor nezadovoljiv in nesprejemljiv. "Jaz nisem vprašal predsednika deželnega odbora za mnenje o zaščiti naše manjšine, ampak sem hotel samo zvedeti za usodo finančne postavke v korist obeh manjšin. Sedaj sem končno uradno slišal, da so omenjeno finančno postavko dokončno črtali iz predloga za razvoj obmejnih področji, pri čemer izhaja, da Dežela v vseh teh mese- cih ni v bistvu naredila nič, da bi ta postavka še dalje ostala v normativu, ki ga je svoj čas odobrila poslanska zbornica," nam je dejal svetovalec SSk. V zvezi s torkovim dogodkom pa se je oglasil tudi komunist Miloš Budin, po katerem je nevzdržno Biasuttijevo stališče, da je diskusija o Slovencih v deželnem svetu pravzaprav izguba časa. Nasprotno je treba ta vprašanja še dalje obravnavati povsem normalno, a tudi z vso potrebno občutljivostjo, ki jo zahteva objektivna situacija naše manjšine. Tudi za slovenskega svetovalca KPI je vsekakor nesprejemljivo, da je Dežela politično podprla črtanje finančne postavke v korist manjšin, ki igrata, posebno na kulturnem področju, veliko vlogo za utrditev obmejnega sodelovanja. CONFERENZA PROGRAMMATICA E UNIONE CULTURALE ECONOMICA SLOVENA SKGZ: voglia di cambiare dalia prima pagina degli Sloveni in Italia "Primorski dnevnik", ha fatto su alcune questioni generali ed organizzative. Fra quelle generali c'è quella che riguarda l'autonomia della SKGZ rispetto ai partiti politici e alle altre organizzazioni della minoranza slovena: la SKGZ conferma dunque la propria autonomia e quella dei gruppi aderenti ed associati; le decisioni saranno sempre prese nelle sedi dovute, cioè negli organismi che ogni associazione si dà per statuto; così l'Unione. Gli iscritti a questo o quel partito (nessuno è escluso) sono benvenuti, ma non possono richiamarsi una pur rispettabile rappresentanza del proprio partito, in seno alla SKGZ. Ovvio e naturale, ma giustamente ribadito. Riguardo ai rapporti con i nuovi dirigenti e uomini di governo della Slovenia, l'Unione rivendica il proprio diritto al pluralismo ed il rispetto della situazione storica degli Sloveni in Italia, articolata e pluripartitica, e rivendica quindi rapporti paritari e di piena dignità con le altre organizzazioni, convinta altresì dell'urgenza del ripristino di un organismo unitario e rappresentativo allo scopo di rendere più agevoli i momenti di contatto e di discussione. Esigenza attualissima, per la SKGZ, è dunque quella di mettere in campo il massimo delle proprie energie per imprimere una svolta sull'andamento incerto della legge per la tutela della minoranza slovena. Le energie disponibili e soprattutto potenziali sono notevoli, ma c'è ugualmente chi pensa che siamo per il momento ben lontani dalla loro completa valorizzazione ed utilizzazione. Per questo ci si domanda cosa fare perchè esse emergano completamente. Cosa fare perchè persone, idee nuove, programmi nuovi e rapporti nuovi vengano alla luce. A questo punto entrano in campo le proposte orgnizzative. Un primo gruppo di queste prevedono una conferma ed un perfezionamento, o comunque opportuni adeguamenti, dell'attuale statuto federativo fra le associazioni-membri insieme a meccanismi atti a sollecitare la collaborazione di persone non facenti parte di associazioni, ma ugualmente capaci ed utili allo sviluppo dell'Unione. Un secondo gruppo di proposte vogliono una più radicale innovazione nel sistema di formazione dei gruppi rappresentativi e dirigenti su basi più ampie, tendenti a valorizzare persone e gruppi per il momento esterni. E' argomento su cui torneremo. Paolo Petricig Na Robiču brezcarinsko V začetku tega meseca, v petek 6. julija sta trgovsko podjetje Alpkomerc iz Tolmina in Pri-mex iz Nove Gorice v dogovorjenem roku odprla novo brezcarinsko trgovino. Nahaja se med obema carinarnicama na mednarodnem mejnem prehodu Ro-bič/Štupca. Pritlična stavba s 130 kvadratnimi metri površine, pred njo pa tudi urejeno parkirišče za kupce, je nespecializirana prostoca-rinska prodajalna, ki je oba in- vestitorja veljala nekaj čez 4 milijone dinarjev. Naložba je prazprav nekakšen uvod v celostno ureditev Robiča, kjer Alpkomerc načruje tudi večnamenski gostinski, trgovski objekt pred njenim prostorom, v katerem naj bi dobila mesto tudi menjalnica. V preureditev svoje stavbe na mednarodnem mejnem prehodu na Robiču, kot poročajo na Tolminskem, pa nameravata vlagati tudi carina in milica. S koriero v Belgijo Puno od nas ima žlahto v Belgiji an vičkrat bi jo šli gledat, pru takuo tudi oni bi paršli duon. Belgija pa ni tle za kanto-nam takuo, de človek priet ko se lože na pot pomisli nomalo. Če niemata puno voj e vozit avto daj gor, če na vlaku, na trene na ušafata prestora (an tuole se zgodi vičkrat), imamo no dobro novico za vas, pru takuo za vašo žlahto. Iz Vidma vas pojeje 'na korie-ra daj v Lusemburgu, v Namur an v Bruxelles. Odhod iz Vidma je vsaki četartak od 19. julija do 27. setemberja ob 6. zjutra. Mies-ca otuberja dvakrat, v četartak 11. an 25. an miesca novembra pa samuo v četartak 8. Iz Belgije, iz kraja Bruxelles odhod je ob 16. ur vsaki petak od 20. julija do 28. setemberja. Otuberja v petak 12. an 26. an novemberja samuo v petak 9. Za vse druge informacije se moreta obarnit na "Autolinee Olivo" v Vidme, tel. 0432/522400. IL PRESIDENTE PAUSSA SULLA PAVENTATA SOPPRESSIONE DELL’AZIENDA Turismo... tagliato Montefosca è davvero bella E' certo ormai che il turismo del Friuli Venezia Giulia deve avere un nuovo taglio, una nuova regolamentazione, deve essere più idoneo alle attuali esigenze, deve, in altre parole, diventare economicamente autosufficiente. Per ottenere ciò bisogna modificare la vecchia Legge 34 e finalmente sembra che i politici regionali abbiano presentato in Giunta, seppure non ancora licenziato, un progetto per la nuova normativa turistica, sostiene il presidente dell’Azienda di soggiorno e turismo di Cividale e valli del Natiso-ne cav. Giuseppe Paussa. Se ne è parlato già molto, in diverse occasioni ed a diversi livelli, ed ha trovato tutti gli interlocutori d'accordo, prosegue Paussa, perchè le argomentazioni e le proposizioni erano e sono buone: non più un turismo basato solo sul mare e sull’alta montagna (perchè l'uno non è più così fluido da costituire stimolante richiamo di gente, il secondo ha la neve che non rispetta più le "date"), ma un turismo integrato con motivazioni e proposte che sono tipiche delle Aziende della fascia intermedia e cioè storia, arte, cultura, tradizione, folclore, enogastronomia, hobby, sport, itinerari panoramico-pa-esaggistici, motivi etnico linguistici ed altro, il tutto supportato da una adeguata politica d'incentivazione della recettività a tutti i livelli sia alberghiera, che di pensioni, di agriturismo od albergo diffuso. Orbene, a parole tutto bene! Quando poi andiamo a vedere quali sono i termini del progetto presentato dai partiti (specialmente la DC) in Giunta regionale... "qui casca l'asino", dichiara il presidente Paussa. Leggiamo infatti, in contraddizione con quanto detto sopra - continua - che bisogna ridurre il numero delle Aziende Autonome di Soggiorno e Turismo (e ciò va bene, ma sopprimere quelle economicamente pesanti e costantemente deficitarie e soggette ad annuali ripiani), queste non sono certo quelle della fascia intermedia. Tuttavia il progetto prevede il superamento della frammentazione in tante Aziende, da accorpare per aree funzionali (Tarvisiano, Carnia, Piancavallo, Trieste, Grado, Lignano): per la fascia intermedia, da Cividale a Sacile, la promozione dovrebbe essere affi- data a prò loco, comuni, uffici decentrati regionali (quest'ultimi soltanto nei capoluoghi di provincia), a seconda dei casi. Ed in questo modo si avrebbe la presunzio- ne di ottenere quei risultati e quelle finalità tendenti ad un aumento