Ameriška Domovina /* mm c r ■ c/* n—ho -% ^ .''•CAN IN SPIMT 'M/j y*. ^MHIAMONUT National and International Circulation SLOVCN1AN mornino new$PAP& Golda Meir odklanja posredovanje velesil CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. JUNE 16, 1969 ŠTEV. LX VII — VOL. LXVII Novi grobovi' Izra- Predsednica vlade Izraela Cokla Meir vidi v posredovanju velikih štirih samo izgovor za Arabce za odklanjanje neposrednih razgovorov z Izraelom. LONDON, Vel. Brit. — Tekom svojega obiska v Veliki Britaniji je predsednica izraelske vlade Golda Meir izjavila, da Izrael odklanja posredovanje velikih štirih sil, v sporu med Izraelom in Arabci. Po njenem služi to posredovanje Arabcem za izgovor, da se izogibljejo neposrednim pogajanjem z Izraelom. To more po sodbi izraelske vlade edino privesti do resničnega sporazuma in miru. Britanski zunanji minister M. Stewart je odgovoril na to, da je sedanje posredovanje velikih štirih, Amerike, Rusije, Anglije in Francije, poslednja možnost preprečiti novo vojno med A-rabci in Izraelom. Predsednica izraelske vlade je razkrila tudi, da Velika Britanija prodaja o-rožje arabskim državam, noče pa ga prodati in dobaviti elu. Posredovanje “štirih” v odločilnem razdobju Vesti iz poučenih virov tu, v Washingtonu in pri ZN v New Vorku trdijo, da je vprašanje Srednjega vzhoda prišlo v odločilno razdobje. ZDA naj bi predložile podrobnejši načrt o ureditvi spora med Izraelom in A-rabci Rusom v presojo in razpravo. V zvezi s tem naj bi poslanik ZSSR v Washingtonu A. Dobrinin odletel v Moskvo, zunanji minister ZSSR A. Gromi-ko pa pretekli teden v Kairo. Tudi pot Golde Meir v London spravljajo v to zvezo. Izrael za ameriško-rusko rešitev v okviru predloženega načrta ne mara, prav tako se je iz razil precej trdo proti njej tudi Naser. To se pravi, da je neke Vrste kompromis, ki bi ga končno le mogli obe strani sprejeti če bo “pritisk” na nje dovolj naočan. Podrobnosti načrta še niso javnosti znane, predvideva pa menda umik izraelskih čet Večine v zadnji vojni zasedenega ozemlja, jamstvo za prosto plovbo po Akabskem zalivu, Vanj in iz njega, pa tudi skozi Sueški prekop za “vse ladje”, in Ureditev vprašanja palestinskih arabskih beguncev s podporo ZDA. Moskva sprejela predlog Peipinga za razgovore MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je uradno sprejela kitaj Kko ponudbo za razgovore o ureditvi mejnih sporov, pa pri tem 0dklonila vse kitajske ozemelj-ske zahteve. Kitajski predlog za razgovore je označila za “polne-§a laži, podtikanja in žalitev Kljub vsemu temu se je ZSSR Pripravljena razgovarjati z rde-Kitajsko. Za kraj razgovorov K' predložila Moskvo. Mary Zaverl V petek zvečer je nenadoma umrla Mary Zaverl s 651 Strum-bly Dr., Highland Hts., Ohio, stara 86 let, rojena v vasi Zabukovec, od koder je prišla pred 57 leti. Mož John je umrl v 1. 1948, zapušča sina Jacka v Zanes-villu, Ohio, hčer Mary Doljack, vnuke in pravnuke. Bila je članica Društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, Supreme Forest Woodmen Circle, Progresivnih Slovenk št. 2, Podr. št. 25 S2Z in Kluba slov. upokojencev za St. Clair Ave. Pogreb je danes popoldne ob dveh iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda na pokopališče Highland Park. Na mrtvaškem odru je še danes od 10. dop. do 2. pop. John Gregorich V soboto je nenadno umrl na domu svojega brata na Dover Rd., North Olmstead, 80 let stari neporočeni John Gregorich, rojen v Sloveniji, dolga leta živeč na E. 61 St., brat Franka (pri katerem je živel), pok. Frances Straus, pok. Johane Celesnik (matere rev. Josepha Celesni-ka), pok. Josephine Stevens in dveh sester, ki sta umrli v Evropi, stric Franka Jr. Pred upokojitvijo je pokojnik delal za New York Central RR. Bil je veteran prve svetovne vojne. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb. zavoda na E. 62 St. v sredo zjutraj. Charles S. Tekancic Včeraj popoldne je po težki iolezni umrl v St. Alexis bolnišnici 53 let stari Charles S. Tekancic, zaposlen 33 let pri U. S. Steel Co., mož Mary, roj. Hrovat, oče Charlesa M., brat Rose Racich, Alice Šušteršič, Jennie Godzich, Julie Šušteršič, An-thonyja in pok. Thomasa. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Avenue v sredo na Kalvarijo. Podrobnosti še niso določene. Truplo bo na mrtvaškem odru nocoj po petih in jutri od 2. pop. do 10. zv. Frank Marzlikar V Euclid General bolnišnici, kamor je bil prepeljan dan preje, je umrl 79 let stari Frank Marzlikar z 837 Alhambra Ave., rojen v Polhovem gradcu, od koder je prišel v ZDA pred 62 leti, mož Julie, preje Bradač, roj. Paulin, oče Dorothy Zim- merman, pok. Louise in pok. Franka, očim pok. Edwarda Bradača, 7-krat stari oče. Okoli 35 let je imel popravljalnico čevljev na London Rd. in St. Clair Ave., nato gostilno na E. 17 St. in St. Clair Ave. Leta 1960 je stopil v pokoj. Bil je član Kluba slov. upok. na Holmes Ave., ADZ št. 8, SNPJ št. 142. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri ob desetih dopoldne na Lakeview pokopališče. Namesto vencev priporoča rodbina darove za Dom slov. ostarelih na Neff Rd. Caterina Bertasi V Euclid General bolnišnici je umrla 81 let stara Caterina Bertasi s 19252 Monterey Ave., roj. Trinco v Italiji, od koder je prišla v ZDA 1. 1913, por. prvič Patrick, žena Angela, mati Johna Petricig, Gilda Petricig, Gena Patrick, Anne Lorenzo, Josephine Aldrich, Mary Sila, Helen DrPadova, 12-krat stara mati, 11-krat pramati. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob 9.15, v cerkev sv. Križa ob desetih, nato na Ali Souls pokopališče. Sledi dinozaura GLEN ROSE, Tex. — Tu so pred časom odkrili ob reki Palu-xu sledi dinozavra iz davne preteklosti, ko človeka še ni bilo na svetu. Uprava javnih parkov je kupila 347 akrov zemlje, kjer so te sledi, edine na vsem svetu, da jih ohrani kot svetovno zanimivost. Zadnje vesti NEW YORK, N Y. — Zaradi štrajka častnikov so obtičale v pristaniščih vzhodne in Zalivske obale vse ameriške potniške in trgovske ladje. Poslednji poskus doseči sporazum je sinoči propadel, eno minuto čez polnoč danes zjutraj se je nato začel štrajk. SAIGON, J. Viet. — Rdeči so ponovno včeraj napadli ameriško topniško oporišče nad A Shau dolino, pa bili kot v soboto odbiti s hudimi izgubami. Danes so rdeči napadli položaje tajskih čet v bližini glavnega mesta, pa bili odbiti. Na bojišču so pustili 181 mrtvih. SEGOVIA, Šp. — Včeraj se je to udal strop drugega nadstropja, kjer je bila restavracija v novem trgovskem središču. Pri nesreči je bilo 51 oseb mrtvih, nekaj ducatov pa težko ranjenih. Oblasti so prijele direktorja in tehnične vodje komaj dograjene restavracije. -----o---— Delavski vodnik ima $93,231 letne plače WASSHINGTON, D.C. — Po podatkih delavskega tajništva ima najvišjo plačo med ameriškimi delavskimi vodniki Frank E. Fitzsimmons, posle vodeči podpredsednik Unije prevoznega delavstva (Teamsters), ki nadomešča zaprtega J. Hoffo. Ta unija ima blizu 2 milijona čla- GR0MIK0 POJDE K TITU Sovjetska zveza se pripravlja na pomrititev s Titovo Jugoslavijo in z Romunijo, ko izgublja upanje na pomiritev s Kitajsko. Gromiko bo še ta mesec šel v Beograd, vodniki ZSSR pa pred 3. avgustom v Bukarešto. Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes 1 DUNAJ, Avstr. — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko bo po vsem sodeč še pred koncem meseca obiskal Beograd, kjer bo skušal doseči pomiritev z Jugoslavijo. Vesti o o-bisku Gromika v Beogradu so tam poluradno potrdili, četudi ni bilo o tem izdanega še nobenega uradnega poročila. Odnosi med Moskvo in Beogradom so posebno zategnjeni od lanskega poletja, ko je Moskva ob sodelovanju satelitov poslala svoje vojaške sile ‘reševat socializem’ na Češkoslovaško. Beograd je protestiral in odločno obsodil tudi Brežnjevo doktrino, s katero je Moskva hotela svoj nastop proti ČSR opravičiti. Po vesteh iz diplomatskih virov na Dunaju hoče Moskva u-rediti tudi svoje odnose z Romunijo. Ta je sicer še vedno v Varšavski zvezi, toda je obsodila sovjetski-satelitski nastop proti ČSR in odločno odklanja Brež- je bila $86,250, k čemur pa je treba dodati še $2,745 za posebne stroške, $2,745 za redne stroške in nato še enkrat $4,236 za stroške. njevo doktrino. Predsednik Romunije Ceausescu je pretekli teden na svetovni komunistični konferenci to stališče ponovno jasno poudaril in nastopil tudi proti sovjetskemu nastopu proti kitajsko-komunistični partiji na kongresu, kjer da za to ni primeren kraj. Napovedujejo, da bodo glavni moskovski vodniki prišli še letošnje poletje pred 3. avgustom, ko ima Komunistična partija Romunije svoj kongres, v Bukarešto podpisat novo prijateljsko pogodbo med Romunijo in Sovjetijo. V diplomatskih krogih na Dunaju vidijo vzrok novi politiki Sovjetske zveze do Jugoslavije in Romunije v naraščajoči nape-tisti med Moskvo in Peipingom. Moskva se hoče pomiriti z državami v Evropi, ko ji grozi nevarnost v Aziji. Pomiritev z Jugoslavijo in Romunijo naj bi bila tudi Moskvi koristna pri pripravah za razgovore z ZDA o omejitvi atomskega oboroževanja. Prve vojaške enote bodo iz Vietnama 31. avgusta SAIGON, J. Viet. — V petek nov. pretekli teden je bilo tu objav- Dejanska plača F'.,tzsimmonsa Ijeno, da bodo kot prvi zapustili Anteriika Domovina v prvem tednu julija zaradi počink osobja ne bo izda Kot v preteklih letih tudi letos v prvem tednu julija Ameriška Domovina ne bo izšla, ker bo celotno osobje v uredništvu, upravi in tiskarni na počitnicah. Naročnike in čitatelje lista prosimo za razumevanje, ker uslužbenstvo drugače ne more do nujno potrebnih počitnic, število osobja je premajhno, da bi moglo postopno na počitnice, nado-mtestila za tako delo pa žal ni mogoče dobiti. Vse tajnike in poročevalce društev prosimo, naj svoje objave za čas, ko list ne bo izšel, pošljejo preje, da jih bo mogoče še o pravem času objaviti. Lista rte bo v tednu od IZDA in puščen iz aktivne služ-30. junija do 7. julija. AD I t>e. Južni Vietnam dve brigadi 9. pehotne divizije, ki operirata v delti reke Mekonga južno od Saigona, in en polk 3. marinske divizije, ki čuva področje južno od Demilitarizirane cone v gornjem delu Južnega Vietnama. Skupno štejejo te enote 14,000 mož. Preostalih 11,000 mož bodo verjetno podporni oddelki. Kot je znano, je predsednik Nixon objavil, da bo do konca avgusta umaknil iz Vietnama 25,000 mož. Prva enota, ki bo zapustila Vietnam, bo bataljon 900 mož 9. pehotne divizije. Pred sredo julija bo z letali prepeljan v Zmagal je Pompidou Čilenska politika se zopet vrti okoli bakra CLCMttM* V remenski prerok pravi: Večinoma sončno in toplejše. ■Najvišja temperatura okoli 70. SANTIAGO, Čile. — Politika Latinske Amerike se je zopet zagledala v “anti-ame-rikanizem”. Najlepše to dokazuje potovanje guv. N. A. Rockefellerja. Kamorkoli je prišel, povsod so ga čakali prijazni uradni sprejemi, zato pa sovražna ulica, ki ni izbirala sredstev, da pokaže svoje antipatije do Washingtona. Rockefellerju se je med drugim pripetila tudi sledeča značilnost: v glavnem mestu Ekvadorju je ponudil demonstrantom razgovor o vseh zadevah, ki so zanje važne. Demonstrant j e so guvernerjev predlog odbili, češ da se borijo proti ameriškemu imperij a-lizmu kot takemu. Nagib za tako stališče tiči v tem, da mladi voditelji mladih demonstrantov nimajo pravega pregleda, v čem naj bi vse obstojal ameriški imperij alizem, ali le v investicijah ameriškega kapitala ali še v čem drugem? Val bojevitosti proti ameriškemu imperijalizmu je naravno zajel tudi čilsko repub- liko. Tam je za tak trnek zagrabila opozicija proti režimu sedanjega predsednika Frey-ja. Frey je pred 2 letoma sklenil z ameriškimi družbami, ki so lastnice čilskih rudnikov bakra, pogodbo, ki je bila za takratne čase dobra za Frey-jev režim. Režim je dobil velik del dohodkov rudnikov, lastniki rudnikov si se pa ob enem obvezali, da bodo še naprej investirali v nove rudniške jame. Med tem je na svetu nastopila nepričakovano velika konjunktura za baker, ki je pognala cene zanj tako visoko, kot tega pred par leti ni nihče pričakoval. To seveda manjša prvotne čilske koristi od pogodb z Ameriko. Čile se dalje bliža s hitrimi koraki novim predsedniškim volitvam. V čilskih političnih krogih se že sedaj največ pomenkujejo le o volitvah. Posebno zgovorna je opozicija sedanjemu Freyjevemu režimu. Že misli na volivho koalicijo, ki naj bi pregnala Freyjevo stranko z oblasti. Freyjeva stranka žal ni pre- več konsolidirana; jo razjedajo notranji spori. Leve struje v stranki so nezadovoljne z desnimi in narobe. Vse to pa močno hromi strankino aktivnost. Frey se torej nahaja v ne ravno zavidnem položaju. Zdi se pa, da že ima napravljen načrt, kako bi stranko obdržal na vladi. Naj prvo hoče o-poziciji izbiti iz rok zahtevo, naj dežela nacijonalizira vse bakrene rudnike. To je že stara politična zahteva, ki zmeraj oživi, kadar so v deželi volitve. Tudi sedaj je opozicija že začela propagando za naci-jonalizacijo. Frey skuša to akcijo vsaj omrtvičiti s tem, da predlaga ameriškim družbam spremembe v sedaj veljavnih sporazumih, ki bi čilski republiki dale več udeležbe ne samo na dobičku, ampak tudi pri upravi rudnikov. Ako bi se Freyju posrečilo doseči spremembe v pogodbi z Ame-rikanci, je