1 Leto XIII. [ Štev. 102	TELEFON t UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE M-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN U.409	Maribor, petek 5. maja 1959	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po požti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cona din V—
Sestanek pri Laso di Como
Jutri se sestaneta v severni Italiji k prvi konferenci nemški in italijanski zunanji minister — Napovedi Gayde v „Giornale d’ Italia" — Ostra svarila italijanskega tiska na naslov Pol‘ske v zadnii minuti
BERLIN, 5. maja. Zunanji minister von Ribbentrop je odpotoval sinoči v severno Italijo, kjer se bo ob Comskem jezeru sešel z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom. Prva uradna konferenca med obema ministroma bo jutri popoldne. Sinoči je pa dospel v Italijo tudi maršal Goring in se nastanil v San Remu, kjer je bil slovesno sprejet. Takoj po prihodu v San Remo ga je obiskal generalni tajnik fašistične stranke, državni minister Starace. — Obema obiskoma nemških državnikov v Itatffi prisojajo povsod poseben pomen, vendar ni mogoče izvedeti, kakšno je resnično ozadje. Vse, kar se govori in piše, so le ugibanja. Tako n. pr., da bo glavni predmet posvetovanj med Ribbentropom in Cianom italijansko posredovanje med Nemčijo in Poljsko. Ne manjkajo pa tudi glasovi, ki govore, da prihaja von Ribbentrop v Italijo na razgovor o dejanski pomoči Italije v zadevi nemškega nastopa proti Poljski.
RIBBENTROP PRI HITLERJU.
MONAKOVO, 5. maja. Nemški zunanji minister v. Ribbentrop je davi na svoji poti v Italijo prispel v Monakovo, od koder se je ob 10. uri dopoldne v zvezi z Beckovim govorom podal k Hitlerju v Berchtesgaden. Nocoj odpotuje preko Monakovega v Italijo.
DVOJNI POMEN SESTANKA.
RIM, 5. maja. Razgovori med Ribbentropom In Cianom, ki se bodo pričeli jutri ob Comskem jezeru, predstavljajo trenutno središče vsega zanimanja italijanskega tiska, ki jim pripisuje spričo sedanjega mednarodnega položaja izreden pomen. Virginio Gayda piše v »Giomale d’Italia«, da sestanek Ribbentropa in Člana ni sicer noben izreden dogodek, da je pa kljub temu z ozirom na gibanja po Evropi zelo pomemben. Sestanek ima dvojni pomen. Prvič se bodo na tem sestanku strnili v celoto vtisi, ki sta jih dobila na eni strani Ciano in Mussolini ob sprejemih zastopnikov raznih evropskih držav v Benetkah in v Rimu, na drugi pa von Ribbentrop in Hitler pri obiskih v Berlinu. Drugič pa bo na tej podlagi določeno dokončno stališče Italije In Nemčije nasproti obkroževalnl politiki obeh zahodnih demokracij s podporo Poljske, Amerike Itd.
ZADNJA UTRDITEV OSI
Sestanki v Benetkah, Rimu In Berlinu so pripeljali do podrobnega preciziranja stališč in namenov cele vrste srednjeevropskih in drugih držav. Dasi se načrti Londona niso posrečili In Angliji ni uspelo pridobiti za svoje obkroževalne namene večino držav v tem delu Evrope, je vendarle potrebna čuječnost In posebno še nagla protiakcija osi Rlm-Ber-lin. V Londonu in Parizu res naglašajo, da ne zasleduje njihova obkroževalna politika nobenih ofenzivnih namenov, toda mnoga dejanja dokazujejo prav nasprotno. Zato morata Italija in Nemčija naglo in do kraja organizirati svojo tako vojaško, kakor tudi gospodarsko in politično obrambo. Ta organizacija se tudi ne sme omejiti samo na Evropo, ampak se mora raztegniti na ves svet. Sestanek pri Lago dl Como ie zato po GaydovI trditvi nov dokaz aktivne solidarnosti obeh osnih držav, ki bo potrdil zavest odgovornosti, čuječnost ]n obrambno pripravljenost.
KOMENTAR FRANCOSKEGA LISTA.
PARIZ, 5. maja. Agencija »Fournler« javlja iz Berlina, da Ima obisk v. Ribbentropa v Italiji med drugim ta namen, pripraviti vse potrebno za konferenco med Hitlerjem, Mussolinijem in generalom Francom.
razumnejšo pot. Italijo veže s Poljsko sicer prijateljstvo, toda to prijateljstvo bo prenehalo v tistem trenutku, ko bo Ita-
lija postavljena pred odločitev med Varšavo in Berlinom. O tem si morajo biti v Varšavi popolnoma na jasnem in se ne smejo vdajati nobenim iluzijam. Italija In Nemčija ne bosta trpeli, da bi se kdo, ki apelira na prijateljstvo obeh ali Ie enega obeh osišč, vezal z nasprotniki osi in upiral novi ureditvi Evrope. Poljska naj se ne pogreza v romantična občutja In v fantazije, ampak naj misli raje na svojo žalostno zgodovino, na svoje tri delitve. Italija se popolnoma strinja z nemškimi zahtevami, izrečenimi v zadnjem Hitlerjevem govoru, ki se ji zde ne le popolnoma pravične, ampak tudi nad vse skromne. Zato )e zadnji trenutek, da jih Poljska sprejme, ker sicer bi se utegnilo zgoditi, da bi bilo za vrnitev na pot pameti prepozno.
Beckov odgovor Hitlerju
Poljska pripravljena na nova pogajanja z Nemčijo, a le pod dvema pogojema: brez groženj in brez teritorialnih zahtev
VARŠAVA, 5. maja. PRED POPOLNOMA ZASEDENO ZBORNICO IN VSEMI DIPLOMATSKIMI LOŽAMI JE ODGOVORIL DANES MED IX. IN 12. URO POLJSKI ZUNANJI MINISTER BECK HITLERJU NA NJEGOV ZADNJI GOVOR. GLAVNA VSEBINA BECKOVEGA ODGOVORA JE, DA POLJSKA NAČELNO NE ODKLANJA NOVIH POGAJANJ Z NEMČIJO,. TODA TA POGAJANJA SO MOGOČA SAMO POD DVEMA POGOJEMA: 1. DA SE VRŠE V MIROLJUBNEM OZRAČJU IN ABSOLUTNO BREZ VSAKIH GROŽENJ; 2. DA SE NE ZAHTEVAJO OD POLJSKE NOBENE, KAKRŠNE KOLI TERITORIALNE KONCESIJE. POLJSKA JE ŠELE IZ HITLERJEVEGA GOVORA 28. APRILA IZVEDELA ZA NEMŠKO PONUDBO O 25-LETNEM GARANCIJSKEM PAKTU. PREJ POLJSKI TAK PREDLOG NI BIL STAVLJEN. AKO BI JI BIL, BI GA BILA ŽE PO TRADICIJI POLJSKE DIPLOMACIJE PROUČILA IN ZAVZELA DO NJEOA SVOJE STALIŠČE. BECKOVA IZVAJANJA SO BILA SPREJETA Z VELIKANSKIM NAVDUŠENJEM IN ODOBRAVANJEM.
Za£iski
Maksim Litvlnov
OSTRA SVARILA POLJSKI
RIM. 5. maja. Italijanski tisk piše ostra
Protinemške demonstracije
NEMŠKE VESTI O POLJSKIH IZGREDIH PROTI NEMCEM OB PRILIKI SLAVE POLJSKEGA NARODNEGA PRAZNIKA 3. MAJA.
PRO-
BERLIN, 5. maja. Po poročilih iz Gornje šlezije je prišlo na poljski narodni praznik do raznih nastopov proti Nemcem. Nemci so bili ponekod ozmerjani in ogražani. V nekaterih krajih so pobili Nemcem šipe. V Katovicah so izruvali celo železne križe na oknih. Med ljudi so razdeljevali sramotilne slike o Hitlerju.
Včeraj je prispela nepričakovano iz Moskve vest, da je odstopil dosedanji sovjetski zunanji komisar Maksim Litvi-nov in da je prevzel vodstvo sovjetske zunanje politike predsednik sveta ljudskih komisarjev Molotov. Z Litvinovora odhaja v ozadje osebnost, ki je 18 let stala v ospredju sovjetske zunanje politike. L. 1876. rojen, je postal Lrtv&nov 1. 1921. namestnik zunanjega komisarja (ministra), 1. 1930. pa sam komisar. On je bil tisti mož, ki je pripeljal sovjetsko Rusijo iz osamelosti v Zvezo narodov ter v krog ostalih evropskih velesil. Njegovo delo pri tem ni bilo lahko, boriti se je moral često na več strani in tudi v sovjetski vladi sami. Ali je njegov odhod le osebnega ali tudi političnega značaja, bo pokazala gotovo že najbližja bodočnost.
Hitler in »veliki admiral"
Rang »velikega odmirala «nemške mornarice je bil ustanovljen 1. 1900. Odgovarja šarži general-f eldmaršala in je najvišja stopnja v mornarici. V Franciji so le viceadmirali, predsednik republike je najvišji mornariški poveljnik. Po ver-saflleskem miru ni imela Nemčija tako visokih častnikov. S tem, da je Hitler postavil obnovljeni nemški mornarici na čelo velikega admirala, jo je hotel izenačiti po rangu z ostalim vojnim ladjevjem sveta.
Armada brezposelnih v USA
Po zadnii ugotovitvi je v Zedinjenih državah 11,470.000 nezaposlenih ljudi. Prosveta« piše: Dejstvo, da je v USA dva milijona bogatinov, ne pomeni nK,
Stanovanja Nemcev so opremili na zidovih s sramotilnimi napisi.
Tradicija angleške časti
ANGLIJA JE BILA IN BO OSTALA ZAŠC1TNICA MALIH OGROŽENIH NARODOV, NIMA PA NOBENIH SOVRAŽNIH NAMENOV DO NEMČIJE.
LONDON, 5. maja. Včerajšnje »Times« prinašajo uvodnik, v katerem naglašajo, da je bilo vedno v smislu tradicije Velike Britanije in njene časti, da se je zavzemala za male ogrožene narode. Zadnji razvoj dogodkov je dal Poljski upravičen povod, da se je čutila ogrožena. Zato sta ji tako Anglija kakor Francija dali zago-
V Biali so ljudje naskočili prodajalnico nemškega mladinskega društva, pobili šipe in izruvali iz zidov železne križe. V
noči na četrtek so napadli nemške šol-,	t	-	_ —......
sko poslopje in ga precej poškodovali. se pouiisli, da je 40 milijonov ljudi le •	"	za	silo preskrbljenih, drugih štirideset je
na robu pomanjkanja, ostalih štirideset milijonov ljudi pa pogreša hrane, primerne obleke m stanovanj. Ti slednji so trajna potenčna nevarnost fašizma.
Nemčija mora biti opraznejia...
Nemčija mora najskrbneje paziti na posledice britske politike v vzhodni in jugovzhodni Evropi, kjer se že kažejo sadovi angleških garancij. V politiki je najvažnejši efekt posameznih ukrepov ne pa, kaj politiki misijo in želijo. Na osnovi teh izkustev je treba oceniti brit-siko vmešavanje v kontinentalno politiko. (»Berliner BBrsenzeitung«).
tovilo takojšnje pomoči, čim bi se Poljska smatrala ogroženo. Anglija pa pri tem upa na dobro voljo in sodelovanje prav vseh držav, vključno Nemčije. Garancije nikakor niso proti njej naperjene in njeno ime se v garancijski pogodbi sploh ne omenja.
Pomen Rooseveltovega posredovanja
Nobene besede ne more biti o tem, da bi se odpovedal Berlin .katerim koli načrtom na Vzhodu in Italija v Sredozem-Reuter poroča Iz lju. Po posredovanju »outsiderja« Roo-a'i v smislu nem-(sevelta je nastopila samo nepredvidena Ske ponudbe nordijskim in baltiškim dr- zamuda, ki jo bodo skušali najprej na-žavam podpisan nenapadalni pakt med rediti neškodljivo z navidezno popustlii-svarila „a naslov Poljske, k. naj sl še o j Razgori'so dospeli že tako	* spe‘ ^ upanje
Pogajanja z nordijskimi državami
BERLIN, 5. maja.
tisk naglaša daljnosežni pomen teh prizadevanj za utrditev evropskega miru.
n.	LONDON,	5.	maja.