della produttività e della redditività?! Dalla padella alla brace conclude Paussa, sia sul pia- no generale che, nello specifico, per quello che riguarda Cividale e le Valli del Natisone con tutto ciò che già hanno e l’enorme potenziale ancora da portare al frui-mento del turista. Con un colpo di spugna si vuole cancellare totalmente un'Azienda di Soggiorno e Turismo che è stata molto propositiva e molto efficace, fin dal suo insediamento, per il territorio di sua competenza, i dieci comuni di Cividale, delle Valli del Natisone, del Judrio e del Chiaro. Sarebbero stati sufficienti un pò di attenzione in più (non solo della Regione ma anche di alcuni sindaci ed enti locali) ed uno strumento finanziario più idoneo per il conseguimento del fine per cui è stata creata. Ciononostante, pur tra mille difficoltà, con il coinvolgimento di associazioni, enti vari, circoli ed alcune amministrazioni comunali, l'Azienda ha svolto un lavoro proficuo di promozione turistica rivolta all'esterno ottenendone riscontri e ritorni tangibili ed in concreto, dimostrabili e riconosciuti anche dagli organi di stampa scritta, radiofonica e televisiva, sia nazionali che stranieri (soprattutto Carinzia, Stiria, Slovenia, Alpe Adria in genere). Viene soppressa un'Azienda dalle caratteristiche ottimali senza neanche averle dato la possibilità di esprimersi al meglio, conclude il presidente Paussa. POGOVOR Z IVANOM RUTARJEM O SODELOVANJU S ŠPETRSKIM CENTROM Hoditi v šolo v Livek Bogate izkušnje 26. Seminarja S prijateljicami lz Romunije na seminarju v Ljubljani Učitelja Ivana Rutarja s Tolminske pozna dobra skupina Benečanov. Marsikdo se je z njim srečal v Čedadu, na kulturnem društvu Ivan Trinko, kjer je pred leti vodil zelo dobro obiskane tečaje slovenščine. V zadnjih treh letih ga je spoznala tudi marsikatera učiteljica dvojezične osnvne šole iz Špetra. Ivan Rutar, ki uči na Kobariškem od 51. leta dalje, je slavist in pozna italijanski jezik. Zadnja leta je poučeval v osnovni šoli sosednjega Livka prvi in drugi razred. In prav njega in njegove učence je Zavod za šolstvo iz Nove Gorice, ki tesno sodeluje z Zavodom za slovensko izobraže- vanje iz Špetra izbral za hospita-cije nekaterih, naših beneških učiteljic. Kaj to pomeni, smo vprašali prijaznega učitelja, ki je bil pred dnevi na obisku na našem uredništvu? Enkrat na teden — letos v drugem semestru — so učiteljice prihajale v našo šolo, v Livek, nam je povedal. Poslušale so pri pouku in se udeležile naših dejavnosti, recimo, ko smo šli na kak sprehod. Pouk pa je bil tako prirejen, da smo imeli veliko govorjenja; otroke sem spraševal, oni so pa odgovarjali. Livek, je nadaljeval učitelj Rutar, je za tako obliko dela ugoden. Melodija govora, poudarki so podobni beneškim, tako, da so bili odgovori otrok lahko razumljivi tudi učiteljicam na obisku, ki so poznale le domač slovenski dialekt. Za otroke so bili ti obiski doživetje. Točno so vedeli za kaj se gre in so komaj čakali, da pridejo "benečanke", čeprav so bile, v zanje novem okolju, nekoliko zadržane. Lahko rečem, je dodal Ivan Rutar, da se je tudi Livčanom zdelo lepo, da obstaja ta oblika sodelovanja med našo in vašo šolo. Katere učiteljice so hodile na hospitacije, smo vprašali prijaznega sogovornika. "V prejšnjih letih so prihajale k nam Isabella, Marina, Fabiola", je odgovoril. "Letos pa smo delali skupaj z Marino, Claudio in Ines. Za vse moram povedati, da so bile izredno skrbne, marljive ih da niso niti enkrat zamudile". Delo z otroci v razredu je učitelj dopolnjeval z eno uro samostojnega dela z učiteljicami, na kateri so obravnavali fonetiko, morfologijo, slovnico slovenskega jezika. Ocena Ivana Rutarja, ki je od letos v penziji, a bo prav gotovo še naprej v taki ali drugačni obliki sodeloval z Benečijo, je da je bila izkušnja zelo positivna. Dodal je, da bi bilo zaželjeno, da se taka oblika dela na livški osnovni šoli nadaljuje. V soboto se je spet vrnila domov skupina desetih Benečanov, ki se je v Ljubljani udeležila 26. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. Udeležencev iz 22 dražav, vključno iz Združenih držav Amerike in Japonske, je bilo letos več kot lani, preko 150. V dveh tednih so naši "študentje" lahko izpopolnili znanje slovenščine na lektoratu in predavanjih. Pri tem pa naj povemo, da se je skupinica Bene-čank udeležila le v Ljubljani tudi enotedenskega predhodnega tečaja za začetnike. Z jezikom in seveda s kulturnim in drugačnim utripom slovenskega glavnega mesta so se udeleženci seminarja seznanili na raznih kulturnih prireditvah, kakor so koncerti, razstave, filmi in podobno in seveda z bivanjem v samem mestu. Seminar pa, kot dobro vedo, vsi tisti, ki so se ga udeležili, ne nudi samo tega zadoščenja. Pomeni tudi zabavo in sprostitev, predvsem pa stik z ljudmi iz celega sveta. Preko slovenščine, ki je v glavnem edino komunikacijsko sredstvo, širiš obzorja, odpiraš okno v širši svet. Letos je bilo, recimo, veliko zanimanja za štiri študente iz Romunije, ki so prvič lahko šli na seminar v Ljubljano. Skratka bila je bogata izkušnja. 25. jubilejni študijski dnevi “Draga 90” Potekali bojo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah 31. avgusta, 1. in 2. septembra "Draga 1990 ni le svečano jubilejna. To je predvsem tudi prva Draga po rojstvu povojne demokracije v Sloveniji. Ta vzporednost nas navdaja z globokim, srčnim veseljem, in z velikim upanjem. Predrzno bi bilo misliti, da je imelo naših petindvajset svobodnih srečanj kako zaslugo, čeprav le majhno, za sedanjo renesanso naše matične domovine. Nesporno pa je, da je bil duh Drage v svoji projekciji naravnan s svobodno in demokratično zamisel, kot jo zdaj sredi vseh ruševin in težav izpeljujejo novi, pogumni, odgvorni in zavedni slovenski možje (in žene). V čast si štejemo, da so bili mnogi teh med nami, ko smo četrt stoletja sanjali in razmišljali o novi, drugačni, srečnejši slovenski domovini." Tako so napisali prireditelji teh študijskih dnevov, ki so letos že 25. in bojo potekali 31. avgusta, 1. in 2. septembra v parku Finžgarjeva doma na Opčinah. Dneve, ki organizira Društvo slovenskih izobražencev, bo po uvodni predstavitvi odprl s svojim predavanjem Igor Škamperle. 1. septembra zjutraj bo zasedal iniciativni odbor, ki pripravlja Svetovni slovenski kongres. Popoldne bo srečanje slovenskih revij -uvod v prvo povojno srečanje urednikov slovenskih periodičnih publikacij po svetu. Sle- dilo bo predavanje Zdravka Inzka. Drago bo v nedeljo 2. septembra ob 16.30 zaključila okrogla miza na temo "Po zlomu polstoletne diktature v nova slovenska obzorja". Na njej bodo sodelovali Spomenka Hribar, Ivo Jevnikar, Karel Smolle in Janez Zorec. 