verjetno, da se bo agitacija za nacionalizacijo vsaj polegla, ako že ne zaspala. Usoda Freyjevega režima in Frey j a samega je tako prešla v roke ameriških podjetnikov. Ako bodo ti popustili, potem je verjetno, da bodo Freyjevemu režimu pomagali do obstoja na oblasti. Seveda bodo morali pri tem sprejeti nase precejšnje žrtve. Ako se ne bodo pogodili s Freyjem, morajo pa računati, da bo prihodnji čilski predsednik človek, ki bo gnal boj proti rudnikom na nož in to se more končati le z nacijonalizacijo, ki bo napravila škodo ne samo interesom ameriških investicij, ampak tudi čilski republiki sami. Tako pač uči skušnja nacijonalizacij v drugih državah Latinske Amerike, na primer nacijonalizacij a bolivijskih rudnikov kositra. Volivni boj v čilski republiki bo torej v glavnem debata o nacijonalizaciji bakrenih rudnikov. Tako bo usoda rudnikov odločala o bodoči čilski politiki in ne strankarski programi, ki pa nanje v čilski republiki že tako nihče nič ne da. čeprav se je začasni predsednik republike krščanski demokrat Alain Poher junaško boril, je vendar zmagal z veliko večino Pompidou. PARIZ, Fr. — Pri včerajšnjih zaključnih predsedniških volitvah je zmagal, kot si vsi napovedovali, George J. Pompidou, dolgoletni predsednik vlade pod predsednikom De Gaullom. Vi-litev se je kljub organizirani kampanji proti udeležbi od strani komunistov udeležilo 69'/c volivnih upravičencev. Od tega jih je volilo za Pompidouja 10,801,932, za Poherja pa 7,895,-821, ostanek so bili neveljavni glasovi ali prazne glasovnice. Pompidou je dobil 57.78% glasov, Poher pa 42.22%. Pompidoujeva zmaga je prepričljiva, saj je dobil celo večji odstotek glasov kot sam De Gaulle pri zadnjih predsedniških volitvah, ko je imel proti sebi kandidata združene levice socialista Mitteranda. Komunistična kampanja je zadržala od volišč okoli 15% volivcev. Običajno jih ne hodi volit od 18 do 20%, tokrat jih je ostalo doma 31%. Trdijo, da je šlo volit vsaj par odstotkov takih, ki običajno ne hodijo, tokrat pa niso marali ostati doma, da ne bi izgledalo, da podpirajo komuniste. Novi predsednik republike George Pompidou bo uradno prevzel vodstvo republike v petek, ko bo narodni svet konča' pregled volivnih izidov in te objavil. A. Poher se bo vrnil avtomatično na mesto predsednika Senata. Pompodiu je v volivnem boj poudarjal stalnost vlade, rec in mir, obljubljal nadaljevanje DeGaulove domače in zunanje politike, toda z večjo prožnostjo. Obljubil je, da bo Francija ostala v NATO, vzdrževala dobre odnose z ZDA, pustila Veliko Britanijo v Skupni trg in pomagala pri delu za združitev Evrope. George J. Pompidou je bil rojen v južni Franciji, kjer je bi njegov oče učitelj. Študiral francoski jezik in slovstvo ter politične vede. Študij je končal z doktoratom. Nato je nekaj let Iz Clevelanda in okolice ‘Pod eno zastavo”— Poznana veletrgovina May Co. na Public Square je priredila za ta teden nekaj posebnega. Na sedmem nadstropju je aranžirala mednarodni velesejem, pri katerem sodelujejo številne narodnostne skupine. Obiščite v tem tednu May Co. in oglejte si to posebnost, nakupite ročna dela, delikatesne jedi in sladice. Poveselite se ob narodnostni glasbi. Povejte o tem dogodku tudi svojim znancem. Manj avtobusov— Cleveland Transit System je zaradi šolskih počitnic z današnjim dnem ukinil obratovanje 149 avtobusov v jutranjih prometnih urah, v večernih pa 48. To bo zadelo predvem tiste delavce, ki se v jutranjem času poslužujejo avtobusov. Jbisk iz Brooklyna— G. Alois Komovec iz Brooklyna, N.Y., je prišel za tri ledne na obisk v Cleveland k svojim sorodnikom. Pretekli petek se je oglasil v uradu Ameriške Domovine in si ogledal našo tiskarno. Prijaznemu rojaku želimo naj lepšo zabavo na počitnicah. Zadušnica— V torek ob osmih zjutrni bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Ano Leskovec ob obletnici njene smrti. Pouk za državljanstvo— Mestni šolski oddelek objavlja nove tečaje za pouk za pridobitev državljanstva. Za vsa pojasnila kličite SU 1-4560 (Nationalities Services Center) ali pa 621-6360 (Cleveland Public Schools). Zadušnica— Jutri ob 7.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. mžiša za pok. Johna J. Snyderja ob 1. obletnici smrti. V načrtu zmanjšanje oboroženih sil ZDA za en milijon WASHINGTON, D.C. — Združene države imajo trenutno pod orožjem 3,464,000 mož, okoli 700,000 več kot leta 1965,. ko so načele množično posegati v Južni Vietnam. Od tedaj so pozvali aktivno službo eno marinsko in eno armadno divizijo ter 4 armadne pehotne brigade. Ko bo vietnamska vojna končana ali vsaj v glavnem omejena na vojskovanje domačih sil, bodo ZDA vse aktivirane enote odpustile iz redne vojaške službe in predvidoma število celotnih oboroženih sil zmanjšale za okoli milijon mož. To naj bi prineslo letno prihranitev okoli 10 bilijonov dolarjev. Vzdrževanje vsakega vojaka v Vietnamu stane povprečno ZDA okoli $10,000 leto. V Vietnamu varno? FORT SILL, Okla. — Vojaški zdravnik, ki je znan po vsej deželi zaradi svojih živih opisov prometnih nesreč na naših cestah z vsemi njihovimi grozotami, je dejal tu, ko je bil premeščen v Vietnam, da je vesel, ker gre v “najvarnejši kraj na svetu”. učil najprej zunaj, nato v Parizu. Z De Gaullom je prišel v stik leta 1944, kmalu po osvoboditvi Pariza in ostal z njim vse do lanskega julija, ko ga je De Gaulle po sijajni volivni zmagi, za katero je imel Pompodiu največ zaslug, odpustil kot ministrskega predsednika. /Imeri$k/i Domovi iv/l ■ i/ic-/« f%i—nonii B117 bi. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec , NAROČNINA: g* Združene države: k $16.00 na letu; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: ^ $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto j SUBSCRIPTION RATES: EJnited States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Pa to je v arabskem svetu že postala splošna navada. Komunisti bi se radi vgnezdili tudi v Libanonu, pa je to edina dežela na Bližnjem vzhodu, kjer jim njihovi rdeči posevi ne gredo v klasje. Libanon ima sicer tudi svoje komuniste, toda politično niso nikomur nevarni. Moskvi služijo vsekakor kot zanesljiva javka. Stiki med egiptovskim Naserjem in Moskvo so znani, niso pa zmeraj najbolj odkriti in zaupljivi. Naser se jezi na Kremelj, ker ga noče na celi črti podpirati, v Moskvi so pa veseli, da ima Naser težave. Jim vsaj ne more zrasti preko glave. kripte. Osnovni tloris bo obsto-'Jože Grdina: BESEDA IZ NARODA SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 117 Monday, June 16, 1969 Vpliv komunizma na Bližnji vzhod Za širjenje komunizma na Bližnjem vzhodu skrbita