Diplomatska pogaja-; Berlina, da je bil včeraj
nja Nemčije z nordijskimi državami se nadaljujejo. Poleg ostalih so zdaj uvrščene pogajanja tudi Estonska in Letonska.
pravem času premisli |n krene na ra-lsklePajo na ugoden zaključek. Nemški*
t Berlina, ki še nikoli ni varalo... (Švicar-Iski »National Zeitung«).
Maribor, 5. maja.
Vodilna madžarska državnika, ministrski predsednik grof Teleki iti zunanji minister grof Csaky, sta se te dni vrnila z obiskov v Rimu in Berlinu. Tako v zvezi z obiskom pri vodilnih osebnostih fašistične Italije, kakor tudi nacionalno-socialistične Nemčije, so se pojavile v evropskem tisku najrazličnejše govorice in kombinacije. Med drugim se je zatrjevalo, da v Rimu in Berlinu ni bilo govora samo o sklenitvi prijateljske in nenapadalne pogodbe med Madžarsko in Jugoslavijo, ampak tudi o usodi Slovaške, vključitvi Madžarske v okvir tretjega rajha itd.
Glede zbližan ja med Madžarsko in Jugoslavijo so bila vsa poročila, ki so se pojavila v zvezi s Telekijevim in Csaky-jevim potovanjem, več ali manj soglasna, pa naj so že prihajala iz Rima, Berlina ali Budimpešte. Vsa so naglašala, da so bile odstranjene vse ovire, ki bi mogle še nadalje preprečevati popolno spravo med obema podonavskima sosedama. Šlo je dejansko samo še za to, kdo naj da iniciativo za direktni stik, ki je potreben za sklenitev zadevnih pogodb, Madžarska ali Jugoslavija? Tako v Rimu kakor v Berlinu je bilo nasvetovano Telekiju in^Csakyju, naj prevzame iniciativo Madžarska, ki naj se kot manjša država približa večji sosedi Jugoslaviji. S tem v zvezi se zato zdi, da bo budimpeštan-ska vlada že v prihodnjih dneh storila v Beogradu primerne korake v tej smeri. S tem bodo likvidirana dvajsetletna na-sprotstva med nami m Madžari, ki bodo priznali na slovesen način, da nasproti nam nimajo nobenih teritorialnih aspiracij in hočejo zalo živeti s kraljevino Jugoslavijo v mirnem in prijateljskem sosedskem razmerju.
Glede Slovaške so se pojavile vesti zfasti na zahodu, v Parizu in Londonu, a zdi se, da na njih tudi Budimpešta ni bila popolnoma brez krivde. Te vesti so zatrjevale na eni strani, da sta Teleki in Csaky sama intervenirala v Rimu in Berlinu v tem smislu, da bi se Slovaška priključila Madžarski v obliki protektorata, na drugi pa, da jima je bila taka kombinacija ponudena s strani Italije, odnosno Nemčije. V Rimu in Budimpešti na te vesti niso reagirali, pač pa so v Berlinu. Tam so jih zavrnili in izjavili, da je Nemčija prevzela 25-letno garancijo za nedotakljivost Slovaške in da zato o kakšni priključitvi k Madžarski ne more biti govora. Madžari naj s tem računajo in temu primerno urede svojo politiko in svojo propagando. Iz tega berlinskega glasu bi se dalo sklepati, da se je v Rimu m Berlinu torej le govorilo o tem, in kaikor vse kaže, na madžarsko, ne pa morda na italijansko ali nemško pobudo.
Glede vključitve Madžarske same v tretji rajh, so prišle govorice samo z zahoda, dasi so se kolportirale tudi po sami Budimpešti. Kombinaoije so se glasile
v	tem smislu, da je Berlin baje nasvetoval Budimpešti, naj sama zaprosi za tako vključitev v obMki nekakšnega protektorata. Bile pa so demantirane z vseh prizadetih strani, čeprav ne uradno. Na-glašalo se je namreč, da so tako brez vsake podlage in celo tako nesmiselne, da sploh ne zaslužijo resnega upoštevanja, odnosno uradnega zavračanja Da so bile res brez podlage, dokazujejo tudi izjave, ki sta jih podala grof Teleki m grof Csžky po vrnitvi iz Berlina, dasi o njih nista nikjer govorila direktno. Rimski in berlinski obisk obeh vodilnih madžarskih državnikov v tej smeri torej ne bo rodiil nobenih sprememb položaja m seveda tudi ne nobenih senzacij.
Pač pa ni ostal obisk v Berlinu popolnoma brez posledic v madžarski notranji politiki. Takoj po Teleki je vi in Csa-ky$evd vrnitvi je bil izdan že tako dolgo pripravljeni in napovedovani madžarski protižidovski zakon, takoj nato je pa bil razpuščen še madžarski parlament. Oboje je nedvomno v skladu z željami, ki so bifle v Nemčiji ponovno in nedvoumno Izrečene. V Berlinu so Madžarski močno zamerili, da tako dolgo odlaša z izdajo protižidovskega zakona, v dosedanjem parlamentu so pa videli instrument, ki predstavlja trajno nevarnost za trdnost madžarskega režima in s tem v zvezi ludi zunanjepolitične orientacije.
V	sedaj razpuščenem madžarskem parlamentu so bile namreč precej močne tiste s*ruje. -ki so se upirate popokii vkliu-
Ugibanja okoli Rusije
V SOVJETSKEM VELEPOSLANIŠTVU V LONDONU IZJAVLJAJO, DA ODSTOP LITVINOVA NE POMENI SPREMEMBO KURZA. POTEMKIN NASLEDNIK? —
| LONDON, 5. maja. Vest o odstopu Li-tvinova je vzbudila po vsem svetu razumljivo senzacijo. Uradno poročilo omenja samo, da je zapustil sovjetsko zunanje ministrstvo iz zdravstvenih razlogov. V tukajšnjem sovjetskem poslaništvu izjavljajo, da odstop enega človeka nikakor ne more spremeniti celega sistema sovjetske zunanje politike. Nasprotno an-gleško-sovjetska pogajanja se bodo šele zdaj pospešila, kakor je treba. S tem v zvezi poroča Press Association, da je ze-
lo	značilen tisti dostavek uradnega poročila, ki omenja predsednika sovjetske vlade Molotova, le kot začasnega vodjo zunanjega komisariata. Zato je zelo verjetno, da postane definitivni naslednik Li-
Itvinova njegov dosedanji namestnik Potemkin, ki je znan kot odločen prijatelj zahodnih demokracij. Prav tako bo tudi le naravno, ako bo odslej tudi Stalin aktivneje posegel v sovjetsko zunanjo politi-j ko. Zaradi tega se zdi, da so brez podla-jge kombinacije, ki pravijo, da se bo sov-i jetska Rusija čisto odmaknila od Evrope j in da bo celo postala dobaviteljica surovin Nemčiji.
ANKARA, 5. maja. Odhod sovjetskega namestnika zunanjega ministra Potemkina, ki je bil že večkrat preložen, je sedaj po odstopu Litvinova dokončno določen za danes. V poučenih krogih zatrjujejo, da zadnje čase med Potemkinom in Lit-vinovim ni bilo soglasja.
Francija ne krene s svoje poti
IZJAVA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA DALADIERJA O VZTRAJANJU FRANCIJE NA POTI OBRAMBE MIRU IN PRAVICE. —
Doma.
PARIZ, 5. maja. Ministrski predsednik Daladier je dal včeraj zastopnikom tiska naslednjo izjavo:	Današnji	jutmji	listi
so javili, da bom v soboto podal ponovno izjavo o položaju. Mednarodno stanje je pa takšno, da podajem to izjavo kar danes. Francija ni in ne bo nikoli pristala na to, da bi se mednarodni spori reševali s silo. Zato bo Francija skrajno čuječa, pa tudi odločna. Za njo stoji v tem pogle-
du ves narod. Kljub temu so skušali po-^samezniki s tendencioznimi vestmi begati ljudi, češ, Francija je že krenila s poti. Nimam dovolj odločnih besed, da bi takšno početje ožigosal. Resnica je le ta, da
I	svojim izjavam z dne 29. marca nimam ničesar dodati in da hoče Francija družbi miroljubnih narodov zagotoviti civilizaciji fronto miru, ki jo bodo branili | Francozi s skrajno odločnostjo.
Glasovi francoskega tiska
POLJSKA LAHKO VEDNO IN TRDNO R AčUNA NA FRANCOSKO POMOČ RUSKI POLITIKI NOBENIH SPREMEMB
PARIZ, 5. maja. Današnji pariški tisk stoji pod vtisom včerajšnje Daladierjeve izjave: »Nadvladje ali sovladje v Evropi.« Ves francoski tsk tudi danes podčrtuje, da Poljska lahko vsak čas računa na francosko pomoč. V ostalem se bavi z odstopom Litvinova in ugotavlja, do oficiel-ni moskovski krogi izjavljajo, da ne gre
za nikako spremembo dosedanje zunanje politike. Prav tako posveča pozornost isto časni prisotnosti v. Ribbentropa, Brauchi-tscha in Goeringa v Italiji. Končno se ba-
vi	z Italjo in podčrtuje vsaki latinski duši prirojen čut za neodvisnost, ki se je uveljavil v vseh časi>h od Hanibala do današnjih dni.
Chamberlainove izjave v parlamentu
LONDON, 5. maja. Chamberlain je na včerajšnji seji parlamenta najavil razite ugodnosti, ki se bodo nudile vojakom. Vsak vojak dobi na dan en šiling, družina pa na teden 17 šilingov. Na Severno Irsko se obveznost ne bo raztegnila. Na vprašanje, ali je vlada vedela, preden je dala garancije Poljski, za diference med Poljsko in Nemčijo tudi v podrobnostih, je Chamberlain odgovoril pritrdilno. To bo potrdil tudi Beck. Razen tega je povedal, da se vrše pogajanja z USA glede izmenjave surovin, ki so potrebne kot rezerva za primer vojne.
De Monzieve konference v Londonu
LONDON, 5. maja. Francoski minister za javna dela, De Monzie, se je včeraj sestal z lordom Halifasom ter s prometnim ministrom in z vrsto drugih odličnih osebnosti.
LONDON, 5. maja. Sinoči se je v Londonu v navzočnosti angleškega notranjega ministra sira Hoarea. in francoskega ministra De Monziea vršila franoosko-angleška svečanost kot otvoritev proslave 150- letnice trancoslke revohioije.
Madžarska zunanja politika
BUDIMPEŠTA, 5. maja. Zunanji minister Csšky je podal včeraj v zunanjepolitičnem odboru parlamenta poročilo o mednarodnem položaju. Poudaril je, da je politika osi tesno povezana z interesi Madžarske, Madžarska si želi sporazuma z Romunijo in tesnega sodelovanja z Jugoslavijo.
čitvi Madžarske v blok osi Rim-BerMn. Te struje so zagovarjale nasprotno tako politiko, ki bi državi sicer ohranila tesno prijateljstvo z Italijo in Nemčijo, ki pa vendar ne bi porušila vseh mostov s Parizom in še posebno ne z Londonom. Sedaj so te sile izločene, vprašanje pa je, če se z volitvami ne bodo vrinile tudi v novi parlament? Na to bodo odgovorili pritodmja tedni.	—r.
GAFENCU V BEOGRADU.
BEOGRAD, 5. maja. Danes dopoldne je prispel v Beograd romunski zunanji minister Gafencu.
WEYGAND V BUKAREŠTI.
BUKAREŠTA, 5. maja. Včeraj je iz Ankare prispe* v Bukarešto general Weygand>
PETAINOVO POTOVANJE PO ŠPANIJI.
HENDAYE, 5. maja. Maršal Petain potuje po Španiji, da se prepriča o demobilizaciji Francove vojske.