30 - LA PROIBIZIONE DELLA LINGUA SLOVENA NELLA VITA RELIGIOSA DELLA SLAVIA FRIULANA “I buoni le pigliano sempre da tutte le parti...” Le conseguenze deU'infallibilità Mons. Trinko ritiene che la situazione dolorosa, che non accenna a risolversi, trovi esca continua nel "noto prete canaglia che l'ha fatta incominciare, prete che ha (mostruosità inaudita!) la protezione del suo vicario." (1) Il prete cui Trinko fa riferimento è don G. B. Dorbolò ed il vicario è mons. Luigi Quargnassi, vicario generale della Diocesi. E' interessante notare come l'ipotesi di un complotto locale prenda corpo nella fantasia eccitata del clero e sia assecondata dall'autorità politica e religiosa. Impotenza da una parte, astuzia dall’altra. Il Trinko, per carattere e per cultura, è un uomo d'ordine. Pur rappresentante del Partito Popolare in sede provinciale, è stato sempre sintonizzato con la linea dell'arcivescovo Rossi sulle questioni sociali, specie nei tumultuosi anni del dopoguerra. L'avvento del fascismo può averlo sorpreso, ma il suo affermarsi, quale sistema Politico, non deve essergli dispia-ciuto, almeno dal Concordato in Poi. Perciò ora non riesce a capacitarsi come la drastica proibizione della lingua slovena possa attribuirsi ad un impulso autonomo del Duce; se ciò è successo, deve essere avvenuto per cattiva informazione da parte di loschi figuri locali che per odi e beghe personali hanno brigato in alto fino a fuorviare le due autorità. Forse si ricrederà, ma lo farà chiudendosi maggiormente in sè in un pessimismo smisurato (2). Prosegue ancora il Trinko: "I nostri sacerdoti sono abbandonati senza nessuna difesa alla mercè dei Carabinieri; è ben naturale che si difendano da soli... Le denunzio l'ultima incredibile angheria a danno di tutta la popolazione, cioè la proibizione delle preghiere e dei canti sloveni in Chiesa... E' inutile negare i fatti, insistendo su l'affermazione che l'italiano lo sanno tutti. Se le autorità ecclesiastiche e non ecclesiastiche sono state su questo punto e su molti altri fatti solennemente ingannate da ecclesiastici e non ecclesiastici, perchè non si lasciano illuminare?" (3). Nogara è in viaggio per Roma e Trinko gli raccomanda di prendere "a cuore in Alto loco la causa di questa porzione del suo gregge e di non abbandonarla ai lupi'. Chiede inoltre che sia sostituito il Vicario Generale per la parte slovena della Diocesi. Nel post scriptum aggiunge; "Noi sacerdoti godiamo la piena fiducia del popolo ed il popolo ci è devoto". Dopo aver accennato al patriottismo del popolo sloveno conclude: "I buoni le pigliano sempre da tutte le parti ed anche nel caso nostro, nel nostro ristretto am- biente, trionfano le canaglie senza che si levi qualsiasi voce a difesa degli oppressi” (4). Nogara, appena di ritorno da Roma, riferisce al Trinco: "Ho consegnato... ad Altissimo personaggio la sua lettera. Mi disse di riferirle che egli crede di conoscere la situazione quanto e meglio di Lei, dalle due parti" (5). - Ecco gli scherzi dello Spirito Santo! - verrebbe da esclamare. Questa affermazione non è grave perchè offende la dignità della vittima, ma perchè dissolve, seppur vi era, qualsiasi dubbio sulle programmate abdicazioni concordatarie a danno delle minoranze etniche. Le differenze tra i due totalitarismi, quello della "verità" e quello dell’ "errore", stanno solo nel modo: gradualità del primo (la chiesa è eterna, può aspettare), immediatezza per il secondo (bisogna far presto per inaugurare il millennio); - meglio un giorno da leone che cento da pecora - dice l'uno; e l’altro, più navigato: - meglio cento giorni con la veste dell’agnello -. L'infallibilità di qualsiasi estrazione è tale solo perchè può permettersi di prescindere dalla verità e dalla giustizia: è tautologia dogmatica. Da uno che sa tutto nessuno può salvarsi, specie quando intende fare il tuo bene; è la terapia del salasso: ne derivano inevitabilmente schiavitù morale e fisica. Mons. Trinko aveva consegnato a Nogara anche una tesi filosofica in cui dimostrava, da provetto scolastico, la violazione di un diritto naturale nella proibizione della lingua, operata o subita. Purtroppo non ci è dato di conoscerne il contenuto. Prosegue infatti la lettera di Nogara: "Ho trattato poi della questione presso vari enti e personaggi interessati consegnando anche la sua tesi. E' sentenza unanime al momento attuale di tutti non essere possibile un cambiamento di direttive e che quindi bisogna adattarsi al fatto compiuto. Perciò non è il caso di querele o proteste, che oggi non sortiscono effetto, ma solo inaspriscono gli animi... Lei, che esercita tanta influenza sul clero delle nostre regioni slave, deve usarla a questo scopo. Sono certo che lo farà. Di ciò la ringrazio." (6). Il Trinko era insegnante in seminario, prima di lettere, poi di filosofia, dal lontato 1886. Svolgere una tesi sul diritto naturale era sua specialità. Vedersela strapazzata aH'unanimità con quel po' po' di argomento del "fatto compiuto", voleva dire buttare all’aria una vita di insegnamento e gli stessi principi della "Philosophia perennisi "Mi reca stupore, con- fessa in rescritto il Trinko, il consiglio di accettare il fatto compiuto, mentre so che la teoria del fatto compiuto è contraria ad ogni insegnamento cattolico tanto in campo filosofico che in quello della teologia morale." (7). Il fatto compiuto è il Concordato, quelli di ieri e quelli di oggi, ma il Trinko non voleva rendersi conto che si era in tempi difficili, in cui i principi di etica naturale purtroppo non si potevano osservare. Si trattava di giocarsi il tutto per tutto: se andava bene, una breve parentesi di peccato (c'è pur un sacramento della confessione!) avrebbe garantito alla chiesa un successo senza precedenti. Bastava riuscire a confondere le idee ancora per qualche tempo (nihil novi sub sole); poi il fatto compiuto avrebbe dato a ciascuno il suo. Peccato che poi capitasse la "soluzione finale"; ma quella, sinceramente, nessuno l'aveva prevista. Faustino Nazzi 1 - ACAU, Lingua slava, lettera a Nogara del 31.1.1934 2 - Poche ed oleografiche notizie su Trinko in AA.W., Ivan Trinko (1863 -1954), edito a cura della Comunità delle Valli del Natisone, 1974 3 - ACAU, Lingua slava, lettera del 31.1.1934 4 - Ivi 5 - Ivi, lettera del 10.2.1934 6 - Ivi 7 - Ivi, lettera del 12.2.1934 Učitelj Ivan Rutar na našem uredništvu SPODNJI PREDLOG SO IZDELALI NA POKRAJINSKEM ODBORU SKGZ O naši reorga Na sobotni programski konferenci v Trstu je predsednik Viljem Černo v imenu videmskega pokrajinskega odbora SKGZ orisal predlog za strukturiranje naše zveze na pokrajinski ravni, ki ga tu spodaj objavljamo. Pokrajinski organi zveze so: — članstvo; — pokrajinski svet; — pokrajinski odbor; Članstvo Članstvo sestavljajo pokrajinski člani SKGZ, to je Slovenci, ki se prepoznavajo v ciljih in namenih SKGZ in sprejemajo njen Statut in torej člani članic SKGZ, že obstoječih operativnih slovenskih društev in struktur so njeni polnopravni člani. Naknadno lahko postanejo člani SKGZ tudi pozamezniki. Le-ti morajo predstaviti pismeno prošnjo za vstop, naslovljeno na pokrajinski svet. Prošnje letno preverja posebna komisija: na osnovi motiviranega mnenja le-te, pokrajinski svet večinsko odloča o sprejetju članov. Članstvo dokumentira članska izkaznica. Člani pokrajinske SKGZ se sestajajo vsaj enkrat letno in to je priložnost za medsebojno soočanje, preverjanje prehoje- ne poti, opredelitev skupnih ciljev in oblikovanje politične linije. Tak združevalen in ma-nifestativen moment je vsekakor koristen in potreben. Srečanja so torej lahko tematska ali združevalnega značaja. Vsaka 3 (4) leta se sklicuje kongres na katerem se tudi obnovi pokrajinski svet in izvoli delegate za deželni kongres. Lahko je predstavljenih več list, ki jih mora podpisati določeno število članov. Na vsaki listi je določeno število kandidatov. Voli se določeno število kandidatov s tem da se označi preferenčni glas. Pokrajinski svet Pokrajinski svet je aktivno telo, ki sprejema in preverja program delovanja (zasnova, sestava, pregled). Sprejema stališča o glavnih vprašanjih, daje smernice pokrajinskemu odboru. Pokrajinski svet videmske pokrajine sestavlja 25 članov izvoljenih na pokrajinskem kongresu. So pa njegovi polnopravni člani tudi 2 slovenska duhovnika; 3 osebnosti, ki jih lahko po izvolitvi imenuje pokrajinski svet; slovenski župani. Izvoli predsednika pokrajinske SKGZ, ki vrši funkcijo predsednika pokrajinskega odbora. Izvoli člane pokrajinskega odbora. Sprejema ali odvrača prošnje za vpis v Zvezo. Na predlog pokrajinskega odbora imenuje člane komisij ali delovnih skupin. Pokrajinski odbor Je upravni in izvršilni organ. Sledi razvoju in aktivnosti posameznih članic, struktur in slovenskih organizacij, vzpodbuja sodelovanje pri splošnih vprašanjih in delovanju SKGZ. Skrbi za stike z upravami in s političnimi silami. Sestavlja ga do 9 