Moskva in Peiping. Agilnejša je Moskva, njene postojanke so povsod močnejše, starejše >'n finančno boljše podkovane. Zato Peiping ne more nikjer stalno tekmovati s Kremljem. Moskva ima za širjenje komunizma med Arabci svoj poseben sistem. Najprvo organizira svoje celice v vsaki državi. Kadar je komunizem dovoljen ali vsaj toleriran, se iz celic hitro razvije prava stranka, ki po svoji strnjenosti in udarnosti kmalu prekosi vse druge, čeprav so te številčno daleč močnejše. Kadar je komunizem prepovedan, se komunisti umaknejo pod zemljo, vidni voditelji pa izginejo preko meje in se praviloma znajdejo v — Pragi. Tako je bilo do lanskega avgusta. Ali bo Moskva tudi sedaj ostala pri tem sistemu, še ni dognano. V bistvu so vse komunistične stranke na Bližnjem vzhodu organizirane po istem kopitu, v podrobnostih se pa močno razlikujejo. V Sudanu na primer živi stranka z eno nogo v legali, z drugo v ilegali. Kadar je na vladi protikomunistični režim, hitro izgine in se pomeša med druge stranke, svojo podtalno organizacijo pa ohranja nedotaknjeno. Zato je pri vsaki revoluciji prva na okopih in v prvih vrstah uporniškega gibanja. To ji omogoča, da igra veliko vlogo v revolucijonar-nih odborih in revolucijonarnih vladah. Med najbolj žilave in odporne partije spada sirijska komunistična stranka. Je obstajala že takrat, ko je bila Sirija francoska kolonija. Živela je podtalno, ker jo je francoska kolonijalna uprava preganjala. Po osvoboditvi je takoj prišla do veljave. V Siriji je namreč dovoljena samo so-cijalistična stranka. Zato so tudi vsi sirijski politiki soci-jalisti. Vse vlade so naravno socijalistične. Socijalisti so razbiti v celo vrsto frakcij, na mlade in stare socijaliste, na zaletele in zmerne socijaliste, na vojaško in civilno krilo. Te struje se neprestano koljejo med seboj, kar vodi do revolucij na tekočem traku. Vse to spretno izrabljajo komunisti, ki so spravili Si-rjo v močno odvisnost od Moskve. Moskva je dala Siriji velika posojila, Moskva ji dobavlja tudi vse orožje in muni-cijo. Kremelj ima torej moč, da izvaja hud pritisk. To včasih sirijskim socijalistom ni všeč, zato takrat škilijo v Peiping, Vendar se sirijskim komunistom zmeraj posreči, da spravijo socijaliste na “pravo pot”, to je nazaj pod moskovski vpliv. Tako imajo sirijski komunisti zmeraj odprta ta ali ona vrata, da pri vsakem režimu pridejo do veljave, ako ravno številčno niso močni in pomembni. Srečo imajo tudi v tem, da imajo v tovarišu Bakdašu izredno spretnega voditelja. Bakdaš živi, kadar je stranka dovoljena ali tolerirana, doma, kadar je na vlad' režim, ki ne mara za komu niste, se pa preseli v Prago. Največje težave dela sirijskim komunistom sirijski nacijonalizem. Je bojevitejši od drugih arabskih komunizmov. To radi izrabljajo pristaši kitajske ga komunizma, ki hujskajo na boj z Izraelom, kar ne gre v račun Moskvi, ki na tihem želi mir v arabskem svetu. Zato v Siriji ni težko spoznati, kam spada posamezni komunist. Ako hujska na vojno, simpatizira s Peipingom, ako je zmeren v svojih pogledih, prisega na Moskvo. Komunisti so organizirani tudi v Jordaniji, akoravno je režim kralja Huseina partijo prepovedal. Pri tem je pa Husein kar dobro zapisan v Moskvi. Je šel sam tja na obisk in dosegel podpore. Nedavno je poslal v Moskvo svojega ministrskega predsednika, ki se tudi ni vrnil praznih rok Moskvi je Husein potreben kot protiutež proti bojevitim a rabskim levičarjem, zato mu ne zamerijo, da preganja do mače komuniste. V svojevrstnem položaju so iraški komunisti. Do leta 1958 je Irak bil kraljevina in naravno niso mogli iraški ko munisti priti na dan. Z revolucijo 1. 1958 se je njihov polo žaj zboljšal. So tako vneto sodelovali z revolucijonarnimi vladami, da so pod režimom predsednika Kassima skoraj prišli do popolne oblasti. Pa je padel Kassim kot žrtev za rote in z njim vred so zgubili svoj vpliv tudi komunisti Kassimovi nasledniki so krvavo obračunali z njimi. Na sto rine je bilo postreljanih in ubitih, na tisoče aretiranih. Ko munizem se je namreč močno zasidral v beraških predmestjih glavnega mesta Bagdad, tako da so komunisti imeli dejansko večino na ulici. Socijalistični režim ni bil pri ljudeh priljubljen, zato je moral komuniste s silo zatreti. V krutosti do komunistov se je odlikoval posebno režim obeh bratov Arifov. Po padcu režima Arifov 1. 1968 so komunisti zopet prišli na dan. Vodi jih stari moskovski zaupnik Aziz Haj, ki deli usodo z Bag dašom. Kadar je komunizem v Iraku dovoljen, je v Bagda du, drugače pa živi v Pragi. Trenutno raste vpliv komunistov v Bagdadu, ker vladajoča socijalistična stranka ni na šla nikjer drugje zaveznikov. Seveda je sedanje prijatelj stvo med iraškimi socijalisti in komunisti od danes do jutri politi- Waukegan, 111. — Časi in razmere se od roda do roda silno hitro spreminjajo. Kdo ustvarja čase in razmere, kakršne so? Kdo drugi, kakor ljudje sami. Tu tako — tam tako. Vsak ima svoje zahteve, se za iste poteguje — zahteve pa niso enake razlikujejo se in druga drugi nasprotuje. V nekdanjih časih so se lasali med seboj kronani aristokrati in velikaši. Zdaj politični zastopniki raznih dežel, demokratičnih in nedemokratičnih. Nekdanji kronani in nekronani veli-laši so po lestvah tedanjih političnih možnosti prihajali na površja. Sedanji po lestvah sedanjih časov, drug za drugim pri-iajajo in lezejo na površja. Vsak 30 svoje tu in tam. Razlika, po kakih “lesvah” po-litikarji v demokratičnih deže-ah (kolikor je še demokratičnih) uspevajo pri prizadevanjih in trudu, da prihajajo v ospredja, je vidna in v obstoječih razmerah sprejemljiva. Javnost jih voli in s tem pooblašča. Ljudstva dežel za železnimi zastori komunističnih vlad in o-blasti takega “demokratičnega sonca*’ ne poznajo, kakršnega imamo v demokratičnih deželah. To je razlika! Temeljita razlika, ki pove in pokaže, da je med demokratičnim in komunističnim svetom tako jasna, kakor je razlika med svetlim dnevom in črno nočjo. Te razlike (in še več drugih razlik) bi demokratični narodi ne smeli nikdar pozabiti in zgubiti izpred oči! Preteklost govori drugače, da jih ljudje kaj radi pozabljajo tu in tam. Včasih jih zaslepijo razni dogodki in to se kaj rado zgodi. Ideološko je svet točasno raz- v glavah komunističnih kar jev. In tu smo! Pri obnašanju nezaupljivosti. Kdo naj kaj zaupa in se zanese na kako obljubo, kak podpis predstavnikov komunističnih politik? Koliko veljajo njihovi podpisi, njihove obljube? Nad vse tragično pa je, da izbire ni. Z njimi se je za pogajati, če hočemo ali nočemo. To ljub vsem dvomom, če bodo kaki dogovori držali do jutrišnjega