ŠPANSKO ODPOSLANSTVO V ITALIJI
PARIZ, 5. maja. V mesto je dospelo odposlanstvo Španije, ki bo sodelovalo pri velikih svečanostih ob priliki obletnice ustanovitve italijanskega imperija dne 9. maja.
Madžarske volitve koncem maja
BUDIMPEŠTA, 5. maja. Regent Hor-thy je včeraj razpustil madžarski parlament. Volitve bodo konoem maja, novi parlament pa se sestane 11. junija.
ANGLIJA PRIZNALA SLOVAŠKO
BRATISLAVA, 5. maja. Angleška vlada je poslala uradno izjavo, da priznava de facto slovaško di*žavo.
BULLIT ODLETEL V LONDON
PARIZ, 5. maja. Ameriški veleposlanik v Parizu, Bu3Kt, je včeraj z letalom odpotoval v London. Navzoč en bo pri odhodu angleškega kraljevskega para v Ameriko. Obenem pa porabi to priliko za politične razgovore.
NOV LETALSKI NAPAD NA CUNOKING.
ČUNGKING, 5. maja. Včeraj je 36 japonskih bombnikov ponovno strahovito razrušilo mesto. 800 ljudi je mrtvih.
Vremenska napoved. Oblačno, deževno, močnejši vetrovi, polagoma zboljšanje. Oblačno z vetrom in hladno. V iz-gledu je še dež. Včeraj je bila v Mariboru najvišja toplota 17.4° C, danes naj-nižja 8.6® C, opoldne pa 10.7° C. Padavin je bilo od sinoči 16.8 mm.
Borza. Curi-h, 5. maja. Devize: Beograd 10, Pariz 11.801/*, London 20.86K, Newyork 445%, Milan 23.43, Berlin 178.70, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25, Sofija 5.40.-
Mar.oor ,e ne^otski iv
Na prisrčne pozdrave raznih zastopnikov oblastev ob minulem obisku v Ma/i-boru je ban dr. Natlačen poudari], da vidi v tem posebno voljo Maribora, pokazati privrženost in ljubezen do Jugoslavije'. Prišel je v Maribor, da pokaže, kako se država zanima za mesto in vso našo severno mejo. Vsi ti kraji so državi posebno pri srcu in čeprav majhni po obsegu, so vendar sestavni in nedotakljivi del naše jugoslovanske države. Obšel je kraje severne meje, da pokaže, da so oblaki, ki so nam jih hoteli naslikati sovražniki, razpršeni in da je vsak strah brez temelja. Zato lahko mirno živimo, verujoč v moč in lepo bodočnost naše skupne Jugoslavije. (Sarajevski »Jugo-slavenski list«).
Stara pesem se nadaljuje...
V	resnih dneh je izšel od javnosti toplo pozdravljen skupen apel k složnemu sodelovanju vseh akademskih društev na ljubljanski univerzi. Današnji »Slovenec« pa prinaša izjavo slovenski javnosti, kjer podpisana katoliška akademska društva SKDAD Danica, AKD Kladivo. DSKA Savica in AK Straža ugotavljajo, da so predstavniki in glasila nekaterih društev z izdajanjem letakov, pošiljanjem raznih deputacij in brzojavk kršila sporazum Akademskega narodnega bloka. Zato navedena društva izjavljajo, da je vsaka nadaljnja akcija v imenu Akademskega bloka zloraba tega imena
To in onstran Karavank...
Omenjajoč nemško narodno manjšino v Jugoslaviji je minister Rajha Frick izrazil nado, da se bodo »severno in južno Karavank, kjer skupno žive Nemci in Slovenci,« trajno razvijali mirni odno-šaji in da se bosta obe skupini, Slovenci v Rajhu, Nemci v Jugoslaviji, lahko neovirano razvijali dalje. »Jugoslavenski list« ugotavlja dalje, da je Frick napovedal skorajšnja obojestranska pogajanja za sporazumno rešitev narodnostnih problemov. ‘
Za okrepitev agrarne mfsli
Kmetski stan je že po svoji številčni premoči odločujoči čmiielj v slovanskih državah. Tyrš je zapisal:	»Cesar	ves
narod ne ve, tega ne ve nobeden. Kar ni od naroda, sploh ni spočeto!« Nesmiselno je, propagirati nekaj, kar je tuje narodni duši. V kmetskih vrstah dozoreva spoznanje, da je rešitev podeželja le v skupnem kmetskem gibanju. Sokolstvo mora podpirati to misel. Agrarna misel kot duhovna vez slovanskih narodov se vse premalo goji in širi. Pri nas se je iz-prevrgla v navadno strankarsko-politič-no gibanje. Radičeva agrarna misel je bila vsedržavna,. vsebalkanska. AErarna misel je taiko globoka, kakor prava iskrena slovanska duša. (»Sokol.).
Verska razlika ni v napotje
Zaveznikom pravimo: Dajte, da dovršimo svoje delo do kraja. Naši večni sovražniki mislijo, da smo mi razcepljeni med seboj zaradi vere. Res je, da so med Jugoslovani katoličani, pravoslavni in muslimani. Toda verske razlike, ki sta jih dunajska in budhnpeštanska vlada tako pogosto izrabljali proti nam, nas v bodoče ne bodo ovirale pri zedinjevanju
v	istem patriotizmu. (Dr. Trumbič zaveznikom med svetovno vojno).
Etlčra in socialna vzgoja
Naša dolžnost je, da damo mladini vzgojo, ki bo zagotovila plemenitega, razsodnega in samostojnega človeka-držav-ljana. Vzbujajmo v mladini sočutje do trpečega sočloveka in živali, prikazujmo ji potrebo složnega sožitja ter obsojajmo egoizem! Navajajmo bolše situirane otroke, da rade volje podpirajo revnejše tovariše po lastni iniciativi. Egoizem je treba ožigosati kot lastnost, ki ni vredna plemenitega človeka. (»Popotnik«).
Dvojna davčna politika
Neka firma v Skoplju je imela velik promet, plačevala je 250.000 din davka. Našel se je pa odvetnik, ki je trgovcu dejal: »Čemu plačuješ tolžko davka? Spremeni svojo firmo v delniško družbo, pa boš plačal mnogo manj davka!« Mož je poslušal, danes plača le 2000 din davka... (»Slovenija«).-
Ste« 3.
Novice
Slovenskim goricam davčno upravo!
V	»Večernrku« srno svoječasno pisali o potrebi davčne uprave v Slovenskih goricah, ki bi brla za velik del pokrajine ogromnega pomena. Slovenjegoriška javnost je pokazala soglasno odobravanje tej upravičeni želji, ki izvira od strani našiih davkoplačevalcev.
Davčna uprava, ki bi se naj ustanovila za področje okraja Sv. Lenart pri Sv. Lenartu v Slov. gor., postaja z dneva v dan vedno bolj pereč problem interesi-ranih področij okraja. Ob sedanji uredit-
vi	davčnega okoliša, ki teži na davčno upravo Marrbor-okolica, trpe davkoplačevalci veliko škodo, ker je ta za mnoge krade preoddaljena. Preoddatjenost davčne uprave, ki se nahaja za področje omenjenega okraja v Mariboru, je v mnogih primerih povod, da naš davkoplačevalec ne more uveljaviti svojih obveznosti po pravilnih potih, ker je ta urad tako od rok, kar je združeno s precejšnjimi materialnimi žrtvami. Marsikdo lahko razume, da nedostatki zaradi preoddalje-nosti niso prijetni za našega obmejnega kmeta ali bajtarja, ki se nahajata v slabili gospodarskih razmerah. Ob pogledu na ureditev davčnih predpisov in odmer po občinah omenjenega okraja, je najti' ogromno nedostatkov, ki niso v skladu z geološkimi prilikami zemlje. Tako marsikateri davkoplačevalec, ki poseduje ne-
rodovitno zemljo, plača razmeroma več nego oni, ki ima prvovrstno zemljo po terenskih kakor vsebinskih prilikah. Temu je seveda vzrok v mnogih primerih nepravilna obdavčitev in katastrska določitev geoloških vrednosti in plodnosti zemlje izza časa bivše Avstrije.
Iz navedenih razlogov je potreba po ustanovitvi davčne uprave pri Sv. Lenartu v Slov. gor. nujna, da se zadostil •dvajsetletni želji prizadetih davkoplačevalcev. Okraj Sv. Lenart -tvori važno gospodarsko in kulturno enoto in predstavlja tudi po davčni moči dovolj predpogojev, da ga v tem pogledu upoštevajo.
DRAVINJSKO DOLINO JE T«R®BA ELEKTRIFICIRATI
Vsepovsod, zlasti na Kranjskem, se delajo vodovodi in napeljuje elektrika. Štajerska pa je zaostaja, četudi ima v Velenju električno centralo in na Fati veliko električno podjetje. Celo Dnaivsko polje je brez elektrike, pa tudi cela Dravinjska dolina nima električnega voda — razen dveh privatnih podjetij! Pravijo, da so se pogajanja že vršila in so še baje v teku, a elektrike le od nikoder ni. Če je potreba podana in želja prebivalstva stremi za elektriko, kje je potem vzrok, da se električni vod ne napelje?
Cestna dela ob severni meji
Pred krajtkim je pričela banovina z nadaljevan jem gradnje ceste Žice—Sv. Ana v Slovenskih goricah, ki se razvija vedno v večjem obsegu. Cesta bo še to leto dograjena. Pri gradnji te ceste je dobilo zaposlitev mnogo bližnjih in daljnih okoliških delavcev. V enako živahnem razvoju so tudi dela pri gradnji nove banovinske ceste Sv. Lenart—Sv. Benedikt v Slov. gor., pri kateri je zaposlenih mnogo brezposelnih delavcev. S pospešitvijo teh javnih del na navedenih področjih se je potkazala prva razveseljiva slika, da je naval sezonskega izseljevanja v tujino znatno popustil, ker bodo laitko delavci tudi doma zaslužili. Želimo, da bi se javna dela na drugih predelih severne meje še bolj razvila, da se omili
socialno stanje viničarskih družin, ki jim je treba nuditi zashržka. S tem se zadosti tudi gospodarskim in kulturnim potrebam severnega obmejnega ozemlja z izpopolnitvijo cestnega omrežja. Zato ponovno kličemo: Dajte denar za našo mejo!	R—h
Izvajanje agrarne reforme
Te dni je bilo šele dokončno razlaščeno in razdeljeno novim lastnikom veleposestvo Frica dr. Scherbauma, kakor je določil zakon o likvidaciji agrarne reforme iz leta 1933. Travnik leži v občini Sv. Miklavž, razdeljen je bil na 120 kosov, vsak novi posestnik mora plačati nekaj odškodnine in to v obrokih v 30. letih.
So to prosvetne, vzgojne prireditve?
Preteklo nedeljo je v neki župniji v Slov. goricah tamošnji pevski zbor priredil — v splošno začudenje — opereto »Pod to goro zeleno«. Zelo daleč smo od tega, da bi podcenjevali delo naših podeželskih odrov, nasprotno, bodrimo in podpremo jih, kjer le vidimo njihovo stvarno in prosvetno narodno prizadevanje. Vendar, ne bodimo otroci, ki segajo kar — po luni! Prvič je za operetne prireditve potrebno izborno pevsko in igralno osobje. Drugič: odrsko bogata oprema. Tretjič: za spremljavo brezhibna
godba, vsaj pa klavir s spretnim svira-čem. Škoda sicer za ves trud, ki je (položen v priprave tako težkega dela! Velik del operete, zlasti težje pesmi in prizore so črtalli, plesne in druge nastope prikrojili po svoje in tako to lepo opereto zmrcvarili po svoje tako, da zasluži tako postopanje najstrožjo avtorsko grajo! Prireditev je posetila večinoma mladina in deca, česar niti v Mariboru ne dopuščamo an se le čudimo, kdo je izbral in dosegel, da je prišlo do te za mladino in deco nedostopne uprizoritve!
ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI POLJČANAH.