članov vključno s predsednikom. Iz svoje srede imenuje tajnika, ki vrši funkcijo koordinatorja dejavnosti pokrajinskega odbora in drugih odborov pokrajinske SKGZ. Vsak član ima specifični referat, zato se člani volijo po kompetenci. Sedež ima v Čedadu, občasno pa se lahko sestaja v drugih krajih. Komisije Imajo posvetovalno in delovno vlogo. Komisije imenuje pokrajinski svet na predlog pokrajinskega odbora. Pokrajinski odbor SKGZ za videmsko pokrajino Vrnili smo je bolj bogati iz Žabnic Palčki, Rdeče mravlje, Ran-gers 90 in Hudiči to so imena, ki so si jih beneški otroci zbrali na letošnji Mladi briezi. Prav v štiri skupine, glede na njihovo starostno dobo, so bili tudi porazdeljeni. Na kulturno rekreacijskem letovanju so z njimi delali učitelji iz špetrskega dvojezičnega centra in sicer Sabina, Ivana, Damjan in Claudia, pomagala sta jim še Raffaella in Igor, ki je profesor telovadbe. Odgovorna za letošnjo, sedemnajsto, Mlado brezo je bila pa Antonella Cromaz, tudi ona učiteljica v špetrski dvojezični osnovni šoli. In njo smo vprašali za kratek pogovor. Prvo vprašanje je seveda bilo, kakšna je njena ocena o komaj zaključenem letovanju. "Imela sem se dobro tako s kolegi kot z otroci in sem zadovoljna", je rekla Antonella. Nekatere težave so bile, je dodala, kar je tudi logično glede na to, da je prvič imela tako, večjo odgovornost. Na Mladi briezi je Antonella Cromaz v preteklosti že bila in sicer v Trstu in v Žabnicah, a kot učiteljica. Za nekatere učitelje je pa bila prva izkušnja. Kaj pa glede programa dejavnosti, smo vprašali. "Letošnja Mlada brieza se ni rodila pod pravo zvezdo, saj je prve dni deževalo. Vsak si lahko predstavlja, kako je težko angažirati 50 otrok zato, da se ne bodo preveč dolgočasili in da ne bodo "delali škode" dva dni zaprti. Vseskozi se je bilo treba zmišljati kaj no- vega, pa še malo prostora smo imeli", je rekla Antonella. "To pa je pomenilo, da čeprav smo se večkrat sestali pred odhodom v Kanalsko dolino in pripravili točen program s sprehodi in ekskurzijami smo ga morali tudi zaradi slabega vremena dan za dnevom prilagajati. Kljub temu pa smo bili na avstrijskem Koroškem, v Raj blu, na Višarjeh, pri Belopeških jezerih. Poleg sprehodov, izletov in igri na odprtem so otroci imeli še risanje in slovenščino, kar pa je bilo povezano s "giornali-nam ", ki ga po Mladi briezi pripravljamo. Lahko rečem, da smo prav na izpopolnjevanje slovenščine dali velik poudarek". Na koncu je Antonella izrazila željo, in mi smo rade volje ugodili, da pozdravi vse in posebno otroke Mlade brieze '90. Cartoneggiando in quel di Resia Dopo l'esperienza positiva dello scorso anno, lunedi 16 luglio è iniziato un corso di cartonaggio per grandi e bambini nella canonica di Prato di Resia. Il corso, oltre allo scopo di far conoscere le tecniche di quell'arte offre la possibilità ai bambini di usufruire in maniera costruttiva e divertente del loro tempo libero. I prodotti che scaturiranno da questo corso: scatole, portaritratti, album, agende, tutto ben rilegato con preziosa carta fiorentina e provenzale, verranno esposti nella rassegna economica culturale "Una finestra sul futuro" che si terrà per la Šmarnamiša nella casa della cultura resiana a Prato. II corso avrà la durata di tre settimane e terminerà sabato 4 agosto. Nova publik o rezijanski dolini Od 21. avgusta do 2. septembra je lani potekal v Reziji deveti mladinski raziskovalni tabor, na katerem so mladi iz Trsta in Gorice, porazdeljeni v posamezne raziskovalne skupine podrobno proučili rezijansko dolino. Raziskovali so to območje iz arheološkega, etnološkega, geografskega, jezikoslovnega, naravoslovnega, sociološkega in zgodovinskega zornega kota in prav toliko je bilo tudi skupin, ki so delale pod vodstvom več mentorjev. Bogato gradivo, ki so ga na lanskem taboru zbrali in obdelali in tudi predstavili v Roza-janski kulturski hiši, je sedaj izšlo v zborniku Tabor "Rezija 89". Izdala sta ga Slori in Narodna in študijska knjižnica, ki sta skupaj z Društvom slovenskih naravoslovcev in tehnikov Tone Penko in Društvom mladih raziskovalcev tabor priredila, uredil ga je pa Aldo Rupel. Zbornik je izšel v 1000 izvodov, prvi del je v slovenščini, drugi pa v italijanščini, tako da bo lahko dostopen širšemu krogu bralcev. Publikacija, ki ponuja dosti zanimivih podatkov in informacij o Reziji in njeni stvarnosti, tako v preteklosti kot dandanes, bo prav gotovo zbudila precejšnje zanimanje tudi pri samih Rezijanih, ki so aktivno in intenzivno sodelovali z mladimi raziskovalci, jim odprli okno na dolino in vrata v njih domove. DOMENICA 8 LUGLIO A SAN GIORGIO DI RESIA LA TRADIZIONALE FESTA ”Segra” sempreverde La comunità sangiorgina di Resia domenica 8 luglio ha festeggiato, assieme al suo parroco don Maurizio, la "Sègra'. E' questa una festa tradizionale che ogni anno si svolge in ringraziamento alla chiesa per i generosi raccolti e per un buon andamento della stagione, offrendo gli stessi prodotti che un tempo ormai lontano venivano portati in paese dai molti stavoli sparsi sui monti circostanti: formaggio e uova. Mancano però dalla lista le ricotte fresche e affumicate di cui, per quanto riguarda tutta la valle, rimane solo il ricordo nelle persone anziane. Una volta dagli stavoli di Ru-schis, Piski- Uark, Sagata, Scia, Cialzè, Tana Lasu, Laas di sotto e di sopra, Sella Carnizza, Stari Mlin, scendevano in questa domenica, nugoli di ragazzini con gerle e ceste ornati di fiori campestri e, naturalmente, con i prodotti della pastorizia che donavano affinchè col ricavato si potesse abbellire la chiesa. La popolazione, sostenuta da una fede che ancor oggi si rinnova con lo stesso impegno, non manca mai a questo appuntamento. Quest'anno l'offerta è stata molto generosa con una ventina di formaggi e molte uova, oramai solo queste di produzione locale. Dopo avere ascoltato la s. messa solenne, i fedeli si sono avviati in processione lungo le vie addobbate del paese, soffermandosi in preghiera presso gli altarini che lungo il percorso persone devote avevano allestito precedentemente. Se un tempo erano solo i bambini a offrire i prodotti, oggi a questi si aggiungono anche gli adulti e la coppia più anziana sono stati i fratelli Manza e Severino Di Lenardo "Uoiàpzavi". Lei residente in paese e lui emigrante fin dal 1955 in Lussemburgo, personaggio conosciuto e stimato presso la Corte di Giustizia della Comunità Europea dove lavora con grandi capacità e conoscente delle lingue tedesca, portoghese, spagnola, francese e un po' di quella greca. Nel pomeriggio si sono svolti giochi per bambini che hanno divertito anche gli adulti sotto la guida di animatori locali. Antonio Longhino Livin Anche quest'anno in cesti ornati di fiori di montagna sono state riposte forme di formaggio per essere poi donate alla chiesa. I tempi cambiano, ma per fortuna da qualche parte rimangono ancora in vita le nostre tradizioni V SOBOTO 14. JULIJA SO SE Z DVOTEDENSKEGA LETOVANJA V KANALSKI DOLINI SPET VRNILI DOMOV NAŠI OTROCI En košček Mlade brieze ’90 Četudi smo bili v hribih, smo hodili na plažo 17. kulturno rekreacijsko letovanje Mlada brieza, ki ga za beneške otroke organizira Študijski center Nediža je paršlo h koncu. Letos, še posebno v zeče-tku niso imeli dosti sreče z vremenom, vseeno pa so otroci veliko časa preživeli na odprtem, na dobrem zraku, so se seznanili z najbolj pomembnimi značilnostmi Kanalske doline, so izpopolnjevali svoje znanje slovenščine. O tistih dnevih ostanejo slike, risbe an "temini", ki so jih nardil otroc. Nekatere diela bojo zbrane na "giornalinu". Na teli strani pa ušafata kieki objavljenega in "anteprima". * * * Bil sem ves moker, ker danes smo šli na sprehod in smo šli k eni reki. Medtem ko smo se igrali so nas zmočili. Tako učitelji so nas klicali