jutra. Yes, tako nekako zgleda. Pogajanja so pa potrebna in brez pogajanj ni pogodb. Tu smo. Po naravnih lastnostih — nekako podobno — kakor ogenj in voda. Taka sta vsaj sedanja, v teh časih demokracija in komunizem. K temu naj dostavim, da demokracija je popustljiva, vsaj taka je bila več zadnjih desetletij. Od desetletja do desetletja je popuščala, menda misleč in u-pajoč, da se poganja s poštenimi nasprotniki. Ali so njeni nasprotniki bili taki? To med aristokratskimi pomehkuženimi izprijenci? Ali pa so bili taki predstavniki komunističnih dežel? Kdor ve za nje — naj jih Inašteje! Da se jim ne bi delale kake krivice. Trezen pogled na sedanja barantanja in pogajanja med demokratičnim Zapadom in komu-nističnm Vzhodom, če pri tem poglede vpoštevamo, kako so se komunisti obnašali do sedaj, ne ustvarja močnega zaupanja v komunistične pogodbe in obljube. Nasprotno, celo ustvarja dozdevanja, da bodo s tem dobili več časa, v katerem jim bo na razpolago še več časa za priprave za poznejše namene. Ti nameni so znani. Hruščev jih je pred nekaj leti objavil Nixonu: “Mi vas bomo pokopali ...” Seveda so to le besede, ki so ušle in padle z jezika Hruščeva. Povedo pa, kaj komunisti nosijo v svojih srcih do ostalega sveta. V tem duhu vežbajo in vzgajajo svoje dorastujoče rodove. To je njihov evangelij. To, da se danes kavsajo in med seboj, ne pomeni, da pro- jal iz osmerostranega prostora, odprtega na dveh straneh. Na eni strani bo dohod, na nasprotni pa bo oltar. Oltar bo iz marmorja in na njem bo vklesan slovenski narodni grb. Nad oltarjem bo podoba Marije Pomagaj, obkrožena z zlatimi žarki. Na štirih straneh kapelice bodo v marmor vklesani reliefi, katerih osnutke je izdelal mojster Gorše. Ti bodo predstavljali škofe Barago in Slomška, ter Slovence prihajoče v Ameriko in kako se tukaj udejstvujejo. Na ostalih dveh straneh bodo vklesani napisi s primerno vsebino v slovenskem in angleškem, Stene bodo obložene z rožnatim marmorjem, strop pa bo okrašen z barvanimi slovenskimi motivi. Zagotovljeni smo, da se je arhitekt poglobil v študijo naše arhi tekture in umetnosti, ter je pri' pravil načrt v skladu z duhom naše tradicije. Druga važna novica, ki smo pred kratkim z velikim veseljem prejeli, ja prišla iz domovine. Natančna kopija, izdelana v olju, podobe Marije Pomagaj z Brezij je dokončana v Sloveniji in je pripravljena, da postane osrednja točka naše kapele in najtrdnejša vez stare in nove domovine. Naša kampanja tako prehaja iz dobe načrtov in pogovorov v stvarnost, v dokončno uresničenje ideje, ki se je sprožila pred malo manj kot dvema letoma. To nam je tudi v vzpodbudo da dokončamo nabirko in prosimo vse kateri še niso imeli prilike, da pošljejo svoje prispevke našemu tajniku g. Franku A. Turek, 986 Bryn Mawr Ave., Wickliffe, Ohio 44092. Čeke napišite na Slovenian Chapel Fund. Treba pa se je tudi pripravljati na slovesno posvetitev kapele, ki bo kronala vse naše napore. Mislite že sedaj na to. Uroš Roessmann, M.D. Po stopinjah Gospodovih je Pilat Judom spodbil trditev o sončnem mrku, ker Judje so praznovali Veliko noč ob polni luni; mrk sonca je pa ob polni v J.„i,„jluni naravnim potom nemogoč. Po tem sprejemu grem takoj . , . . . - Ob smrti Gospodovi so se gona pot, ki sem si jo začrtal. Po . , K ^ f dih se drugi dogodki. Evangelist cesti Hebron grem preko doline, (Dalje) nato navzgor po stopnicah na Si-jon. Mimo veličastne cerkve sv. Matej piše: “In glej, zagri- njalo v templju se je pretrgalo cflna dvoje od vrha do tal, zemlja Marijine Smrti stopim skozi Si- . " . , . ,J . . v se je stresla, skale so se razpo- jonska vrata in ze sem v starem . . , ’ , . / _____ _ l j „ i Jcile. ’ Se danes se na desni strani oltarja vidi pod srebrno mrežo 15 cm široka razpoka, ki je po starem izročilu nastala na Jeruzalemu, katerega obdaja mogočno obzidje. Grem nekaj časa proti vzhodu, nakar zavijem na levo, kjer pridem a [Kalvariji ob smrti Gospodovi, rabski bazar, kjer Arabci kuha-| kj so se ^ ob so bili izredni. Takih zemlja še ni videla; bili so primerni za veliko dejanje, ki jo, pečejo in prodajajo vse mo- Gospodovi goče stvari. Kaj naj kupim?|^ , ,u _______ Brivski aparat. Doma sem ga pozabil in zdaj naj hodim po. . . v.. ^ . ^ , , , , . , . ga je izvršil Gospod, ko je s svo- Jeruzalemu kot svetopisemski 6. J . ^ v . , , , , jim trpljenjem in smrtjo na kn- Ezav. Pa sprašujem, kdo take “ , . . . ‘zu dovršil delo odrešenja in “ vrste robo'prodaja? Končno sem ga le dobil pri nekem mladem Arabcu, ki mi je prav prijazno postregel. Za brivski aparat je zahteval dva dolarja, katera sem mu takoj dal. Če bi mi fant rekel tudi pet dolarjev, pa bi mu jih kar z veseljem dal. Precej časa sem hodil po tem s tem zadostil božji Pravici za grehe človeškega rodu: Raj, ki je bil radi greha prvih staršev zaprt, je bil ob smrti Gospodovi zopet odprt: Odprl ga je Gospod Jezus Kristus s svojo smrtjo na križu. Zato kristjan, kadar greš mimo križa, prikloni se in zavedaj se, da je bil na križu plačan bazarju in parkrat sem le moraM neizmerni dolg neskončni božji vprašati, kod pridem do bazilike pravici. Božjega groba. Ko sem jo zagler dal, jo z veseljem pozdravim: Pozdravljen kraj Smrti in Vstajenja Gospodovega, nakar sem . ^ ^ krenil proti baziliki. Kar stopi k)^^ J _ 6 meni mož srednje starosti in mi ponudi za spremljevalca, ka- V oltarju Gospodove smrti, ki je last pravoslavnih, so: Jezus Ina križu, poleg križa pa stojita oltarja je sedel pravoslavni menih z visokim biretom na glavi terega pa jaz nisem prav nič po- -er Prodajal svečke. Moj sprem- treboval. Ker ga nisem odločno Je. ^ vzel odklonil, je kar nekam vsiljivo vfko m jo prižgal. Segel sem v hodil poleg mene ter mi pravil hstmco in ^ dal dolar. Potem in kazal stvari o tem kraju, za ^ f.1 0gledal se druSe zname' kar se pa jaz nisem brigal. Kol111 os 1 0 ar'*a' sva dospela do velikih vrat, ki Precej Poleš oltaria Jezusove zapirajo baziliko, so bila zaprta. smrti Je majhen oltar Žalostne Izraelski stražnik v lepi unifor-pda^ere božje. Tu je stala pod mi, podobni uniformi ameriške- križem Mati božia' ki ie Potem ga policaja, mi pove, da zdaj ne sPreiela v naročje mrtvega Si-morem v baziliko, ker je v nji na- Ta oltar Je katoliški. Precej neka slovesnost. Ko bo ta mini- zraven 3e oltar pribijanja na la, pa lahko grem. Tako sem ma- križ' ki ie tudi katoliški. Kal-lo počakal. Kar se vsujejo ven varija se deli namreč v pravo-verniki in duhovniki, če se ne|s^avno ’n katoliško. Oltarna sli-motim, pravoslavne vere. Potem ka predočuje Gospoda, ko smrt-stopim v baziliko tudi jaz in z no b^ed na križu. Pii levi menoj