Sinoči se je ob 7. uri pripetila na postaji v Poljčanah železniška nesreča, pri kateri je okoli 150.000 din škode. Pri premikanju sta trčili dve lokomotivi. Oba stroja sta precej poškodovana in sta iztirila. Pri trčenju se je laže poškodoval kurjač Janez Skumevc iz Maribora. Na pomoč so takoj prišli delavci iz mariborske kurilnice in iz državnih delavnic z vsemi potrebnimi pripomočki. Promet je neoviran, ker se vrši po stranskem tiru. Očiščevalna dela še danes dopoldne trajajo-
VINIČARKA SE ZASTRUPILA ZARADI NESREČNE LJUBEZNI
V	Globočkom se je zastrupila Marija Novak. Dekle je zaužilo večjo količino mišnice ter so jo našli mrtvo v viniČarlji dr. Škrileca iz Murske Sobote. Novakova je šla v smrt zaradi nesrečne ljubezni.
VLOM PICI BELEM DNEVU
Na Ščavnici obč. Sv. Ana v Slov. gor. je bil dne 2. maja popoldne izvršen pri pos. Lorbeku Petru vlom pri belem dnevu. Neznani vlomilci so vdrli, ko ni bilo nikogar doma, v stanovanje ter odprli vrata s sekiro. V stanovanju so premetali vse.-Lorbeku so 'v/, omare ukradli 2 praznični obleki, klobuk, srajce in 250 din gotovine.
Nadalje so ukradli 1 par čevljev, 3 metre blaga za obleko, 6 kg masti, precejšnjo količino mesa in iz neke druge Skrinje zopet 60 din gotovine. Po izvršenem poslu so neznanci pobegnili v bližnji gozd, da jih ni nihče opazil.
SAMOMOR V ŠKOFJI VASI.
C e '1 j e, 5. maija.
Nad graščino v Škofji vasi pri Celju so našH obešenega 30-letnega delavca Eler-ja. Pred dnevi je zbežal z orožnih vaj m se potikal po tamkajšnji okolici. Orožniki so ga zaradi pobega zasledovali.
UBOJ V NOVI CERKVI
Celje, 5. maja.
Sinoči ob 20.30 se je vračal s kolesom p*o cesti v Novi cerkvi delavec Črepin-šek Konrad. Med potjo mu je nekdo pod kolo zagnal krepelce. Črepinšek je stopil s kolesa, nastal je prepir med njim in posestniškim sinom Sivkom Ivanom. V prepiru je Črepinšek z nožem zaklal Sivka, ki je bil na mestu mrtev. Danes popoldne bo v mrtvašnici v Novi cerkvi obdukcija. Ubijalca so aretirali.
o Sodni izvedenec za reklamo. Okrožno sodišče v Ljubljani je imenovalo Emila Podkrajška za sodnega izvedenca za inseratno, pisemsko in založniško reklamo.
' >! 7$
o. Iz finančne službe. Premeščen? so Franc Tominc, podpoverjenik finančne kontrole iz Šoštanja na glavni oddelek finančne kontrole v Makarski, Franjo Jankovič od glavnega oddelka finančne kontrole v Varaždinu na glavni oddelek finančne kontrole v Gornji Radgoni; Mar-tih Golob iz Gornje Radgone na glavni oddelek v Varaždinu; Ivan Vladkovič, podpoverjenik oddelka fin. kontrole v Ru-mi na glavni oddelek v Dravogradu.
o. Telegraf in telefon v Frankolovem. Na novoustanovljeni pogodbeni pošti bo otvorjen za javni promet telegraf in telefon.
o. Kolo jugoslovanskih sester r Murski
Soboti priredi v soboto G. maja ob 8. uri zvečer vsakoletno proslavo „Materinskega dne<:.
o. Poroka. V nedeljo se poročita v Gornji Radgoni gdč. Jurša Marta ter g. Senica Joško, brivski mojster pri Sv. Lenartu v Slov., goricah.
o. Občina Gornja ltadgona je odredila komisijski ogled radi izdaje gradbenega dovoljenja za bodoči Sokolski dom na ponedeljek, dne 8. maja t. 1. ob 8. iu*i zjutraj, nakar .se bo pričelo z gradnjo, oziroma adaptacijo poslopja.
o. Sokolska proslava materinskega dne v Gornji Radgoni bo v soboto 6. maja ob 19. uri v 5. razredu ljudske šole. — V nedeljo 7. maja priredi društvo obvezen izlet radi dneva pripravljenosti. Obvezen zbor vsega članstva in naraščaja bo ob 5. uri zjutraj pred gostilno pri Pošti na Spodnjem grisu.
o Razveljavljena premestitev. Razveljavljen je ukaz o premestitvi učitelja Fr. Hajnška iz Kramerovoev k Sv. Jurišu ob j. ž.
o. Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru
priredi pomladanske kasaške in galopske konjske dirke v nedeljo 14. maja ob pol 15. uri na Cvenu pri Ljutomeru.
Celje
c. Nesreče. 13 letna Tekavc Frida, hči delavke iz Zgornje Hudinje je v šoli padla in si zlomila desno roko v zapestju. 44 letni hlapec Jakob Podgoršek iz Pečovnika je padel z voza in si zlomil desno roko v zapestju. — 29 letni mizarski pomočnik Opcrčkal Edvard iz Stare Slemene pri Konjicah se je opekel ■/, vročim loščem po obrazu in desni roki. — 28 letni dninar Jug Jurij iz St. lija pri Dramljah je rezal slamo. Rezilo slamoreznice ga je vrezalo v stegno leve noge. — 9 letni Gradič Stanko iz Zgornje Ložnice pri Žalcu je padel s kostanja. Zlomil si je levo roko v ramenu. — Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnišnici.
c. Požarno-policijski ogled stavb. Mestna občina celjska bo od 9. maja dalje vršila požarno-policijski ogled vseh stavb v rajonu mestne občine.
c. Mladinski koncert Celjskega kulturnega ledna je za soboto razprodan, zato se bo na splošno željo ponovil v nedeljo ob 11». kot ljudski koncert.
c. Poslovilni večer. Celjska Sokolska žu-pa je priredila v sredo zvečer v veliki dvorani Narodnega doma poslovilni večer generalšlabnemu polkovniku g. Drago-ljubu Miliajloviču. Dvorana je bila polna narodnega občinstva. Govorili so na večeru starosta Sokolske župe Smertnik, v imenu
mestne občine celjske podžupan Stefančiči, v imenu Sokola-matice starosta dr. M. Hrašovec in v imenu UROIR g. VreiSko. Med govori je moški zbor CPD zapel vrc narodnih pesmi. Gospod polkovnik Mrhaj-lovič se je zahvalil predgovornikom.
c. Umrla je v javni bolnici 55 letna dninarica Šmarčan Frančiška iz Slatine pSi Šmartnem v Rožni dolini.
c. Roparski napad. V okolici Vojnika sta dva maskirana razbojnika napadla ne' ga moškega in mu odvzela 2000 dlnanj Roparskih napadalcev še niso dobili.
Pl«!
p Pojasnila o »Večerirfku« se dobe na Vrazovem trgu v Sagadinovi hiši. Tukaj se sprejemajo mali In veliki oglasi, poravna naročnina in se javljajo morebitne nerodnosti v dostavi. Opozarjamo, da se list raznaša tudi na Breg. Vičavo, Budino. Rogoznico In Novo vas.
p Nezgoda. Štumbergeriu Arrtomi « Bizeckega vrha pri Sv. Botfenku se je na svisjoh udrte strohnela deska. Zaradi padca s precejšnje višine je dobri poškodbe po celem telesu. Izvil si je levo noko. V šolski razposajenosti je med odmorom nekdo tatko hudo sunil 13 letnega dijaka Goričana Jožeta iz Maistrove ni. da so*g>a sprav#! v bolnišnico.
p Repriza »Desetega brata« bo v torek, 9. maja, v Mestnem gledališču. Po dobrih vtisih živrh scen, ki jih je občinstvo odneslo s premiere, je pričakovati, da l>o tudi ob reprizi gledališče polno.
p O ptujskem režiserju Žižku Franju je književnik Ingolič Anton dejal v govoru »Ob 25-letnici ptujskega Dramskega društva«, da je postavil v tekoči sezoni na oder igre, kakor jih v režijskem oziru ni postavilo nobeno, tudi podcMcno gdedafttšče v Sloveniji ne. Sa»j je ira našem majhnem odru utiral nova pota gledališkemu ustvarjanju.
p Slovenski kraji privlačujejo srednje-šolsko-mkdino v Varaždinu. Varaždinska mladina si jc ogledala zgodovinske znamenitosti .staroslavnega Ptuja. Med drugim so obiskali tudi rimsko Mitrovo svetišče na Haidini.
Vrhunec predrznosti.
»Ali, pozabil sem doma očala! A'li mi e bi-mogoče iz časopisa kaj bra&?<
Maribor
Zakaj je delavstvo v krizi ? Drago
Vojska
Kdor je pred leti opazoval nenaravni razvoj tekstilne industrije v Mariboru, okolici in na bivšem Sp. Štajerskem, kakor tudi v Sloveniji sploh, se je moral s skrbjo vprašati, kaj se bo zgodilo z njo, ko bo. minili čas konjunkture?
Prihajala so z vseh resnih in treznih krogov svarila posebno na naslov našega delavstva. Ta svarila pa so bila tedaj sprejeta s posmehom in z odgovorom, da se delavstvu s te strani ne privošči košček poštenega kruha. A ni preteklo od teh »zlatih časov« niti desetletje, pa se že pojavljajo težkoče v nadaljnjem razvoju in obstoju te industrije. Vzrokov se navaja cela vrsta, toda vsi so taki, da jih delavstvo ne more upoštevati in jih tudi ne more odpraviti. Če upoštevamo glavni vzrok zastoja tekstilne industrije, pomanjkanje surovin v zvezi s pomanjkanjem tujih deviz, je treba priznati, da tega vzroka delavstvo ne more odpraviti. Tu morajo nastopiti popolnoma drugi faktorji. Ni pa verjetno, da je to glavni vzrok krize. Tudi v državah, ki imajo surovine doma, se opaža že dalie Časa zastoj v tej industriji. In vendar ne more biti tam vzrok pomanjkanje deviz, odnosno surovin. Zato čitamo, da tam navajajo povsem druge vzroke, ki pa delavstvo istotako postavljajo pred težko bodočnost Tudi tam se delavstvo odpušča, tovarne ustavljajo obrate popolnoma ah pa delajo samo nekaj dni v tednu. Za delavca je postranskega pomena, ali industrija zmanjšuje svoj obrat iz enega ali drugega vzroka, zanj je glavno vprašanje: kako se bo preživel v bodoče in kje bo našel zase in za svojce primeren zaslužek.
Da je tekstilna in tudi vsa druga industrija — razen začasno oboroževalna
—	zašla v krizo, je edino pravi vzrok, ki ga mora upoštevati tako delavstvo kakor oblast, v tem, da so lastniki teh podjetij na eni strani v hrepenenju po hitri obogatitvi izkoriščali konjunkturo in stavljaili svojim izdelkom neprimerno vi' soke cene, obenem pa delavstvu odmerjali v splošnem prenizke mezde in jim še te od časa do časa zmanjševali. S tem so sami zmanjšali kupno moč naroda in s tem sami onemogočili plodonosno in racionalno razpečavanje svojih izdelkov.
Kdor je zasledoval ta razvoj resno, je videl vnaprej, da bo do te krize prišlo in da jo bo prenašalo samo delavstvo. Zato je treba razmišljati tudi, kako zaustaviti to krizo ter rešiti naše delavstvo obubožani a in pogina?
Žal privede -talko razmišljanje do zaključka, da je v precejšnji meri vzrok krize delavstva v njem samem. Vsa opozorila, vsa svarila so bila zaman! Delavstvo se ni zanimalo za delavske organizacije. Odgovor na dobrohotna opozorila v gornji smeri je sprejemalo s posmehom. Prezrlo je popolnoma, da je zelo velik odstotek delavstva prihajal s podeželja, in to iz premožnejših slojev, ki posedujejo lastno zemljo.