ampak ta veliki so vzeli borače in so vrgli vsakemu vodo. Čez malo časa smo šli nazaj peš. Meni je bilo zelo všeč in zato sem tudi naredil slike vsem prijateljem. Massimiliano Martinig Včera smo šli s korjero v Cave del Predil. Ura je bila oblačna. Prvo smo šli gledat no malo od rudnike, potle je paršu an mož, ki nam je povedau kada se je rodil rudnik, dost ljudje djela tan, nam je pokazu več vrst rud an kuo se oblečejo rudarji po senjame. Potlè smo šli uon an je začel daž, takua smo šli hitro v korjerjo an smo šli damu. Konc. P.S.: smo se zmisleli, de smo šli v Predilsko jezero, smo jedli an potle smo paršli damu. Sada je konc zaries. M. and B. Predučerajšnem smo šli na Višarje. S kombijem smo šli v Vaibruno. V Valbruni smo počakali na stopnicah, da učiteljica Sabina nam je vzela listke za iti na žičnico. Šli smo na žičnico. Na žičnici je bilo zelo zelo lepo, v žičnici se je malo treslo toda smo bili vseeno veseli. Ko smo prišli gor smo jedli malico in šli gledat kapelico. Majda in Erika Tutti gli insegnanti della Mlada brieza mi sono molto simpatici. Loro sono impegnati ad aiutarci, noi ragazzi e bambini, durante questi quindici giorni di colonia a Camporosso. Matteo Con loro, oltre a fare disegni o a scrivere testi per il giornalino, scherziamo e ridiamo. Qualche volta incominciano a gridare perchè noi facciamo troppa confusione. Comunque se gli insegnanti si arrabbiano è sempre colpa nostra. Luca Baccino V petek smo šli v Klagenfurt obiskati naše prijatelje. Tam smo se najedli in potem smo šli gledat Minimunaus, ki je bil precej zanimiv, ker smo videli vse spomenike. Bil je tudi Mira-marski grad, viseči stolp (v Pisi), basilika svetega Petra, rafinerija (v Trstu). Nekdo pa je šel gledat Retti-larium ali Planetarium. Popoldan pa smo se vrnili v hotel. Giovanni - Tomas Odhod izpred doma Mangart proti hribom La nostra camerata è una stanza tipica dei rifugi montani. AH'interno ci sono dieci letti a castello, un armadio e una scrivania. I letti non sono tutti occupati, ne restano infatti due liberi. Vicino ai letti ci sono alcune sedie che fanno da comodino, dove noi riponiamo i vestiti o le cose che usiamo o la mattina o la sera prima di andare a letto. La maggior parte di noi, appena arrivata ha riposto il proprio vestiario nell'armadio. La camera ha anche due finestre e una porta chiusa a chiave. A noi piace molto la nostra stanza, dove trascorriamo gran parte del tempo che non utilizziamo durante il giorno. Luca e Andrea Učiteljeva lepa ideja je bila organizirati modno sfilato. Vsi smo sodeloval, ker je bilo treba narediti obleke iz Žakljev in papirja. V skupini sem bil s Simonam, Emanueljem in Davidom. Za pripraviti obleko smo rabili Žakelj, krep papir, gel, škoč in očala. Andrej je bil oblečen v Gay. Prišli smo četrti. Neznan Oggi i maestri hanno organizzato la caccia al tesoro. Dovevamo trovare 6 indizi che dovevano condurci al tesoro. Alcuni biglietti erano scritti in sloveno e alcuni in italiano. Noi bambini eravamo divisi in tre gruppi, il mio gruppo era quello arancione che è arrivato prima di tutti. Ogni gruppo aveva un capo squadra, il nostro capogruppo era Alessio. Il nostro gruppo ha subito trovato il tesoro e se lo è spartito tutto! Io posso dire che mi sono molto divertito!!! Andrea Gb Qó. mro- ndkhr aqvuvUt ^ ^ ' vy U rJkXxr li, OYVfl, AT|V0OjJj i\cù Luca in Božidar sta šla na ..."fanghe" Sonia Učiteljica je muorla utec pred nam Daniele °b reki le biìo n,mar živahno in lepo Giulia na visokem hribu Stran 6 Na zamiertami pa tisti bidoni... "Sam parhaju iz Vidma pruot Čedadu, blizu čedajskega britofa an velik tabelon čez vso ciesto mi je pravu, kero pot imam vzet za iti v Čedad, na Staro Goro an v Nediške doline. Oh, Nediške doline! Vič ku kajšankrat sam ču guorit o telih kraju. "Ko nardim moje opravila v čedade pokukam, če so zaries takuo lepe, kot pravejo ", sam pomislu. Kar sam vidu iz Senčjura gor mi je sarce odparlo. Na niekem križišču je bluo vič poti pred mano. Kero vzet? Atu blizu sam vidu niek velik tabelon, kjer so ble narisane vse Nediške doline. Kar sam paršu blizu za prebrat imena vasi, sam subit skočnu proč. Kar je parhajalo uoz bližnjih bidonu ni bla pru dobra uo-nja. Sam zataknu nuos an na naglim sam prebrau imena vasi. Vse tuole za vam poviedat, de je bla pametna ideja parstavt tiste tabelone, pa tiste bidone, ka' jih niesta mogli luošt tu kaj-šen drug prestor?” Naša nona Felicita je dopunla 90 liet! Kar čujem besiedo "nona" mi pride na pamet pru tajšan obraz, ku tisti, ki videta na teli fotografiji an kar se videjo taki obrazi, pridejo naglo na pamet otroške lieta, kar pozime so se okuole ognjišča zbieral otroc an je bla nimar kaka nona, ki je znala lepe pravce pravt. An tiste none so ble pru ku tala. Odpart, nasmejan, sladak obraz an tisti bi-eli lasje, bieli ku snieh, v kito spledeni. Tela liepa nona je Felicita Qualizza, uduova Vogrig iz Hlaste. Glih tele dni, v torak 17. julija, je dopunla 90 liet življenja. Je pru ries kar pravejo, de v podutanskem kamunu je tajšan dobar ajar, de pomaga judem ži-viet puno cajta. Pomislita samuo na nono Anno Skaunikovo iz Hrastovije-ga, ki je umarla ko ji je manjkalo tri miesce za dopunt 104 liet, na nunca Vigja Kovačina iz Pod-kravarja, ki mu je manjkalo mie-sac dni za jih dopunt 103, kar ga je smart pobrala svojim dragim an sta bla obadva zdrava do zadnjega. Tudi nona Felicita stoji dobro, buj ko 'na čeča, bi jal. Imiela je tri otroke, dva puo-ba, G ino an Natale, an adno čečo, Ines. Natale je že umaru. Nona Felicita je nona ciele vasi, vsi jo imajo radi an jo spoštujejo. Zatuole so ji napravli mineno a luštno festino za nje 90. rojstni dan. Okuole nje so se zbral sin Gino, hči Ines, neviesta Miranda, zet Ernesto, navuoda Claudia, pranavuodi an parjate-lji. Vsi mi ji iz sarca voščimo za tel liep dohodek, aveniment. Pru takuo ji vsi želmo, de bi jih učakala stuo, srečna, zdrava an vesela. Nona Felicita, kuražno napri! TLE V NEDIŠKIH DOLINAH SAMUO GARMIŠKI KAMUN JE POSTAVU DVOJEZIČNE TABLE Guidac ih prave,,. Inženiri in arhitekti pro-getavajo usake sort hiše an palače. Vsi pa seviede imajo stranišče - kabinet. Samuo an kondominjo na osem planu, ni imeu nobednega kabineta. Kadar so vprašal arhitekta, če se j' pozabu jih luošt tu proget, je odguo-riu, de tisti ki atu živijo, niemajo potrieba kabinetu. Ti buj radoviedni so ga vprašal, de naj jim povie, kakuo so tisti judje takuo nenavadni an čudni. - Ja - j' jau arhitekt - pa vam rad poviem. Na par-vim planu so šočjališti an oni ga niemajo potriebo, zatuo ki jo nardijo tam po njivah, kier riežejo nagel-ne an sadijo sončnice - girasole, ki bo njih novi simbol, zatuo ki je pun se-mence. Na drugim planu so komunisti, ki jo na nikdar "molajo", sa' daržjo tar-duo že vič ku štierdeset liet. Na tretjim planu so šoč-jaldemokratiči, ki so zmie-ram neodločeni, indeči-žasti jo narest al pa ne, ku njih sonce, ki se na more odločit, al ustat von z mu-orja al pa se utopit. Na četartim planu so proletari an oni niemajo nič za narest, ker so zmie-ram na taščš. Na petim planu so republikam, ki jo ne morejo narest, zatuo ki nimajo s kuom se obrisat, potle ki so jih padle vse pera bruš-janove. Na šestim planu so ti zeleni, ki jo hodijo runat tam za margerito, de jim ne usahne. Na sedmin planu so Mišini, ki jo hodejo vsi runat v Predapjo. Na osmin in zadnjim planu so pa demokristjani. Oni so že skor petdeset liet v rimskem Kabinetu an niso še nič nardilll! Narbuj važno je da so cabade s čevlji Kronos V našem listu "Dom", ki izhaja v Benečiji sem bral na 7. strani -številka 13 - 1990, da nosi Schilla-ci, da je obul za nogometne igre čevlje od Kronos - Beneco. V kratkem italijanskim člančiču se mi zdi, da se s ponosom ugotavlja, da je za šest golov, ki jih je naredil Schillaci na mundialu Italija '90, dala svoj prispevek tudi Benečija, ker se ti čevlje izdelujejo na Cemurju pod Svetim Lenartom. Ne želim polemizirati z Domom, ki je dober beneški list, prav gotovo bolj beneški, kot čevlje, ki jih nosi Schillaci. Tudi jaz občudujem tega velikega in dobrega športnika, pa Schillaci mi ne bo zameril, če odkrito povem, da bi bil rajši videl tiste njegove čevlje na nogah enemu od številnih beneških delavcev, ki jih je v zadnjem času Kronos - Beneco odpustila z dela. Smo nekam čudno dobrosrčni in radodarni: kaj koga briga, če hodijo beneški delavci bosi (za tako reč). Važno je, da je obut Schillaci! Izidor Predan - Dorič Romanje treh škofij avgusta na 'Pelegrinač dai tre popui -Romanje treh škofij - Dreilàder-walfahrt Luschariberg" bo letos 18. avgusta. Izbrana je bila romarska cerkev na Svetih Višarjeh v Kanalski dolini. Pomembnega srečanja na tromeji med slovenkim, furlanskim in nemškim narodom, se bodo udeležili verniki iz Vidma, Ljubljane in Celovca. Cerkveni obred bodo vodili trije škofi, Alfredo Battisti, Alojzij Šuštar in Egon Kapellari, ki so že pred več kot desetimi leti dali pobudo za to srečanje, na katerem ob važnem verskem momentu, se utrjujejo medsebojne vezi in prijateljstvo med sosedi, se krepi sožitje in torej mir na tem območju, v samem srcu Evrope. Osrednji moment romanja bo ob 10.30. uri sveta maša, ki jo bodo darovali v slovenščini, italijanščini in nemščini. V treh jezikih bodo tudi vse molitve in pesmi. Zato bodo pri maši sode- lovali trije cerkveni zbori, eden za vsako škofijo. Svete Višarje, kjer se že stoletja zbirajo verniki iz Slovenije, Koroške in Furlanije, so letos že tretjič po letu 1981 in 1982 zbrali za romanje treh škofij. Videmski nadškof Alfredo Battisti je povabil vso furlansko cerkev, naj se romanja udeleži in naj predstavlja vsaj po en vernik vsako župnijo. Romanje organizira tednik videmske cerkve "La vita cattolica", kamer se lahko obrnejo tako župnije kot posamezni verniki. V nedeljo 18. avgusta avtobusi odpotujejo iz Vidma ob 6. uri zjutraj. Vpisovanja (v ul. Treppo 1, tel. 509322 -509614) so odprta do 3. avgusta. Volete sposarvi? Con l'Agenzia Matrimoniale SERENA di Via Tolmezzo, 77 Udine risolverete i vostri problemi di solitudine Tel. 0432 - 546143 Useunt: una chiesa nel segno della pace Domenica 5 agosto l'arcivescovo di Udine, mons. Alfredo Battisti, l'arcivescovo ordinario militare per l'Italia, mons. Giovanni Marra, e il vescovo di Gurk - Kla-genfurt, mons. Egon Kapellari, presiederanno il solenne rito della dedicazione della chiesetta della Madonna della Pace a Useunt (Užijunt) a Sedilis (Sedlišča) di Tarcento. Alla cerimonia che si svolgerà alle ore 11, saranno presenti, come si legge in una nota dell’ufficio stampa diocesano, anche il ministro Carlo Bernini ed il presidente della giunta regionale Adriano Biasutti. La celebrazione liturgica verrà fatta in 4 lingue: latino, tedesco, sloveno, friulano oltre che in italiano. Sarà inoltre animata da tre cori, il gruppo corale di Tarvisio, quello di Drežnica presso Capo-retto e dal coro di Sedilis. Anche preghiere e canti verrano eseguiti nelle diverse lingue. Dopo la celebrazione ci sarà il pranzo in comune sulla Bernadia. La cerimonia si svolgerà all'insegna dell'amicizia, dell'incontro dei popoli che sulla Bernadia si sono incontrati ma anche scontrati. Sedilis, la Bernadia, Useunt si collocano nel cosiddetto "Vicaria-tus Sclaborum", dovuto al fatto che qui, nella valle del Torre c'era un antico insediamento di popolazioni slovene e Sedilis era una delle sette ville slave, appunto. Ecco un altro aspetto che sotto-linea l’importanza della chiesetta, collocata in una zona del Friuli dove si incontrano tre civiltà. Lassù c’è anche un monumento ai caduti della Julia. La consacrazione della chiesetta alla Beata Vergine della Pace, significa dunque certificare ancora una volta la volontà di pace dei nostri popoli ed allo stesso tempo intercedere per la pace in Europa e nel mondo. Sempre nel segno della pace, sabato 4 agosto, alle ore 21, avrà luogo una grande veglia, che accompagnerà la statua della Madonna della Pace, dalla piazza della chiesa di Sedilis fino alla chiesetta ricostruita di Useunt. Presieduta dal vescovo ausiliare mons. Pietro Brollo, la veglia prevede quattro tappe di riflessione e preghiera e la partecipazione di diversi gruppi giovanili. GRIMACC0 INF MALI GARMAK po laško Petdeset kamunu Že petdeset kamunu je v Furlaniji postavlo dvojezične table pred svoje vasi. Tle par nas, v Nediških dolinah, edini kamun ki je luožu dvojezične table, se-vieda ne v furlanščini, pač pa v slovenščini, je Garmak. Al se zmisleta, ka' je bluo ratalo? "Neznani" so jih ponoč mazal če ne celuo odstranili an nesli proč. Garmiška kamunska aministra-cjon jih je glih nomalo pred zadnjimi volitvami spet gor diela, nove. Čast Bogu seda so šele atu, s troštam de atu ostanejo. Pa' ka' bi na bluo pru, de vse naše nediške občine bi takuo nardile? Pogledimo pa keri ka-muni v Furlaniji so ponosni bit dvojezični: Artegna, Basiliano, Buja, Campoformido, Carlino, Cassacco, Castions di Strada, Cavazzo Carnico, Colloredo di Monte Albano, Coseano, Ovaro, Enemonzo, Faedis, Fagagna, Forgaria, Lauco, Magnano in Riviera, Maiano, Martignacco, Moimacco, Osoppo, Pagnacco, Pontebba, Porpetto, Prato Cami-co, Preone, Precenicco, Pozzuo-lo, Ravascletto, Raveo, Reana, Remanzacco, Resiutta, Rive d'Arcano, Ronchis, Rivignano, San Daniele, Racchiuso, Sede-gliano, Socchieve, Tavagnacco, Trasaghis, Treppo, Tricesimo, Tolmezzo in Venzone v videmski pokrajini, v pordenonski pa Pinzano, Tramonti di Sotto e di Sopra in San Vito. TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU I risultati Girone A Levigatura C.R.S. - Legno Più 2-7 Salone Luisa - Rodda Club 8-5 Girone B Al Cacciatore - Apic. Cantoni 1-7 Alla pesa - Saccavini Srl 3-2 Girone C Piccoli fans - Macell. Beuzer 7-4 Valentino's - Bulfone & Passoni 14-6 Girone D Black eagles - Gubane G. Teresa 1-3 Ai Pioppi - Masseris 3-9 Le classifiche Girone A Legno più 4; Levigatura C.R.S., Salone Luisa 2; Rodda Club 0 Girone B Apicoltura Cantoni 4; Bar Al cacciatore, Trattoria Alla pesa 2; Saccavini Srl 0 Girone C Valentino's pub, Trattoria Piccoli fans 4; Macellerie Beuzer, Bulfone & Passoni 0 Girone D Gubane Giuditta Teresa 4; Black eagles, Masseris Impresa edile Cernotta 2; Bar Ai pioppi 0 Da Liessa ... a Livek Il 4 e 5 agosto prossimi Sono aperte a Luicco, fino a mercoledì 25 luglio, le iscrizioni all’ottavo torneo di calcetto che si giocherà sabato 4 e domenica 5 agosto prossimi con in campo 6 giocatori per squadra. Per due giorni consecutivi calcio non stop, dunque che vedrà impegnati ragazzi della Benecia e della zona di Tolmino e Caporetto. La scorsa edizione infatti su 32 formazioni, partecipanti al torneo, ben 10 erano delle nostre valli, quella meglio classificata è stata la River piate di S. Pietro, aggiudicatasi il terzo posto. Al primo e secondo posto due squadre di Caporetto rispettivamente "Barbarossa" e "13. maj". Naturalmente durante le gare funzioneranno chioschi con griglia e bevande per gli apassionati sostenitori che sempre in maggior numero seguono questo bel torneo. CONCLUSO IL PRIMO TURNO LUNEDI PROSSIMO INIZIANO I QUARTI DI FINALE AL TORNEO DI LIESSA E’ una fitta pioggia di goal La tormazione Gubane Giuditta Teresa Martedì 10 luglio è iniziata sotto la pioggia la seconda serie di incontri del torneo di calcetto di Liessa. Nella prima gara i campioni in carica ael Legno più hanno avuto ragione sulla formazione Levigatura CRS di San Giovanni al Natisone con il netto risultato di 7-2. Portatisi sul 4-0, i ragazzi di Clodig hanno subito una rete prima di allungare un'altra volta il risultato e concedere agli ospiti un'altra segnatura. E' seguita sotto un vero e proprio