nepoklicani ciceron. Mi- roki Gospodovi je rabelj s kladi- u. ..........mo kamna Maziljenja pridem do yom v roki- ko Je ravno dokon- Zabavni večer Slovenske kul-1 stopnic, ki vodijo na Kalvarijo c’al Pribljanje naknz; p°leg kri‘ turne radijske ure je zelo dobro1 ali Golgoto. Tja sem hotel naj- za s^OJl bozja Matl in g.leda ta , , , , r • bridkosti polni prizor. Pri nogah dela, vendar me m popolnoma prej. , 5. • . , ,, . strmih katoliškihPosPodo7;h ^ nizko, sklonJena še drugi so pomagali MILWAUKEE, Wis. — Pohvala v Milivauških zapiskih dne 3. junija 1969 z ozirom na deljen v dva glavna tabora. Jih je sicer več, a glavna sta demo-Jpacjajo. To so le osebni prepiri, kratični del sveta in komunistič- kdo naj nosi glavne sarže. Glavni del sveta. Na videz oba moč- ni cjij pa je: podjarmiti svet in na v prepričanju in orožju. |ga postaviti pod znak kladiva in Demokratični del je doslej srpa. Ta cilj je precej podoben gradil in še gradi, gospodarsko, cilju bivših nacijskih fanatikov: kulturno, politično in socialno Danes to tu — jutri ves svet! boljši svet. Komunistični vodi-. Koliko žrtev je zahtevala bor-telji na drugi strani, vsa demo- ba, da se je blazni germanski kratična prizadevanja zametuje- fanatizem zrušil! jo in kjerkoli so še doslej prišli Koliko žrtev zna zahtevati do oblasti, uvajajo absolutizem, borba, da bo iztrebila fanatična kakršnega celo nekdanji aristo- računanja iz komunističnih glav zadovoljila. .Vsa hvala in zasluga ne gre samo omenjenim osebam, ampak gre še posebno nekaterim članom pripravljalnega odbora, ki so se zelo požrtvovalno izkazali na večeru samem. Naj omenim gospoda Franka Zakrajška, ki je ves čas neutrudljivo pomagal v kuhinji in skrbel za to, da je v dvorani vladala čistoča. Prav tako je gospod Frank Menchak nadvse ribajo spretno vodil prodajo pijač (bara) in kadarkoli je bilo potrebno, mu je priskočil na pomoč g. Jože Muršec, katerega je bilo najti, kjerkoli je bil potreben. Nadalje, je bil g. Frank Rozina, prav tako član pripravljalnega Po precej stopnicah v višini kakih 5 me- Marija Magdalena, ki poljublja ^ ^ , , v , Gospodove noge. Na tem oltarj,u trov pridem v ozko, mračno ka- r . ,T ^ , ./ , ^ , ... „ . opravi na Veliki petek daritev pelo: Na Kalvariji sem. Predi ^ ^ menoj je bil razkošno opremljen grški oltar, za katerega se pa jaz nisem brigal. Moje oči so bile u-prte pod malo oltarno mizo, kjer je bila za stopnico višje od tal 'okrogla medena plošča, ki pokriva vsekano jamico, kjer je sv. maše jeruzalemski patriarh po obredih Velikega petka ter razkrivanje sv. križa. Ko si ogledam Kalvarijo, grem doli po takozvanih grških stopnicah :z izrecnim namenom, da se še vrnem. Saj je ta kraj izredno znamenit in svet. Ob krati niso uvajali. Te razlike med demokratičnim delom sveta in komunističnim delom sveta so znane. So kakor noč in dan. Kako priti do soglasja med kor njima, da bi lahko oba dihala in živela. Ali kakor pravijo, do sožitja med njima? Sugestij za rešitev tega vpra-šanja je veliko. Mnogi filozofi, psihologi in drugi te vrste modrijani, ima vsak kak nasvet za — katere računajo in pripravljajo načrte za pogreb svobodnega sveta? Prazne misli! O, da bi le bile! Nihče bi jih ne bil bolj vesel ka-Vrhenšk Tine Slovenska kapela v Washingtonii CLEVELAND, O. — Pred kratkim je glavni odbor za Sloven-to. Koliko izmed teh milijonskih | sko kapelo v Washingtonu pre-in milijonskih nasvetov in gledal in odobril arhitektov mnenj je na mestu, pravih in'osnutek. S tem je bil dan znak, izvedljivih? Tega nam ne pove da se dejansko delo^ na kapeli prav nobena politična, ne druga začne. O tem kako bo kapela izgle- odbora pri roki in se ni branil dela, pa čeprav je bilo to pomivanje in brisanje kozarcev. Posebna pohvala pa gre gospe Cimermančič, gospe Starič in gospe Tisev, ki so se z dobro voljo odzvale pozivu “na pomoč” in sprejele vodstvo prodaje peciva in večerje. Vsem tem osebam pripada delež uspeha, ki ga je Slovenska kulturna radijska ura žela na svojem zabavnem večeru. S spoštovanjem Ljudmila Muršec, blagajničarka IVERI pratika”. Ne more. Zato ne, ker v vsaki glavi, posebno v glavah dala bomo še obširnejše poro-politikarjev, se ideje, misli, u^čali, na kratko naj samo opišem panja in želje spreminjajo bolj glavne poteze. Kapela bo popol-pogosto kakor pa aprilsko vre- noma ločena od sosednjih m bo me. Kako se šele spreminjajo, odprta samo v glavni prostor Veselo in živahno razpoloženje je studenec vsega lepega in dobrega. Čebela, ki se nabere medu. drži panja, ne Ponižnost najhitreje pripelje do časti in spoštovanja. * Bogat je tisti, ki je zadovoljen s svojim stanom in položajem, je rekel Sokrat. stal Gospodov križ. Tu poklek nem, poljubim ploščo, iz srca pa d™^ Priliki bom tudi nekoliko se mi izvije vzklik: Molim Te Povedab zakaJ je treba iti na Kristus in Te hvalim, ker si tu- r^a^var90 P0 stopnicah, kaj s svojim križem svet odre- Od Kalvarije grem proti jugo-šil. Nato sežem skozi odprtino I zapadu in že sem pod mogočno sredi plošče, kjer na dnu jami- kupolo bazilike Božjega groba, ce otipljem raskavo skalo. Tu p«d kupolo je kakor cerkvica na sem je tekla Presveta Rešnja samem Božji grob. Podobno ka-Kri Gospodova, ko je tri ure v kakor Marijina hišica v Loretu nepopisnih bolečinah pribit na ab Porcijunkula v baziliki Ma-rokah in nogah visel na križu, rije Angelske v Assisiju. Narava sama se je zgrozila nad Božji grob se deli v dva dela. I velikim trpljenjem, ki ga je Prvi, večji del je takozvana an-trpel Gospod: Sonce na nebu je gelska kapela, drugi, manjši del, otemnelo. Evangelist sv. Matej je Gospodov grob. V Angelski piše v svojem Evangeliju: “Ob kapeli je v štirioglatem nizkem šesti uri se je stemnilo in je bila stebru kos kamna, ki je zapiral tema po vsej zemlji do devete Gospodov grob. ure.” Torej tri ure, ves ta čas, ko Tu sem so prišle v jutru Veli' je Gospod trpel, je sonce samo ke nedelje žene Marija Magda-žalovalo od bridkem trpljenju lena, mati Jakobova, in Saloma-Gospodovem, vse, dokler ni iz- da bi mazilile Jezusa. Dogodek dihnil. Kaj takega se ni zgodiloLpisuje evangelist sv. Marko: ne preje ne pozneje: Le na po- “Govorile so med seboj: ‘Kdo slednji dan bo sonce otemnelo. nam bo odvalil kamen od vhoda ko bo konec stvarstva. y grob?’” Ko so se pa tja ozrle, To nenavadno temo so skušali so videle, da je kamen odvaljen; Judje opravičiti s sončni m bil je namreč silno velik. In sto-mrkom. V starem spisu “Pilato- pile so v grob in zagledale mla' va dejanja” se bere, da je Pilat deniča, sedečega na desni in o-starešine, ko so po Jezusovi smrti prišli k njemu, opozoril na ravno minule