Delavstvo, ki je dryelo z lastne grude na vasi v mesto, je bilo konkurenca ostalemu delavstvu, ki je odvisno samo od dela lastnih rok. Medtem* ko mora delavec brez vsake posesti zemlje vse življenjske potrebščine kupovati po razmeroma visokih oenah, je ono delavstvo s kmetskih posestev in celo veleposestev, dobivalo te potrebščine brezplačno ali pa proti prav mali navidezni odškodnini ki se je odmerjala ob plačilnih dnevih navadno pri pijači in veseljačenju, katerega se je udeleževalo podeželsko ljudstvo, med njimi v veliki meri tudi premožni posestniki, katerim je zaradi odhoda družinskih članov v tovarne v mesto primanjkovalo delovnih moči na polju.
Na ta način je to preseljevanje ljudstva z dežele v mesto oškodovalo na eni strani ono delavstvo, ki je tega dela v re.snici potrebno, na drugi strani pa je Še v veliko večji meri samega sebe, saj so propadale in še propadajo dobre kmetije, od katerih so živele deset in desetletja cele generacije in od katerih nima sedaj nikdo koristi.
Zato je treba postaviti vprašanje: če je že res industrija zašla v težkoče in je zaposlitev delavstva v sedanji meri nemogoča, je treba rešiti brezposelnosti v prvi vrsti ono, ki je edino od dela odvis-
no, vse ono pa, ki ima možnost preživljanja, poslati domov, kjer naj se posveti zemlji, ki jo ima na razpolago in ki sedaj propada zaradi pomanjkanja delovnih moči. Kdo naj obdeluje zemljo, ako ne kmet sam in njegovi otroci, ki so na tej zemlji zrasli in s to zemljo živeli? Vsem tem je treba zopet vcepiti ljubezen do lastne grude, da je ne bodo brezsmiselno zapuščali in se spuščali na nevarno pot trenutnega hrepenenja po zaslužku, ki je zanje brezpomembno in jih samo meče v nevarnosti mestnega življenja, kateremu niso bili vajeni in v katerem se izgubljajo, ker gledajo to življenje samo enostransko.
Toliko novih večjih stavb sredi mesta nam niso naši vsevedni preroki še nikoli napovedovali, kakor letos. Ako bi se uresničil le del teh prerokb, bi marsikatera ulica dobila lepše lice, brezposelni pa delo. Sedaj smo sredi pomladi, ko bi se moral pričetek gradbene sezone že na široko razmahniti, pa ni nikjer nič. Kaj je z že tatko dolgo in tako glasno napovedovano palačo »Vzajemne« na
Dolžnost vseh poklicanih je, da ta problem rešijo in s lem obvarujejo velike škode naše mestno delavstvo in ono, ki ne poseduje ničesar razen svojih rok, obenem pa rešijo tudi našega kmeta.
Zato naj se ob dvanajsti uri zavedo, da je treba kmeta vrniti zemlji, ostalemu delavstvu pa z zaposlitvijo pripomoči.do poštenega zaslužka, da bo na ta način postalo glavna opora našemu kmetu, kateremu bo tudi lahko plačevalo njegove pridelke in bo tako zopet nastalo pravo razmerje med kmetom in mestnim prebivalstvom, ki je danes izpadlo in je postalo pravi vzrok krize.
Kaj je z napovedanimi gradnjami
Glavnem trgu? Kaj z novimi stavbami Pokojninskega zavoda? Kaj s Hutterje-vim blokom itd.? Ali so bile vse te gradbene parcele prodane in oddane zato, da bodo še nadalje nezazidane? Kje so vzroki, da se nikjer nič ne gane? Maribor potrebuje novih stavb v sredini mesta in dela za brezposelne, zato naj parcele ne ostanejo prazne, kapital pa v blagajnah!
Modernizacija avtobusnega prometa
Nikjer v državi nimajo tako vzorno urejenega avtobusnega prometa kakor v Mariboru. Iz prvotnih početkov pred mnogimi leti se je danes razvilo podjetje, ki je obmejnemu Mariboru v ponos. Najprej so nabavili nove, najmodernejše vozove, nato so postavili najmodernejšo avtobusno postajo na Glavnem trgu. Sledile so še mnoge izpopolnitve. Pri postaji so namestili bencinske črpalke, nadalje črpalke za zrak in vodo ter vse, kar potrebuje sodobni promet z motornimi vozili. Začetkom tega meseca pa je Mestni avtobusni promet uvedel novost v sodobnem avtobusnem prometu. Na avto bušni postaji izdajajo vozovnice kakor na železniški postaji. Vsak potnik si lahko že mnogo pred potovanjem nabavi avtobusno vozovnico za vse mestne in podeželske proge Mestnega avtobusnega prometa. S tem je zelo razbremenjen šofer, ki čaka samo na pravočasni odhod avtobusa, odpade pa tudi prerivanje potnikov pri šoferju, kjer so doslej dobivali
vozovnice. Avtobusni promet si bo kratkem nabavil še komposter s suhim žigom. Potniki lahko dobe vozovnice za direktno in povratno vožnjo. Direkte vozovnice so sive, povratne pa modre barve. Vozovnice se dobe v prometni pisarni Mestnega avtobusa na Glavnem trgu ves dan.
„Kupite šopek, samo dinar!"
Tako ponujajo zanemarjeni otroci rože v parku in po ulicah. Mole v človeka rože in skačejo za njim, dokler ne kupi. Da ima prošnja več uspeha, pravijo, da so lačni. Ali pa: »Če ne prinesem denarja, me doma tepejo.« Toda vsak otrok pove drugače. Bratec nič ne ve o tem, da bi doma koga tepli, če ne prinese denarja. Poslali so otroke, da prodajo rože in kupijo koruznega zdroba. Oče je bil poklican k vojakom, mati je dninarica, otroci berači. Tudi duh časa, kakor pravimo.
Učiteljsko zborovanje
Učiteljstvo okraja Maribor levi breg zboruje v soboto 6. maja v narodni Šoli v Krčevini pri Mariboru. Od 8.30—9.30 ure bo pod vodstvom šol. nadzornika g. Močnika Petra razgovor o izdaji podrobnega učnega načrta za 1. razred,
čemer bo referiral ob sodelovanju ostalega učiteljstva, predvsem elementarnih učiteljev šol. upravitelj g. K o n-
11	e r Julij. — člani društvenega odbora pa imajo v tej uri odborovo sejo.
Ob pol 10. uri prične zborovanje vsega učiteljstva. Razen običajnih točk bo na sporedu predavanje društvenega preds. g. Vauda Mirka o predšolski spoznavi šolskih novincev s pomočjo roditeljskih vprašalnic, s čimer bo zaključen toletni delovni načrt društva o proučevanja e!e-mentamošolskega vzgojnega in učnega dela.
Učiteljstvo naj bi ob tej priliki zavzelo tudi stališče napram raznemu gledanju 20-Ietne bilance narodnošolskega dela predvsem glede narodne vzgoje mladine in naroda! Razne izjave v zadnjem času ga k temu izzivajo!
m. Zaključek gostilničarske šole v Mariboru. Danes popoldne bo ob 16. uri v prostorih Trgovske akademije zaključek šolskega leta strokovne obrtno nadaljevalne gostilničarske šole v Mariboru.
m. Ljudska univerza v Mariboru. Drevi ob 20. uri predava univ. prof. dr. France Veber o temi »Človek in svetovni nazor«.
m Premeščen je iz Maribora višji finančni poverjenik Feliks Vehovec k finančni direkciji v Ljubljani.
m Delavska akademija. V dvorani Sokolskega doma v Mariboru bo jutri ob 20. uri zvečer velika delavska akademija, pri kateri bodo sodelovale Zveze delavskih, umetniških in glasbenih društev. Program je zelo pester.
* Akademija »Jadranske straže" bo v soboto ob 20. v Narodnem domu in ne kakor je bilo objavljeno v Sokolskem domu 5. t m.
* Jadran"! Slavnostni koncert ob 20-letnici bo 20. maja. Nabavite vstopnice v predprodaji.
* Poročne prstane prodaja po teži M. Jlger-jev sin, juvelir, Gosposka 15. Prodaja tudi na obroke brez povišanja cen.
Nočna lekarniška služba: lekarna pri Sv, Antonu Frankopanova 18, tel. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova cesta 1., tel. 21-79.
Lepo uspela mladinska akademija
Tradicionalna akademija Državne trgovske akademije v Mariboru, ki je bila v ponedeljek zvečer v Narodnem domu, je zelo lepo uspela. Tudi tokrat je mariborsko občinstvo pokazado, da zna ceniti idealizem in požrtvovalnost dija-štva, saj ga je nagradilo s prav lepim obiskom. Po uvodnem nagovoru maturanta Vladka Valenčiča je zavodov pevski zbor pod vodstvom prof. Mirka
s
odpel več posrečenih pevskih točk, ki so pokazale sigurnost in glasovno izurjenost vseh pevcev. Prav lepo je uspela tudi enodejanka Vrohlickega »Na lovu«, ki jo je spretno zrežiral g. Vladimir Skrbinšek. Nekaj posebnega pa so biile. vaje z reketi, ki so bile zelo skladno podane. Dijaška akademija je krasno uspela, zato občinstvo tudi ni štedilo z dolgotrajnim odobravanjem.
SOKOLSKI DOM
7. V. 1939 ob 9. url
OKOLSKE IZBIRNE TEKME
za meddrtavno tmkmo s Francijo
Po šestih letih odkrit zločin
V	Studencih je bil aretiran krojaški po- 1 grobarja, kateri je bil že o zadevi obve-močnik G. V., po rodu nekje iz Sudetske, | ščen. Oblastva so na podlagi teh izpo-
ker je ukradel pred tedni neki ženski v Mariboru, pri kateri je stanoval, 3000 din vreden fotografski aparat. Krojaški pomočnik je pri zaslišanju tatvino priznal, obenem pa je izpovedal še zanimive stvari.
Pred dobrimi šestimi leti je prav tako stanoval v Somboru pri omenjeni ženski, ki je imela ljubavno razmerje z njegovim očetom, ženska je imela z njegovim očetom tudi otroka ženskega spola, ki ga pa ni hotela dojiti, da je otrok zaradi pomanjkanja hrane umrl. Krojaški pomočnik je še povedal, kako je ženska s prstom pritiskala na mehko novorojenčkovo teme, da je otrok preje umrl. Mrtvega otroka je on nato naskrivaj zanesel v neki pločevinasti škatlici na somborsko pokopališče, kjer ga je pokopal s pomočjo
vedb uvedla preiskavo.
l. Strogi pasji zapor se odreja za tri mesece, ker se je ugotovil v Melju primer mačje stekline.
Kino
* Grajski kino. Petek Pola Negri v prekrasnem filmu „Greh mladosti", film posvečen materam.
Kino Esplanade. Danes, zadnjič izborni francoski film »Živi mrtvec« po romanu L. Tolstoja.
* Kino Union. Danes zadnjič „Ka-
Setan carjeve garde", veliki spijonažni im napete vsebine. V glavni vlogi Vera Koren.
Zvočni Kino Pobrežje. 6. in 7. maja prekrasni film »Otroški zdravnik dr. Engels___________________________________________
Mariborsko gledališče
Petek, 5. maja, ob 30. uri: »Akademija drž. učiteljišča«.
Sobota, 6. maja, ob 20. uri: »Potopljeni svet«. Rod A.
Nedelja ob 20.: »Dijak prosjak«. Znižane cene.
Borzna poročila
Devize. Ljubljana. Amsterdam2357,20 —2395,20, Berlin 1777,32—1795,08, Bruselj 752—764, Curih 995-1005, London 206,87— 210,07, New York 4401,75—4461,75, Pariz 116,82—119,12, Trst 232,70—235,80.
Efekti. Zagreb. Drž. papirji: voina škoda 445—450, 4°/o sev. agrarji 60,50, 6% dalm. agrarji 68 bi., 7% stan. pos. 98,50 bi., 7% inv. pos. 98,50-100, 7°/o Blair 90-90,50. Delnice: PAB 214—215, Trbovlje 178 bi.
