List 25.
Razloček med suho spravljeno ali pa med večkrat zmočeno mervo.
Preteklo poletje smo imeli priložnost dvojno mervo (seno) natanko preiskati: eno, ki je bila v 3 dneh popolnoma suha domii spravljena, — druga je zavolj dežja, ki je vsaki drugi dan bil, 13 dni na senožeti ležala, dokler je bila toliko suha, da jo je mogel gospodar domii spraviti.
Obojna merva je bila na zlo enači h senožetih en dan pokošena, in sicer je druga zato tako dolgo na travniku obležala, ker ravno takrat, ko so jo hotli domu spraviti, se je dež tako ulil, da so jo mogli spet razložiti in po travniku raametati; potem pa je mnogokrat deževalo skoz 10 dni.
Obojna merva se nam je tedaj pripravna zdela za natanjčno kemijsko preiskavo. In kaj nam je ta razodela ?
V 100 delih                          dobro domu    večkrat pre-
spravljene:   močenemerve:
je  bilo  gnjilčnih redivnih stvari          73/io        65/,
„    „     redivnih stvari brez gnjilca   54           493/l0
„    „     neraztopljive rastlinske žilke 321/10      365/J0
„    „     rudninskih stvari                      6yi0         72/i0
Vsih raztopljenih redivnih stvari skupaj   ^.........623/10     563/10
Razloček je tedaj, da je v zmočeni mervi memo une, ki je koj lepo suha domii spravljena bila, pri 100 delih 9 redivnih raztopljivih delov v zgubo šlo.
Ko se bo zmočena merva živini pokladala, bo pa še veliko manj teknila zato, ker so se ravno naj bolj tečni in tedaj za živež naj več vredni deli po namakanji na dežji pogubili; kar se sladkih (cukrenih) delov tiče, gre po taki dolgi namaki % tistega slad-kora v zgubo, ki ga ima merva spervega v sebi.
(Stockhardfs chem. Ackerm.)