dogodke, zlasti na temo. Odgovorili so mu: “To je bil sončni mrk, ki je bil tudi po drugih krajih.” Pilat jim je pa odvrnil: “Včeraj, 14. nizana, ste klali velikonočno jagnje, pa go- grnjenega z belim oblačilom in so se prestrašile. On pa jim reče-“Ne bojte se! Jezusa iščete, Na' zarečana, križanega; vstal je, nl ga tukaj.” (Dalje sledi) Voda pokriva tri četrtine vorite o sončnem parku.” Tako vse zemeljske površine. JEAN GIONO: ŽETEV Festival “Pod eno zastavo” v May Company pozdrav narodnostnim skupinam Clevelanda Nenadoma dvigne glavo in za trenutek obstane s spuščenimi lokami ter posluša. Potem se tiho splazi proti vratom. In ko se obrača, pazi, da bi ne povzročil na kuhinjskem tlaku ropota s svojimi nogami in, glej. zdaj je pri vratih. Z roko seže po velikem lovskem nožu, ki leži na mizi. V pesti tišči njegov debeli ročaj in ostrina se sveti kakor Vlažen list perunike. Ne da bi bil okrenil glavo, strmi v ostri-r.o. Bo že. Tukaj je. Prav. Zdaj diha tiho, v velikih vdihljajih. In nenadoma — kakor da bi se kdo naslonil na vrata. In zdaj nekdo vrata nalahno odr ne, kakor bi hotel pokukati v hišo. Panturle to takoj zapazi, kajti ndkar je zagrabil nož, ne odmakne več pogleda od velikega Vzvoda, ki je pritrjen z železno kljuko. In zdaj se je vzvod malo premaknil in lopnil v kljuko. Panturle oogleda še enkrat nož. Potem se ozre proti stropu. Iz sobe, ki je prav nad kuhinjo, ni Več slišati Arsulinih korakov, pač pa lahne zvoke pesmi, ki jo' Panturle dobro pozna ... Prav. Arsula striže tam gori svoj papir. Tja gor more zlesti človek samo po stopnicah. Pred stopnicami pa stoji Panturle s svojim nožem. Zdaj naj pa kar pride. Vzvod m vratih se počasi dviguje. Brez 'ima: previdno. Vrata se odpirajo. Skozi odprtino se že kadi megla. Vrata se odpro na stežaj. Na pragu stoji neki možak. Ko zapazi Panturla, obstane z roko na kljuki. Starec je. “Ali ni to Bridainova niša?” “Seveda,” pravi Panturle. “Pozdravljen,” pravi mož. “Pozdravljen,” pravi Panturle. “Prišel sem pogledat, če ... poslušaj, saj mi dovoliš vstopiti? Zunaj ni ravno toplo.” “Vstopi. Pa vrata zapri.” Panturle še vedno ne izpusti noža in strmi v moža. Ta pa, kot je videti, trepeta od mraza in se zavija v suknjo. “Tu je pa topleje.” “Da, ni slabo. Ali si sam?” Tedaj pa starec zapazi nož. “Oh, kaj...” Potem pa nadaljuje: “Da, sam sem in tega ne rabiš, Bridajne; ne prihajam tako, kot misliš. In nisem izmed tistih, kot se tebi zdi. Toda, tole je dober nož. Jaz sem izveden v nožih: brusač sem.” “A, tako!” vzklikne Panturle in pod brki mu na ustnicah zaigra nasmeh, pa spusti nož. “Da, tako,” pravi starec. Panturle ga posadi poleg ognjišča, kjer vre nad žerjavico juha. Posluša. Komaj je še slišati petje od zgoraj. Človek niora vedeti zanj, da ga še sliši Prav je tako. Starec se vprašujoče ozira ? stene na steno. Tam na desni steni visi na žeblju ženski robec. Zapazil ga je. Na robu ognjišča so razvrščene škatle: spredaj velike, potem manjše. Ob oknu stoji stol Prek njegovega naslanjača pa icže ženske nogavice. Na njegovem slamnatem sedalu leži klobčič sukanca, lesena goba in zavojček šivank. Tako. In na drugi strani okna ... spet podobne stvari. “Torej,” pravi starec, “povprašal sem, pa so mi rekli: ‘V Aubignanu živi.’ Ker leži ta sko-na moji poti, sem napravil dialo ovinka in prišel sem. To ne vzame preveč časa, prav ’V'slo, potem pa — nekaj ti mo-ram povedali.” “Kar povej.” “Ali nisi šel nikoli od tod?” “Ne.” “Pa greš večkrat na polja tod okoli?” “Kajpak.” Starec umolkne. Kar hoče povedati, še ni povsem zrelo. Potem pravi: “Nekoč sem šel tod mimo in prišel do te haSe, pa ni bilo nikogar doma. Tedaj mi je šlo sploh vse narobe. Tistikrat sem tudi izvlekel na breg nekega človeka, ki se je utapljal v tolmunu pri Chauessierih.” “Vem.” “Veš?” “Da, to sem bil jaz.” “Ti si bil?” Na obrazu mu žari veliko zadovoljstvo. “Oh, tako!” “Pa se obrne, da bi zakril preveč vidno veselje. “Ti si bil torej. No, prav. Potem mi boš pa lahko nekaj povedal in razložil in torej nisem zaman prišel vse do Aubignana. No, pa v dveh besedah: tedaj je bila z menoj neka ženska. Ali razumeš?” Nekaj časa je slišati samo dve ali tri kaplje dežja, ki udarijo ob okno, kajti zunaj je začelo navsezadnje še deževati. Panturle ne odgovori. “Tedaj je bila z menoj neka ženska. Povedal ti bom vse, kot je bilo, da me boš lahko razumel. To je bila ženska, ki sem jo po-Dral na cesti,- Tisto npč pa je zginila kakor megla. Raztopila se je v jutranjem zraku. Saj razumem: ko se je spustila noč in je postalo hladneje, si se ti takoj zavedel, pa se znašel popolnoma sam, kajti naju niši zapazil; spala sva pod vrbami. Potem si torej odšel, povsem naravno. Toda ona? Tega še danes ne razumem. No tako, hotel sem te vprašati, kakor sem povprašal tudi po drugih kmetijah tam doli: ali je nisi morda kdaj, ko si šel na lov ali lazil po okolici, našel živo ali mrtvo. Vseeno kje in kdaj pa kako? Rad bi navsezadnje vedel, tako je s to stvarjo.” Ob okna udarja dež. Starec pa takoj nadaljuje: “Zato ti bom povedal, kako je resnici s to stvarjo. Povedal sem ti že, da sem jo nekoč kar tako pobral v Saultu. In to ni ravno najžlahnejša cvetka, na noben način, ampak potepuška, ki se je že povsod klatila. Jaz, kajne, pri svojih letih in s svojim poslom, nisem mogel izbirati. Sicer pa take ženske niso vredne za gospodinjstvo piškavega oreha. Poglej, jaz imam za svoj del rad grahovo juho, pa malo krompirja in paradižnikov, z vejico majarona in kancem olja. To ni težko pripraviti. Njej pa se hi nikoli posrečilo. Je že tako. Tako malo mačja je, saj veš; greje se ob ognju, pa naj bo čigar koli, dremlje, delo pa, eh kajpak, za to je še vedno čas. Potem pa, kar se liče čustev, no, s to stvarjo je pa še večji križ. Saj človeka ne stane toliko, Če reče ‘hvala’, s tem pokaže dobro vzgojo, in navsezadnje se to tudi spodobi. No, za take stvari so te trde kakor les ali kamen. Lahko jim izpolniš sleherno željo, z njimi lepo ravnaš, jih nosiš na rokah, jim urediš vsak dan j e življenje — nič: trde so kot kos lesa; prav nič več hvaležnosti ni v njih kot v kamnu na cesti. Vidiš, svoje dni sem imel psa, pa mi je bil zvestejši.” Med tem pogovorom je Pan turle vstal in stopil k mizi; vzel je svojo pipo in tobak, potem pa je spet sedel; pazljivo si je nat lačil s palcem svojo pipo in zdaj jo prižiga s koscem žerjavice, katerega je s prsti izvlekel naravnost iz ognjišča. Drži jo na tobaku in napihuje lica. Nazadnje se prikaže dim in se kmalu zgosti. Žerjavica se mu je med prsti spremenila v oglje. Starec čaka. Panturle gleda konec svoje pipe. (Dalje prihodnjičj ------o------ CLEVELAND, O. — Na letnem festivalu in bazarju od 16. 