Žalil jih je s »krščanskimi komunisti
•JI
Več vidnih funkcionarjev Jugoslovanske strokovne zveze in med njimi tudi g. Martin Kores in Karl Reberšak je tožilo Franca Mastinška, novo imenovanega svetnika Delavske zbornice, da jih je žalil, ko jih je imenoval krščanske komuniste. Tožitelje je zagovarjal kot zastopnik g. dr. Stanovnika g. dr. Cvetko. Posebno zanimiv del razprave je bil tisti, kjer je prosil neki šofer mestnega avtobusnega podjetja, da se ga odveže
dolžnosti pričevanja, ker bi mu pretila v tem primeru nepopravljiva gmotna ško^ da, čemur je sodnik ugodil. Vendar pa je še prišlo po skoro eni uri prerekanja do poravnave — pri prvi razpravi je g. Mastinšek izjavil, da kot viden predstavnik Zveze združenih delavcev ne more preklicati tega, kar je že izrekel —, in je podal toženi neko izjavo, ki ostane med prizadetimi in plača .stroške postopanja:
Ku *ura
p ort
Antonin Dvorak
Ob priliki 35. obletnice smrti velikega skladatelja in izvajanja njegovih »Slovanskih plesov« na koncertu Glasbene Matice dne 17. maja 1939.
Nesmrtni mojster češke romantične I žirije tudi podeljena. Tudi slavni Brahms
absolutne muzike Antonin Dvorak se je rodil leta 1841. v vasi Nehalovci na češkem. Bil je sin siromašnega vaškega krčmarja in mesarja, ki je želel, da ga njegov najstarejši sin nasledi v obrti. Anton je že v otroških letih pokazal izredno zanimanje za glasbo, vendar se je po dovršeni ljudski šoli in enoletnem bivanju v Nemčiji uklonil očetovi želji in se poprijel domače obrti. Medtem ga je češki kantor Spitz učil gosli in petja, sodeloval pa je tudi v cerkvenem zboru. Pozneje so se Dvorakovi starši preselili v Zlonice in tam se je Anton pod vodstvom učitelja Liehmanna oprijel tudi orglanja.
Ambiciozni mladenič bi se bil rad popolnoma posvetil glasbi, in z bojaznijo je zrl v bodočnost, ker mu ni uspelo pridobiti očeta za svoje namere. Šele ko je stric obljubil majhno denarno podporo, se je oče odločil poslati sina — ki mu je bilo tedaj že šestnajst let — v Prago, kjer se je vpisal na orglarsko šolo. Tu so mu dali prvo solidno glasbeno podlago: Blaž, Zvona?, Krejči in drugi znameniti glasbeniki tedanje dobe.
Dvofak ni niti utegnil popolnoma udomačiti se v novem okolju, ko so očetovi prispevki sploh izostali. Oče je nepričakovano obubožal. Dvofak je bil hkratu brez sredstev in odvisen od lastnega zaslužka. Neustrašeno se je boril dalje in s podvojeno silo stremel za ciljem. Da si olajša bedni položaj, je vstopil v orkester znanega kapelnika Komzaka, sodeloval pa je tudi v »Provizomem gledališču«, kjer je ostal vse do leta 1873.
Skromen po naravi, se je mladi glasbenik zadovoljil s pičlimi dohodki in neumorno nadaljeval glasbene študije. Že je ustvarjal manjše skladbe, v katerih je
—	po sodbi svojih učiteljev — pokazal veliko nadarjenost. Ali Dvorak ni bil z delom zadovoljen in neprestano je sežigal svoje prvence.
V	njegovih stremljenjih je podpiral Dvoraka zlasti skladatelj K. Bendi, ki mu je bil izredno naklonjen. Ko je dokončal himnus »Nasledniki Bele gore pisan za mešani zbor in orkester, je Bendi — teda, zborovodja »Hlahola-Pragi — izvajal to delo s svojim zborom in opozoril češko javnost na talentiranega, dotlej še skoro popolnoma neznanega skladatelja. Leto dni po tem pomembnem dogodku je pa izvajal že B. Smetana s svojim orkestrom Dvoč&kovo Es-dur simfonijo. Doživela je izreden. uspeh.
Šele v 34. letu se je Dvoraku nasmehnila prava sreča. Potegoval se je za državno štipendijo v višini letnih 400 zlatih goldinarjev. Ta štipendija mu je bila na podlagi odličnih ocen in priporočila
je bil med člani tega razsodišča, in prav on je priporočil Dvordka znanemu založniku Simrocku v Berlinu. Toplo in iskreno se je zavzel zanj tudi nemški estet Louis Ehler. V reviji »Westermanns Monatshefte« ga je predstavil nemškim glasbenim krogom in širši javnosti.
Simrock, ki je medtem že založil nekaj Dvorakovih kompozicij, se je končno odločil za natisk »Slovanskih plesov«. Po številu jih je bilo osem (prva zbirka) za klavir štiriročno. Kasneje se je prvi zbirki pridružila še druga, ki obsega isto tako osem plesov. Celotni ciklus »Slovanskih plesov«, katere je Dvofak in-strumentiral za veliki orkester, je bil prvič predvajan leta 1879. v Kristalni dvorani v Londonu. Uspeh je bil ogromen, in prav s to kompozicijo si je pridobil Dvofak svetovni sloves.
Konservatorij v Pragi je sprejel slavnega komponista 1. 1890. v svoj profesorski zbor. Tu je deloval do svojega odhoda v New York, kjer je leta 1892. sprejel ravnateljsko mesto na Narodnem glas benem konservatoriju. V Ameriki je pa ostal samo tri leta. V letu 1902. je bil imenovan za ravnatelja konservatorija v Pragi.
Prav to, kar predstavlja Smetana na področju češke opere, predstavlja Dvorak na področju češke absolutne glasbe, zlasti v svojih simfonijah in komornih skladbah. Čeprav je pokazal največjo genialnost v absolutni glasbi, je pa vendar ustvaril v vseh panogah kompozicije celo vrsto popolnih in trajnih vrednot. Brez njegovih stvaritev bi bila ostala češka glasba nepopolna in enostranska.
Dne 1. majnika 1. 1904. je veliki genij na vrhuncu svoje slave in umetniškega delovanja umrl. Umrl je naglo in nepričakovano in vest o njegovi smrti je rz-nenadila vse glasbene kroge in globoko odjeknila v deški in slovanski javnosti.
J-k*
Danes začetek Davisovega cupa
Danes popoldne bo nastopilo 8 držav v prvem kolu letošnjega Davisovega cupa.
V	Zagrebu na Salati se bosta srečali teniški reprezentanci Jugoslavije in Irske. Za tekmovanja, ki bodo trajala tri dni, so bili izžrebani sledeči pari: 5. maja: Rogers—Mitič in Egan—Punčec, 6. maja: Egan—Rogers : Punčec—Mitič,	7. maja:
Egan—Mitič in Rogers—Punčec. Irci so pokazali pri treningu sicer prav dobro formo, zlasti Rogers, vendar po mnenju
strokovnjakov našima mušketirjema ne bodo kos.
Razen zagrebškega tekmovanja se bodo začele danes še igre prvega kola na Dunaju med Nemčijo in Švico, v Varšavi med Poljsko in Nizozemsko ter v Bukarešti med Romunijo in Madžarsko.
Drugo kolo Davisovega cupa sc mora odigrati do 23. maja. Naš nasprotnik v slučaju zmage nad Irci bo zmagovalec iz Bukarešte, predvidoma Madžarsna.
Kolesarski koledar za mesec maj
Delegati slovenskih kolesarskih podzvez so na svojem sestanku v Celju, upošte- I vajoč želje posameznih klubov, določili sledeče termine za kolesarske prireditve v dravski banovini:
7. maja: Medklubska dirka „Hermesa“
14. maja: Medklubska dirka „Ljubljanice“ in SK „Prevalje“
18.,	28. in 29. maj so prosti termini, 21. maj pa je rezerviran za prireditve mariborskih klubov.
Tehnični odbor priporoča vsem klubom, da izkoristijo za svoje klubske dirke proste termine.
k Komedijo »Vzgojitelj Lanovec« bomo -do daljšem premoru spet videli v mariborskem gledališču. Uprizori jo na svoji akademiji dne 5. maja Združenje mariborskega učiteljskega naraščaja. Komedija ie na novo prirejena ter posega s svojimi veselimi in humornimi scenami v marsikatero vprašanje našega šolstva. Priredbo je oskrbel in režira E. Smasek.
k. Akademski pevski zbor pride gostovat 13. t. m. v Maribor z izbranim sporedom slovenskih narodnih in umetnih pesmi — pod vodstvom dirigenta Marolta. Šteje 65 pevcev in zasluži vso po-zornost najširšega občinstva.
RADIO PRENOS TEKME JUGOSLAVIJA— IRSKA.
Poleg nedeljske reprezentančne nogometne tekme Romunija—Jugoslavija v Bukarešti bo zagrebški radio prenašal tudi teniško tekmovanje med Jugoslavijo in Irsko za Davisov cup, in sicer danes, jutri in v nedeljo ob 19.50. Govoril bo športni reporter prof. Jankovič.
VELIKE KOLESARSKE DIRKE V BEOGRADU.
Beograjski tisk in radijska postaja so organizirali veliko kolesarsko etapno dirko. Organizacijski odbor je sklenil, da bo vsaka etana dobila svoj posebni naziv. Po redu bodo etape dobile tele nazive: etapa Pravde" (Beograd—Užire'), etapa radio nostaje Beograd (Užice—Raška), etapa Poli tike'* (Raška—Skoplje), etapa g. Dra-triše Cvetkoviča, preds. vlade (Skoplje— Niš), etana Vremena" (Niš—Krarrujevac) in zadnja etapa g. D jure Cejoviča, min. za telesno vzgojo (Kragujevac— Beograd). Te nazive oosameznih etan bo uporabljala tudi radijska postaja Beograd pri svojih poročilih.
s. Kolesarska zveza kraljevine Jugoslavije (službeno). Obveščajo se vsi zvezni klubi, da preko svojih podzvez najkasneje do 15. t. m. izvedejo verifikacijo svojih funkcionarjev in vozačev. Po tem roku plačajo stari člani dvojno pristojbino, medtem ko plačajo na novo pristopajoči člani tudi nozneie 10 din za vsako vcrifikaciio;
s. Sodniki za nedeljske tekme. Sodniški odbor LNP-a je deleciral za prvo finalno tekmo Bratstvo—Maribor v Jesenicah ss. g. Vrhovnika (rez. g. Ehrlich), za drugorazredno prv. tekmo Gradjanski—Drava pa ss. g. Jančiča (rez. g. Nemec).
s. Za juniorsko prvenstveno tekmo Ra-pld—Železničar je določen nov termin 14. maj.
s. Nameščenci mariborske Nabavljalne zadruge železniških uslužbencev bodo ^ v nedeljo odigrali v Ljubljani proti svojim stanovskim tovarišem nogometno tekmo.
s. SK Amater v Trbovljah bo imel v nedeljo v gostih SK Jadran iz Ljubljane.
s. Cestno hitrostno dirko z motorji z
letečim startom bo priredil SK Ilirija 14. maja na betonski cesti St. Vid—Medno. Proga je razmeroma kratka ter jo bo prevozil vsak tekmovalec v obeh smereh. Radi letečega starta je velikega pomena tudi nova pridobitev SK Ilirije, t. j. elektriški časomerilni aparat, ki je pri tej cesti in pri dirki takšne vrste nepogrešljiv.
s. Ilirija—KAC. Revanžni sabljaški dvoboj v floretu med Ilirijo in celovškim KAC-om bo v soboto in nedeljo v Ljubljani. Prvo srečanje v Celovcu so Ilirijani odločili s 23 :12 točkam v svojo korist. Ta turnir se smatra kot priprava za letošnje državno prvenstvo v Petrovgradu.
s. Teniška reprezentanca Irske bo po odigranju tekmovanja v Zagrebu nastopila v Beogradu proti BTK, ojačenemu z državnima reprezentativoema Punčecem in Pal-lado.
s. Teniška tekma za Davisov cup med Italijo in Monacom, ki bi se morala vršiti v drugem kolu je preložena na 12. do 14. maja v Napoliju.
s. Nogometna reprezentanca Cetinjske podzveze bo nastopila v nedeljo proti re»
Erezentanci Dubrovnika v isti postavi, s atero bo gostovala v Beogradu v pred* ;3ri k tekmi Jugoslavija—Anglija proti ržavni B-reprezentanci. s. Letošnje državno kegljaško prvenstvo se bo kot tretje tc vrste vršilo od 7. do 14. maja v Zagrebu.
s. Škotska nogometna reprezentanca bo odigrala v drugi polovici maja več tekem v USA in Kanadi.
s. V Milanu je mestna reprezentanca, sabljačev premagala zastopnike Frankfurta v razmerju 7:5.