diluvio, tra lampi e tuoni, la gara Salone Luisa - Rodda Club. Ha vinto alla fine la prima formazione che ha avuto un pizzico di fortuna in più degli avversari. Infatti la gara era in perfetto equilibrio fino a metà del secondo tempo, quindi il break finale vedeva prevalere il Salone da Luisa per 8-5. Dopo la tempesta è ritornato il sereno e sul campo asciutto si sono date battaglia le formazioni del bar Al cacciatore di Crostù e l'Apicoltura Cantoni che avevano entrambe vinto gli incontri precedenti. Ci sono voluti addirittura 20 minuti per sbloccare il risultato che al termine del primo tempo era di 3-0 in favore dell'Apicoltura Cantoni. Al termine della gara il risultato era di 7-1 per i ragazzi di Cantoni. Più equilibrata la seconda gara che si è conclusa sul 3-2 per la trat-tora Alla pesa di Scrutto che dopo essere stata in vantaggio per 3-0 ha rischiato il pareggio contro la squadra Saccavini di Premariacco che ha colpito sul 3-2 anche un palo. La Saccavini cosi viene eliminata dal torneo, mentre la sua avversaria si giocherà la qualificazione con il bar Al cacciatore. La squadra dell'Apicoltura Cantoni Grande attesa per le gare disputatesi giovedì scorso; nella prima la trattoria Piccoli fans ha avuto ragione delle Macellerie Beuzer. Il risultato è bugiardo in quanto i sanpietrini hanno dovuto giocare senza i cambi per causa di alcune defezioni nell'organico e hanno colpito anche due pali, inoltre una direzione arbitrale sfavorevole ha fatto il resto. Nella seconda gara la squadra manzanese di Bulfone & Passoni ha dato l'addio al torneo dopo essere stata sconfitta pesantemente dal Valentino's pub di Cividale. Questa gara è stata molto bella in quanto all'inizio i manzanesi in due minuti erano in vantaggio di 2-0; c’è stata quindi la reazione degli avversari che hanno macinato gioco e siglato ben 14 reti. L'ultimo girone il D, è risultato il più equilibrato infatti ha emesso un solo verdetto: l'esclusione dal torneo della formazione del Bar Ai Pioppi di Remanzacco, che nell'ultimo incontro giocatosi venerdì, è stato travolto dal Masseris per 9-3. Risultato meritato per Sedi & compagni che hanno concesso troppa confidenza agli avversari di Remanzacco, hanno potutoo così segnare tre reti che possono risultare decisive per la differenza reti, nel caso che terminino in tre sul primo gradino. I Black eagles di Vernasso sono invece stati fermati dalla squadra delle Gubane Giuditta Teresa di-mostratatasi più pratica nel gioco: il 3-1 finale è più che legittimo. Oggi giovedì 19 sapremo i nomi delle squadre qualificate ai quarti. I ragazzi del bar Al cacciatore di Crostù Addio al torneo delle Macellerie Beuzer-Cosve Fu così che tentammo dì entrare nella storia Dal diario “segreto” Alti, slanciati, ben proporzionati nella loro figura aitante, gli occhi chiari che traducevano la dolcezza e l'integrità del loro spirito, neppure la lieve ombra di malinconia che semrava sfiorarli valeva nascondere il lampo metallico dell'indomabile energia che li animava. E fu così che il 3.1.90 i nostri abbandonavano momentaneamente le loro abituali dimore per intraprendere quella che si sarebbe rilevata l'impresa del secolo! La conquista dell'Abisso mtl (Monte Canin). L’avvicinamento alla inviolata Bila Peč, sede dell'abisso, venne fissata alle ore 4 del mattino. L'immane bastione antepose ai nostri eroi lunghe ore di lotta estenuante con le sue rocce umide e infide e, allorché essi ne videro il termine e stavano per attaccare la repulsiva muraglia sovrastante... uragano! ma non troppo del Forum Julii Speleo alla conquista di un abisso inviolato sul monte Canin In posizione d'assicurazione precaria, aggrappati alla roccia, gli eroi sopportarono per tre ore pioggia e grandine e palle di neve. Ma l'ingresso all’abisso è vicino e, approfittando dei tentennamenti dell'uragano in via di placamento uno dei tre, non saprò mai chi, intravedeva una possibilità di scampo e si trascinarono in una durissima discesa. Dopo due ore di ardimenti l'ingresso è raggiunto. Senza dire una sola parola, basandosi unicamente ad inequivocabili segni d'intesa, per un tragico errore di interpretazione, accadde l'imprevedibile primo errore di manovra... il sacco contenente buona parte delle preziose attrezzature di discesa... scendeva. Il danno richiede un urgentissimo sacrificio umano. Il responsabile del misfatto coscientemente assalta le prime rocce con disperata energia, con mozziconi di corda a suo disposizione imposta la micidiale discesa di recupero. Le rocce bagnate rendono infido ogni appiglio, precario ogni appoggio, ma egli, sprezzante del pericolo va. Sono tre ore che è andato e non si vede ancora. Eccolo finalmente! Livido e gelato non parla più. Un pallore mortale è diffuso sul suo volto. Le mani sanguinano. Eppure metro dopo metro sostiene il sacco. "Cosa dici, Ubaldo, glielo diciamo o no che il sacco conteneva solamente le corde delle amache e qualche moschettone?" "No, forse è meglio di no ". Ma lui, seppure dilaniato dallo sforzo, catpa quel non so che, con rabbia apre il sacco e ne scopre il contenuto e... uragano. Prima una smorfia che dice tutto quello che la bocca non può proferire e poi... io sto ancora scappando. novi matajur ŠPETER A ila - Ložac Naši novici V saboto 14. julija sta se v ci-erkvi na Matajure poročila Daniela Corredig iz Lozaca an Carlo Cumer - Kabalavove družine iz Ažle. An par dni priet smo vidli po naših zidieh nieke čudne manifeste, kjer je bla liepa fotografija Carla an napis "Donas noviči -na zamierta za zamudo"... na- oggi sposi liep plakat, ki so ga parstavll po naših zidieh parjatelji Carla pravli so ga parjatelji noviča, ki so takuo tiel pokazat, kakuo so veseli, de se je poročiu. Danieli an Carlu, ki bota živiela v Ažli želmo puno sreče, zdravja an veseja. Dopo anni e anni di fidanzamento finalmente Carlo Cumer di Azzida e Daniela Corredig il giorno 14 luglio sono convolati a giuste nozze. La cerimonia era attesa lungamente da parenti ed amici e pertanto lo sposo ha pensato di chiedere scusa pubblicamente per il ritardo in forma adeguata ed originale. Visto il felice concludersi della questione le scuse sono state ben accettate con tanti auguri da parte di tutti di una lunga vita felice. Špietar - M. Comense Vasco an Elena sta jala “ja” V saboto 7. julija, na kamunu v Mariano Comense blizu Coma se je poročiu naš "stari" parjateu Vasco Petricig iz Špietra. Oženu je no lepo dekle, Elena, takuo ji je ime. Vasco živi v tistim kraju, saj tam uči. Vsi mi pa se troštamo, de an dan al drug se varne, kupe z njega Eleno, tle h nam. Tle je pustu puno parjatelju, tudi mies naših te malih, ki hodejo na Mlado brie-zo an v dvojezični šolski center. Njemu an Eleni, ki se troštamo jo preča spoznat, želmo puno sreče an veseja v njih skupnem življenju. SVET LENART r v* v* Jesicje Se je rodiu Andrea Za veliko veseje mame Marine Sibau - Lahove iz Ješičjega an tata Giordana Chiabai - Kulažove-ga goz Gniduce se je v čedajskem špitale rodiu Andrea. Liep puobic je zagledu luč sveta v saboto 14. luja an je biu zaries dobarščan, saj je pezu malomanj 4 kile. Andrea ima že 'no sestrico, ki se kliče Tatiana an ki ima "že" 11 liet. Marini an Giordanu čestitamo, malemu Andreu, ki se je kumi rodiu an sestrici Tatiani, ki ga je takuo težkuo čakala, želmo pa puno liepih reči v življenju, ki ga imata pred sabo. Je biu kumaj dopunu 60 liet. Franc se je rodiu v Belgiji. Njega tata je biu Lojze Korantu. Tudi njega mama je bla Lojza, pa je bla doma iz Štajarske dežele. Ob začetku druge velike uejske so bli malomanj vsi Italijani izgnani iz Belgije in ta nesreča je doletiela tudi Franca in njega družino: očeta, mater, brata Johana in sestro Slavico. Paršli so v Lombaj, na nič, kjer so se v cajtu vojske težkuo preživljali, ker jim je manjkalo