POLJSKI DELAVCI ZA FRANCIJO.
Po prvem poskusnem transportu 60 delavcev v Francijo odide 15. t. in. nov vlak z nad 100 poljskimi delavci. Zato se mudi v Mariboru zastopnik francoske družbe, ki nudi delavcem pogodbo, po kateri imajo razen hrane in stanovanja še 300 frankov na mesec plače. Večina delavoev se obveže za 6 do 9 mesecev.
POŽAR V METAVL
Pogorelo je gospodarsko poslopje posestnika Marka Klemenčiča v Metavi, občina Košaki. Gasilci iz Sv. Petra so požaf lokalizirali. Klemenčič ima sicer poslopje zavarovano, toda škoda znaša okoli 2Q tisoč din in je le deloma krita z zavarovalnino. Pravijo, da so zanetili požaf pastirji, ki so kadili cigarete. Zanimivo je, da je že 13. aprila hotel zažgati poslopje neki 14-letni fant, ki je metal vžigalice v streho. Ljudje pa so ogenj tako] opazili in ga pogasili. Orožniki so fanta prijeli, ta pa vse zanika.
E. S. BRUCE:
11
Uumvfukova skeivMSt
Po Beekeovem odhodu se je policijski šef zasmejal. Nadzornik Beeke je bil zadnje čase siten, kakor še nikoli, in njegov predstojnik je bil kar srečen, da se mu je za neprijaznost maščeval z nalogo, ki ni obetala dosti slave.
»Sodim, da vam hoče dati šef priložnost za povišanje,« je dejal Eustace. ko se je Beeke povrnil.
»Kakšno povišanje! Pošilja najy v ne-ko vražjo vas, da bova tam zginila. Neki teoec je zažgal razbito letalo in v njem zgorel. In zaradi takšne neumnosti naj zdaj midva trativa čas. Menda tam doli policija ni dosti prida ...«
»Izlet na deželo nama ne bo škodoval,« je veselo odvrnil Eustace. Sonce vam bo vrnilo dobro voljo. Moj avto čaka pred vrati.«
Časih je dobro, če ima človek tovariša, ki ie bogat plemič. Tako je nadzornik lahko vselej brez stroškov potoval z Eu-staceovim avtom. Hvaležen mu zato ni bil, ampak je celo zmerom govoril zaničljivo o njegovem, vozilu.,
»V vašem svinjaku si bom še kosti polomil.« ie zagodrnjal »Ce bi znali vsai spodobno voziti! Drvite, kakor bi hoteli
na vsakem ovinku napraviti samomor! Pa dobro veste, da imam slabo sroe!«
Med temi besedami se je udobno zleknil na mehkem sedežu. Zadovoljno se je oddahnil in iztegnil dolge noge.
»Prav za prav bi bilo pametneje, če bi se peljal z vlakom.«
»Ali mislite varčevati? Saj morate imeti že polno nogavico cekinov,« je odvrnil Eustace. »Kam pojdeva? V kentsko grofijo?«
»V neko luknjo, ki se imenuje Mallow-Datohett in je nekje pri WesterhamiL«
»Torej se bova peljala čez Croydon.«
VzKc Beekeovi kritiki Eustace ni bil nepreviden šofer. Vozil je zelo varno in spretno.
Še zgodaj je bito, ko sta se ustavila pred policijska stražnico v Mailow-Dat-chettu. Eustace se je zadovoljno razgledal po mirni vasici, ki jo je oblivalo sonce. Videl je dvoje ali troje vabljivih gostiln. nekaj trgovin m sredi vasi majhen trg. Za visokimi kostanji se je dvigala cerkev. Pastor se je izprehajal pred njo z nekim lepim dekletom, oblečenim v prikupno poletno obleko.
»Ali nd kakor sladkorček?« je dejal
Eustace in občudovaje gledal dekle.
»Rečem vam, da tu ne bova dolgo ostala,« je . v odgovor zagodel nadzornik. — Za vse zlato na svetu ne bi prebil v. tem gnezdu teden dni. Pojdiva zdaj pogledat, kaj hočejo te nerode, potem pa se bova hitro vrnila v omikani svet.«
Eustace se je začel smejati. Te zaničljive besede so dokazovale, da je bil Mallow-Datchett tudi nadzorniku Beekeu všeč. Toda nadzornik Gibbons, ki je stal na pragu policijske stražnice, jih je tudi Cul. Prepričan je bil, da so bile resno mišljene, in je bil zato prav slabe volje.
»Višji nadzornik Beeke?« je vprašal in si začuden ogledal Beekeovo čudaško obleko. »S Scotland-Yarda so nam telefonirali, da pridete. Sprva sem mislil, da je Clinton. Za pol uro smo ga poklicali, in ima podoben avto kakor je tale.«
»No, če ima tak avto, naj angel varuh bedi nad njim!« je vzkliknil nadzornik s Scotland-Yarda. »Da, jaz sem William Beeke, to je pa moj pomočnik, seržant Cavendish. Zelo me veseli, da vas vidim, gospod Gibbons. Kaj se je zgodilo? — Upam, da bo zadeva hitro pojasnjena.«
»Upam tudi jaz, prepričan pa nisem,« je hladno odvrnil Gibbons. »Sodim, da ste dosti spretnejši od nas. AH hočete iti v hišo? Komisar Nash vas čaka.«
Stopili so v sobo, kjer je sedel za pisalno mizo komisar Nash, starejši možiček
z osivelimi lasmi.
»Pozdravljeni, gospod Beeke!« je dejal komisar s skoraj uradnim glasom. »Ta zadeva je na prvi pogled preprosta, pa se čedalje bolj zapleta. Mladi Clinton se vede strašno čudno, in prosim vas, da ga zaslišite, ko pride. Zdajle bi vam pa najprej opisal dejanski položaj.«
Po Nashevem poročilu se je budi Beekeu zazdelo, da je zadeva bolj zapletena, kakor si je mislil. Zelo ga je zanimalo Clintonovo vedenje m radoveden je bil, kaj se za tem skriva.
»Ogledal si bom padalo,« je rekel. »Saj ga imate tu, ali ne? Potem pojdemo pogledat neznančevo truplo.«
Za padalo se je sploh zelo zanimal. — Eustace je videl, da je Beeke zelo vesel Takoj je vedel, da nadzornik s tem samo prikriva svojo slabo voljo. Beeke je bil vselej pasje volje, če pri kakšni preiskavi ni naletel na nobeno Oviro. Srečen nasmešek na njegovih ustnicah pa je pričal, da se mu obeta dosti napornega dela.
»Zelo zanimivo,« je dejal. »Mladi Glin* ton pride k svojemu gorečemu letalu uro po padcu. Pravi, da je s padalom prile* tel dva ali tri kilometre stran na travnik. To je precej megleno povedano. Pa je padel v resnici komaj kilometer daleč. In če bi bila tudi dva, bi moral prrti do
v	pol ure.«
(Dalje sledi.)
Zanimivosti
Obzorje človeške naselitve
človek je že od davnine posedel večji det zemlje. Njegov pogled je segel do zvezd in osončja, dejansko je dosegel le visoke gore in oblake. Neobljudeni baloni so prišli 32.000 m, letala se dvigajao nad 10.000 m visoko. Ocean je postal že davno življenjski prostor človeka, na majhnih čolničkih se zaupajo Kitajci, Malajci in Eskimi valovom. Nomadi križarijo po puščavah, kamele zmorejo še tako vroče pustinje. V šotorih prenoči dandanes človek sredi vroče Sahare, na ledeni plošči severnega ali južnega tečaja, pa visoko v skalah, nad prepadi. Z veliko mujo so splezale odprave 7500 m visoko na Himalajo, pri vročini 55° C so ljudje navrtali dolgi simplonski tunel.
Geograf Ratzel je izračunal, da obsega obljudeni prostor 420 milijonov kmJ ali pet šestin celotne površine naše zemlje. Od tega moramo odšteti vsa morja, neobljudene puščave in gorovja. Zanimivo je, da so bili Faroerski otoki obljudeni šele v 6., Island v 8., Madeira in Azori v
14.,	Kapverdski otoki v 15., Bermudas in Falklandski otoki pa še kasneje. Nasprotno so malajska in druga plemena izvrstnih pomorščakov otočja v Tihem oceanu že davno posedla. Njih kolonizacijska sila je segala do Novega Zelanda, Velikonočnega in Havajskega otočja. Galapaški otoki blizu Amerike so ostali do novejših stoletij neposeljeni. Preko prirodnega mostu iz Azije na Aljasko so prišli Eskimi v Ameriko, rdeča rasa je nasledek rumene in Ratzel imenuje Amerike* orient obljudene zemlje, Afriko pa njen skrajni zahod. Kolumb je dežele, ki so si bile najbolj oddaljene, zbližal. Atlantski ocean, ki je bil prej vsekozi ogromen, prazen prostor, je postal najbolj živahen, države ob njegovem robu so prevzele vodstvo sveta.
V	Indijskem oceanu je nastopila neposredna prometna zveza južne Afrike z
Avstralijo šele po objadranju sveta. Madagaskar je bil sicer poseljen, Maskareni in sosednja otočja pa ne. Južna obala Avstralije je bilt nepoznana še dolgo potem ko so Evropci že objadrali Novi Ze-land! Norfolški otok na severu je bil še 1. 1856. neobljuden. Naseljevanje Maorov na Novi Zeland je sledilo s Samoanskih otokov.
Naselitev človeka v planinah ni povsod enako visoka. Na južnem Norveškem segajo kmetski domovi 600, v vzhodnih dolinah do 1000 m visoko. Bergenska železnica se vzpne še 300 m višje. V Krko-noših so kmetje na severni strani 850, na južni 1000 m visoko. V Alpah niha srednja višina človeške poseljenosti med 1000 in 1600 m. V Wallisu v Švici so kmetje 1936, v Graubindenu celo 1950 m visoko. Pastirski domovi segajo do 3500 m v gore.
Tudi v naših Alpah in Dinarskih planinah ne sega naselitev ljudi preko 1400 m visoko. Na Kavkazu zori žito še 2500 m nad morjem, vas Terskol pa leži pod znožjem Elbrusa 2180 m v gori. Tudi v Abesiniji biva Človek 200 m nad morjem, pod ravnikom se vzpno človeški domovi še nad 3000 m visoko.
V	Južni Ameriki leži ekuadorsko glavno mesto Quito 2850 m nad morjem. Ob gornji Brahmaputri v Indiji dosežejo stalni naselki 4600, v Boliviji in Peruju 5000 m nad morjem. Rudnik Loripongo leži 4500 m visoko.
X Pasje tekme na Aljaski imajo vsako leto na razdaljo 660 km. Proga vodi pre ko gričev, rek, ravnin, ledenih polj in gozdov. Najboljše rezultate so pokazale pasje priprege z osmimi živalmi, imajo pa tudi sani s 18 psi. Tekme so seveda le pozimi. Navdušenje zanje je prav takšno kakor pri konjskih dirkah na Angleškem in stav ne manjka.
Mariborske drobne vesti
VPRAŠANJE JUGOSLOVANSKEGA TRGA.
Na sporedu seje mestnega občinskega sveta je med drugim tudi sklepanje o prošnji pravoslavne cerkvene občine za posekanje dreves na Jugoslovanskem trgu. Ko se je tam gradila pravoslavna cerkev, se je to zagovarjalo zlasti s tem, da ji bodo sedanja drevesa nudila lep okvir. Sedaj pa naj bi se nasprotno — posekala! Ker cerkev ni postavljena pred sredino Trga svobode in ker je s svojo mrtvo južno steno že sama po sebi dolgočasna, bd postala vsa okolica po posekan ju dreves še bolj puščobna; zato upamo, da se to ne bo zgodilo. V Mariboru je bilo itak uničenih že dovolj javnih nasadov in odkritih razgledu preveč stavb in zgradb, ki jih je prej drevje srečno zakrivalo.
m Jurjevo (Djurdjev dan) priredi mariborska garnizija. Ustanove, društva in občinstvo se lahko priključi vojaški povorki ob pol 7. na Trgu svobode, ki bo krenila na Tezno.
m Isto uro sta povili sestri posestnikova žena Mandl Ana in žena kurjača drž. železnic Marija Brodnjak, obe iz Radvanja, v porodnišnici zdrava sinčka m hčerko.
m Sezonski delavci za Francijo naj se zglase. Borza dela v Mariboru porebuje večje število sezonskih poljskih delavcev za Francijo. Interesenti naj se zglase 10. maja v dopoldanskih uradnih urah pri Borzi dela, kjer bodo dobili potrebna pojasnila.
m Mariborski tujski promet. Aprila je obiskalo Maribor 1439 tujcev, od katerih je 808 naših državljanov. Mesto je obiskalo 521 Nemcev, 24 Čehoslovakov, 23 Italijanov, 22 Madžarov, 13 Francozov, 3 Belgijci, 10 Američanov, 2 Švicarja m po eden Bolgar, Anglež, Norvežan, Šved ter Turk. Nočnin je bilo aprila 4121.
m. Nov vozni red za avtobuse. S 15. majem stopi v veljavo nov vozni red za mestne avtobuse. O spremembah bomo pravočasno poročali.
jn. Redne avtobusne vožnje na Pohorje se bodo pričele s 15. majem. Na Pohorje bo vozil avtobus vsako nedeljo in cerkveni praznik.
m. Novo podjetje za tovorni promet Maribor—Slovenske gorice. Mestno občino je zaprosil g. Aleksander Kozar za dovoljenje za tovorni promet na progah Maribor—Sv. Lenart—Sv. Trojica, Maribor—Sv. Kungota—Svečina, Maribor— Sv. Peter in Maribor—Sv. Barbara.
m. Mestni avtobus na Pohorje. V ne«
deljo, dne 7. t. m., bo vozil mestni avtobus na Pohorje. Odhod ob 7. uri zjutraj.. Vožnja bo samo ob zadostnem številu prijavljencev.
m Koncert Akademskega pevskega zbora. V vrsti letošnjih mariborskih pomladanskih koncertnih prireditev bo pomenil nedvomno važen dogodek nastop znamenitega Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane dne 13. t. m. v veliki dvorani Sokolskega doma. Pod vodstvom dirigenta Fr. Marolta bodo nastopili akademiki z izbranim sporedom pesmi izza časa slovenskega preroda. Prodajo vstop nic je prevzel »Putniik«.
m Posnemajte! Namesto venca na grob pokojnega Dušana Čižmeka je darovala rodbina Renčelj 450 din za gradnjo pobreškega Sokolskega doma in 50 din za pobreško revno deoo oziroma Podmladek RK na Pobrežju.
m Opozorilo davkoplačevalcem. 15. maja poteče skrajni rok za plačilo v II. četrtletju v plačilo dospele zgradarine, pridobnine, pavšalnega davka na poslovni promet in luksuz, rentnine, družbenega davka in vojniice s pripadlci. Davčni zavezanci se pozivajo, da poravnajo svoje davčne obveznosti do tega dne, sicer se bo po preteku tega roka uvedlo izvršilno postopanje, odnosno prisilna izterjava ter računali eksekucijski stroški in zamudne obresti.
m. Škropite okoliške ceste. Nekatere okoliške ceste so po ves dan zavite v oblake prahu. Stanovalci ob teh cestah [prosijo prizadete občine, da jih obvarujejo pred prahom s škropljenjem vsaj najprometnejših cest.
MALI OGLASI
CENE MALIM OOLASOM: V malih oslatlb stane vsaka beseda 60 par: nalmaoi&a orlstoiblna ca te oglase le dlo 6—. Dražbe orekllcl doolsovanla In ienltovanlskl oglasi din I.— no besedi. NalmanUt znesek za te oglase le din 10.—. Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Oglasni davek ca enkratno oblavo znala din 2.—. Znesek za male OKlase se olačule takol orl naročilu oziroma ea le vposlatl v olsmn skunal » naročilom ali oa oo ooitni ooloinlcl na čekovni račun It 11.409 Za vse olsmene odgovore elede mnlib oglasov se mora orlloiltl znamka za 3 din
ČLANSTVU MARIBORSKIH SOKOLSKIH DRUŠTEV.
Dan narodne obrambenosti (pripravljenosti) je letos v nedeljo dne 7. maja. Vsak član oz. članica prejme podrobno navodilo za udeležbo od svojega dnt-Stva, po katerem naj se točno ravna. — Zahteva se polnoštevilna udeležba.
m Za ravnatelja mešane realne gimnazijo v Mariboru je bil imenovan dr. Franc Sušnik, prof. klasične gimnazije v Mariboru.
m Jadranska Straža, Oblastni odbor Maribor, prosi vse hišne posestnike na Glavnem trgu, kjer bo v nedeljo, dne 7. t. m. slovesno razvitje društvenih zastav, kakor tudi v Gosposki, Slovenski ulici, Aleksandrovi cesti, Kolodvorski cestt, Maistrovi ulici in Trgu SvObode, po katerih ulicah se bo razvijala slavnostna povorka, da okrasijo svoje hiše z narodnimi zastavami. Istočasno se vabi vse meščanstvo, da se te proslave polnoštevilno udeleži, da tako Maribor pokaže svoje nacionalno lice.
m Umrl je v Mariboru sodni svetnik g. Vejnar Josip. Pogreb bo v soboto ob 16. na Pobrežju. N. p. v m,!
m Mariborski strahovi za zapahi. Zadnje čase je bilo v Mariboru in okolici več drznih vlomov. Varnostne oblasti so vneto zasledovale storilce. Sedaj se ie studenškim orožnikom posrečilo aretirati tri zloglasne, že mnogokrat predkazno-vane vlomilce Pešana, Rogaua in Gabe-la. Zadnja dva sta nemška državljana. Prijeti vlomilci so vdrli in oplenili tudi Šetoričevo trafiko v Rušah.
m Blagodejni dež. Dolgotrajna in neobičajna pomladna suša je navdajala vse s skrbjo. Vrtovi, travniki in polja so bila že potrebna moče. Danes so se vsi oddahnili, ko so se zbudili v hladnem deževnem jutru. Blagodejni dežek še kar pada.
m Mariborske šole bodo imele v nedeljo na Glavnem trgu skupno mašo. V slabem vremenu maše na trgu ne bo; prav tako bo tudi razvitje zastav »Jadran ske straže« ob 10. v Narodnem domu.
m Združenje bivših mornarjev se udeleži v nedeljo razvitja zastav JS. Zbirališče ob 8.45 v dvorani »Novega sveta«.
m Društvo hišnih posestnikov poziva člane, da izobesijo že na predvečer razvitja zastav JS narodne troboike.
m »Vzgojite!! Lanovec«, O. Ernsta tro-dejanska komedija iz učiteljskega življenja, bo uprizorjena na akademiji Združenja mariborskega učiteljskega naraščaja 5. maja v Narodnem gledališču. Komedija slika v veseli m satirični obliki stanje naših šolskih prilik.
m Sokolska župa Maribor poziva vse one brate in sestre, katerim dopušča čas, da se udeleže Djurdjevanja, ki ga priredi naša vojska dne 6. maja. Zbirališče je na Trgu svobode ob pol sedmih (6.30 uri) zjutraj, od koder krene povoitka ob JI 7 na Tezno.
m Proslava sv. Florijana, patrona kovaških in podkovaških mojstrov se vrši letos na posebno svečan način, v nedeljo dne 7. maja 1939. L s. kakor običajno, skupno z gasilci in dimnikarji. Svečana sv. maša bo ob 9.45 uri na Glavnem tr-
fiaino
ŠKROPILNICE
za škroplienle sadnega drevja vseh vrst Holderieve, Nechvile, Jessernigg itd. ter razna sredstva za pokonča-vanje sadnih škodliivcev nabavite pri Kmetijski' družbi. Maribor. Meljska & 12. 3202-1
PRODAM KRAVO
na novi doji. Maistrova ul. 24 Tezno.	3963—4
Stanovanje
ČE HOČETE
IZBORNO VINO PITI
morate v gostilno »Prešernova klet« priti. Trafenik v Go-sposki ulici._______3904—1
MADRACE. OTOMANE
kavče, vložke priporoča Šter
bal. Meljska 2.	  3953—1
ZA PARJENJE KANARČKOV ie skrajni čas. Samice po 20 din se dobe: Strossmajerjeva ul. 28-1, 9. vrata.	3959—1
KANARČKI PEVCI
najlepše darilo za god ali rojstni dan, se dobe v Strossma-ierjevi ul. 28-1. 9. vrata.
3960—1
KRASNO 1 IN 3 SOBNO STANOVANJE
se takoj odda. Naslov v upra-
vi	»Večernika«. 3966—5
Sobo odda
~ SOBA
o štedilnikom se odda. Vprašati v trgovini Leskovar, Košaki.	3962—7
Službo clobi
NATAKARSKO IN KUHARSKO UČENKO
sprejme hotel »Mariborski dvor«.	_____3958—9
Dopisi
U. E.
Otroške
oblmkca
klobutke
svilene srajčke
polo mejite
dokolenke
kratke nosevlike
NAGELJNE za okna in vrt. ilzol visoki z meter dolgimi stroki, mesečne jagode, buče brez koščic ima vrtnarstvo Kolodvorska ul. 8, nasproti kolodvora.
3961—1
Posest
Prodam
TRISTANOVANJSKO HIŠO
vogalno zgradbo, krasna som. na lega, lep sadonosnik. v Po brežju. Cena oo ^0*9^°™-Naslov v upravi-	3957—2
INŽENIRJA-PRAKTIKANTA
iz gradbene stroke išče gradbeno podjetje v Mariboru za takoj. Ponudbe z navedbo plače pod »Gradbeni inženir« na oglasni oddelek »Večernika«.	3967—9
Službo IM
POŠTENO KMETSKO DEKLE
izučeno v šivanju, išče mesto k šivilji in delala bi tudi v vrtu. Najraje na deželi. Naslov v upravi.	3955	-10
prlporola v veliki Izbiri vedno ugodno
L BiidefeiM
Oosposka ulita
iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiil
KUPIM HIŠO
3—4-stanovanjsko. v mestu ali bližnji okolici. Ponudbe po slati na upravo pod »Hiša«.
3970—2
Prodam
Globok
OTROŠKI VOZIČEK
Pleten, v zelo dobrem spanju, ugodno na prodaj. Naslov v upravi.	3956—4
Naznanjamo tužno vest, da je dne 4. maja 1939 preminul 55-Ietni gosp.
Vefnar Josip
sodni svetnik Pogreb blagopokojnega, ki je bil naš dolgoletni dober najemnik, bo v soboto, 6. maja 1939, ob 16. uri iz mrtvašnice pobreškega pokopališča.
Maribor, 5. maja 1939.
DRUŽINA PETEK.
Izd ta In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskoma d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. -_ Oglasi po ceniku. Rokopisi se ua vračajo. - Uredništvo in uprava! Maribor, Kopališka ulica 6. - Telefon uredništva Stev. 25-67 In uprave Stev. 28-67. - Poštni čekovni račun stev