vse. Po uejski je Franc rad parhaju v Lombaj, kjer se je tudi poročiu z Bruno Partenovo. Rajnik Franc je biu ries dobra duša, dobar mož in družinski oče. Takega bomo ohranili v lepim in venčnim spominu. Ženi Bruni, sinovam Claudiu in Gianniju, navuodam in vsi žlahti, naj gre naša iskrena tolažba. GRMEK Lombaj Žalostna iz Belgije Po dugem tarpljenju je na dan 25. junija letos umaru v Limburgu (Belgija) Franc Gus iz naše vasi. | » Potle je muoj nono, Dreja, puno tarpeu za telega sina. Tar-peu je do njega smorti. Podko-pali smo ga 1936. leta. Puno liet prej se je začela parva, velika svetovna ujeska, ki je terjala na milijone življenj mladih puobu vsieh evropskih dežel. U parvem pisanju sem biu že poviedu, da je mladi sin, Dreja, moj stric, padu u Trenti-nu za veličino domovine (per la grandezza della patria), piše na marmornati skali, ki je postavljena na zunanjem zidu Tedole-njih hiše v Klodiču, prav ob provincialni ciesti. Na tisti skali je napisanih 26 imen mladih puobu, ki so padli za veličino domovine. Preveč. Previsok karvavi davek za takuo majhan kamun, kot je Garmak. Pa kajšna retorika! Domovina tistih mladih puobu je bla njih hiša, njih ognjišče, puoje in senožeta, rožice, ki so rasle na travniku. Sonce, ki je sijalo nad njimi in luna, ki jim je ponoči svetlela, ker takrat elektrike niesmo še imeli. Njih domovina je bla njih vas, njih družina, njih cierku, britof, kjer so bli podkopani njih dragi in zvon v turmu, ki jih je klical k vsakdanji molitvi, k sveti maši, zvon, ki nam je vsem takuo drag in domač. To je naša domovina. Za velikost in širitev drugih domovin jih ni brigalo tistih 26 mladih puobov, ki so bli zaklani, kot novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Fotostavek: ZTT-EST izdaja in tiska L. A ZUTT Trst / Trieste M1®« Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 28.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 51420 - 603 - 31593 «ADIT» 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 Tel. 329761 letna naroč. 80. din (800.000 din) pos. izvod 3. din (30.000 din) OGLASI: 1 modulo 23 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% PIŠE PETAR MATAJURAC m Domovina je bla njih ognjišče nadužna teleta u parvi veliki uejski. Na tisti marmorjevi skali, na steni Tedolenjih hiše, je četarti napisan moj stric: Chiabai Anfdrea. Po parvi veliki uejski, so usodili ob ciesti glih nad riekam iz Lies proti Klodiču 26 buorov. Buori so posebna vrsta smrieke. Usadili so po an buor u spomin za vsakega padlega puoba-su-data iz garmiškeha kamuna. Adan od telih buorov se ni teu sparjet, ni teu rast, je usi-hou. To usahljivo drevuo, ki ni tielo rast, je dalo nonu, noni in moji mami upanje, da je Dreja šele živ, da an dan al drug se varne. Zatuo njega drieu, njega buor ni teu rast, ker je on šele živ. Gotovo ga je kajšna granata podsula u kajšnji galeriji, pa ima notar puno živeža, da se lahko preživja. Za tako viejo trošta so se parjeli in trošt je tisti, ki zadnji umre. Drejova brata, Tinac an Štie-fan - tudi ona dva alpina - sta čula strašnuo garmenje u Tren-tinu. Tudi ona dva sta okusila strahote uejske, zatuo sta zasto-pila, da pravca o buoru, ki nečje rast, je prazna, ne bo daržala. U sarcu pa sta se tudi ona dva troštala, da bi se zgodiu čudež. Pa čudeža ni bluo. Pomarli so vsi od Drejove rodovine, pa njega (ja ni bluo nazaj. Ze u parvem pisanju o nonu, sem poviedu, kakuo je biu pobožan, sada napišem še nieke druge reči, ki mu jih je moja bu-oga mama poviedala, druge sem ču pa od druzih ljudi. "Zjutra nas je zbudu vse buj odrasle otroke. On je šu gover-nat žvino u hlieu, mi smo muor-li iti deleč po darva, dol Guna, da smo jih parnesli damu za fruoštih. Se prej ko smo odšli iz hiše, smo muorli zmolit kratek rožar. Ko smo parnesli trudni darva damu, smo muorli spet zmolit pred fruoštham parlož-nostne molitve". Mi se je zdielo, da ni obedne ženske, obedne mame na svietu takuo pobožne, kot je bla moja mama, pa se ji je vsedno zdielo, da je šla pobožnost nje tata čez vsako mie-ro. Včasih ji je utekla besieda, da je biu "šagerast" (iz italijanščine: esagerato). Nikdar ga ni ču obedan preklet. četudi je biu jezan, je uša-fu u vieri ohlajenost in zadoščenje. Malomanj vsakemu pride za preklet, recimo kadar se buos cabneš z nogo u kaman, al pa stopniš na taren. Kadar zajameš s kladvom gor na parst, se popuzneš na ledu, al pa te le-puo švigne, obliže vieja u host. On pa ne, ne in ne. Poslušajta tole, ki mi jo je poviedala ranj-ka Vigja Nakonctih. "Dol na Gumah je biu posie-ku darva, hlode za prodat, te drobne, opajike, okliestke pa za duom. Kadar je posieku an okli-estu poliena je imeu potriebo dielovca. Njega otroci so bli šele premajhani za mu pomagat. U zornado mu je paršu niek Peškul iz Platea. Dielovac zor-nadar mu je pomagu takuo, de je metu dol po senožet okliešče-ne poliena, stari Dreja jih je pa skladu na taso. Naenkrat pade hlod polieno na polieno se na hlodu popuzne, odskoči in se vzdigne kot kača, kot modras, pokoncu, potle s silo udari Dreja u glavo, med desno očjo. Žlah, udarec je biu velik, takuo, de je tvoj nono padu na tla, kot martu in se je za vič metrov po-taču. Ustava se je za niekim četnim gabrnm. Kadar je ustu gor, je jau tele besiede:"Buog te žegnif. Če bi ga biu zadeu hlod s tisto silo v sence, bi biu ostu suh, namest martu. Pa on, tvoj nono, nam je pravu potle, ko je čuhu ruog, žlah nad očjo tri tiedne, da star ga rešila Buog in staro-gorska Mati Božja. Pravu nam je, da je u luftu zagledu polieno na eni strani, na drugi strani pa Marijo na Stari Gori". (se nadaljuje) Vas pozdravja vaš Petar Matajurac FRASCA loc. Cedron S. Pietro al Natisone ALLA TROTA In riva al laghetto dello peschiera Prenotazione per comitive Chiuso il mercoledì Tel. 0402-714284 Urniki miedihu v Nediških dolinah DREKA doh. Lucio Quargnolo Kras: v četartak ob 12.00 Debenje: v četartak ob 10.00 Trinko: v četartak ob 11.00 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v torak od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 9.30 v petak od 8.30 do 9.30 doh. Rosalba Donati Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.30 v sriedo od 15.00 do 16.00 v petak od 9.45 do 10.30 PODBUNIESAC doh. Vincenzo Pet racca (726051) Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 9.00 do 12.00 v soboto od 10.00 do 12.00 doh. Giovanna Plozzer (726051) Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, petak an saboto od 8.00 do 9.30 v četartak od 17.30 do 19.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegritti Sovodnje: od pandiejka do petka od 10. do 12. ŠPIETAR doh. Edi Cudicio (727558) Špietar: v pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.00 do 10.30 v torek od 8.00 do 10.30 in od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegritti (727282) Špietar: v pandiejak in sredo od 8.45 do 9.45 v petak od 17. do 18 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak od 9.00 do 10.00 v sriedo od 14.00 do 15.00 Gor. Tarbi v pandiejak ob 10.30 v sriedo ob 15.15 Oblica: v sriedo ob 15.45 doh. Rosalba Donati Sriednje: v torek ob 12.00 v četartak ob 13.00 Gor. Tarbi: v torek ob 12.30 v četartak ob 12.15 Oblica: v torek ob 13.00 v četartak ob 11.45 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo (723094) Gor. Miersa: v pandiejak od 16.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 16.30 do 18.00 v petak od 10.00 do 12.00 v saboto od 8.30 do 11.00 doh. Rosalba Donati (723363) Gor. Miersa: v pandiejak in torek od 9.00 do 11.00 v četartak od 9.30 do 11.00 v petak od 11.00 do 12.30 v soboto od 8.30 do 11.00 Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 21. DO 27. JULIJA Čedad (Minisini) tel. 731175 Špeter tel.727023 Manzan (Brusutti) tel.740032 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgenten. SCUSATE IL RITARDO