21. junija se bo v May Company trgovini zbralo . “Pod eno zastavo” dva ducata narodnostnih skupin, ki so pomagale ustanavljati in razvijati Cleveland. Hrana po narodnostnih receptih in okusu, uvoženi predmeti, narodnostne gramofonske plošče, ročno delo in drugo bo naprodaj na stojnicah, ki bodo postavljene v 7. nadstropju trgovine kot “mednarodni velese-jem“. Ves izkupiček bodo obdržale skupine, ki sodelujejo. Nastopile bodo skupine pev- cev in plesalcev, peli bodo zbori dopoldne pa od treh popoldne. MRS. JOSEPH BALINT od “Hungarian Society for Self Culture”, ki je soudeležena pri festivalu “Pod eno zastavo”. umetne obrti. Pri festivalu “Pod eno zastavo” sodelujejo: Afro-Američani, Argentinci, Briti, Belo Rusi, Cehi in Slovaki, Estonci, Nemci, Grki, Madžari, Indijci, Irci, Italijani, Libanonci, Sirijci, Litvan-ci, Nizozemci, Poljaki, Romuni, Rusi, Švedi in Ukrajinci. Danes bodo nastopali vse od poldne pa do 8. zvečer razne skupine, jutri, v torek, bo nastop le ob enih, prav tako v sredo. V četrtek bo pa spored zopet vse od ene popoldne do 8. zvečer. V petek bo krajši nastop ob enih popoldne, v soboto pa od 11.30 posamezniki, nastopili narodni orkestri in dru#u» Poleg posnetka “britske čajne sobe“ v enem delu, bodo v drugem postavljene mize za okrepčila in osvežila, ki bodo na razpolago na stojnicah. Razstavljen do krasen porcelan iz raznih dežel, prav tako tudi kristalno Vse skupine prebivalstva mesta so prisrčno vabljene. May Company hoče s to prireditvijo izkazati svoje priznanje narodnostnim skupinam, ki so gradile naše mesto v preteklosti in ga še vedno grade v bogati različnosti, z različnih smeri in ravni k skupnemu cilju: srečni in za- steklo, srebrni in drugi izdelki dovoljni skupnosti v Ameriki! JUNIJ S]P^"Tb (Wit [Tk|(fir HžiflU U IT IB wm 12(1 lejlMllžou 29130 |, Q KOLEDAR društvenih prireditev prvi poletni piknik na Slovenski pristavi. 10. — Zelena dolina priredi pik- Igrali bodo “Veseli Slovenci”. 5. — SDD na Recher Avenue praznuje 50-letnicc obstoja. 5. — Ohijska federacija KSKJ društev proslavi 75-letnico KSKJ s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45, nato z banketom v farni dvorani. 5. — Zelena dolina priredi kostanjevo nedeljo. 11. Društvo SPB Cleveland priredi svoj družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu. 12. — Podružnica št. 14 Slov. ženske zveze priredi “card party”. 19. — Občni zbor Slovenske pristave. 25. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “card party” v šolski dvorani. Pričetek ob sedmih zvečer. 29. — Praznovanje slovenske zastave in narodnega praznika ba St. Clairu. NOVEMBER 2. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob petih popoldne. 2. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 2. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob petih. Igra John Grabnar. 8. — Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. 9. — Dramatsko društvo Lilija proslavi 50-letnico ustanovitve v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 15. — Klub upokojencev v Newburghu priredi letni banket v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. ob 5. uri pop. Igra Zabak orkester. 15. — Belokranjski klub priredi martinovanje v SND na St. Clair Avenue. 16. — Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Rd. svoj jesenski koncert."' 16. — Slovenska šola priredi komemoracijo ob 10. obletnici smrti blagopojnega škofa dr. Gregorija Rožmana ob .3.30 popoldne v avditoriju Sv. Vida. 23. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 3 pop. do 9. zvečer. DECEMBER 7. — Moški pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 gaj o za strokovne posle kot za podpiranje sudanskega komunizma, kar se že čuti na celi črti. Ker je toliko komunistov v vladi, sodijo politični opazovalci, da pri zaroti ni imel Naser nobenega opravka. Ako bi ga imel, ne bi pristal, da pride kar komunistov vlado. Koliko časa se bo držala sedanja vojaška diktatura? Celice odpora si je režim že ustvaril. Tvorijo jih oficirji, ki so zleteli svojih mest in ki so deloma zaprti, deloma pa v provincah ali pa v emigraciji. Režim ni dalje pozaprl vseh politikov, med njimi ravno par takih, ki stojijo na čelu močnih verskih sekt in konservativnih struj. Končno pa še ni našel med svojimi pristaši dovolj sposobnih upravnih strokovnjakov, zato se sedanje gospodarsko in socijalno stanje dežele ne bo dosti zboljšalo, ako-ravno sudanski zunanji trgovini ne grozi nobena kriza. Glavni sudanski izvozni predmet je namreč prvorstna kakovost sudanske pavole, ki jo visoko cenijo povsod po svetu, celo v A-meriki. Bodočnost sedanjega režima je odvisna od tega, ali bo znal pridobiti pristaše in javno mnenje. Sedaj seveda vsi hvalijo novi režim, toda ta hvala prihaja “s konca jezika”, kot pravijo v Kartumu. Ni nič prepričljivega v njej. Zdi se pa, da se sedanji vojaški režim vsega tega še ne zaveda, kot bi bilo treba. Je še vedno v kritičnem stanju v bolnišnici. Kako je do teh streljanj prišlo, oblasti šele skušajo dognati. Ni izključeno, da se vodniki črnskih skrajnežev bore med seboj za vpliv in moč. Veliko podružnic Rdečega križa WASHINGTON, D.C. — V vsej naši deželi je preko 3700 podružnic Ameriškega Rdečega križa. Moški dobijo delo Delo za moške Iščem 2 gradbena delavca. Kličite 1-257-3313. (119) Kakšen naj bo konec komunistične konference 2enske dobijo delt: Dental Assistant Personable, some typing and bookkeeping experience. Preferably a resident from St. Clair— Addison Road area for your own convenience. 31 hour week, oft Wednesdays, half day Saturday, paid holidays. Will train Call 391-5300 fo" interview. (x) Ženske dobe delo Lahko, čisto, stalno delo v moderni tovarni pločevine, okolice Broadway in E. 33 St. Zglasite se na 280«5 E. 33 St. in vprašajte za Mr. Denton. Telefon 771-0800. (118) Obseg tornadov CHICAGO, 111. — Povprečni tornado je širok okoli 1200 Ijev, dolg pa do 16 milj. JUNIJ 22. — Piknik H. Lobetovega spominskega sklada združen z odprtjem nove dvorane na Slovenski pristavi. 29. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 4. — Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih. 9. — Klub slov. upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ. 6. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 13. — Slovenska pristava priredi piknik. 16. — Klub slov. upokojencev za Holmes Avenue oKrožje priredi piknik na novih prostorih ADZ parka v LeRoyju. 20. — Slovenski športni klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 27. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 27. — Piknik v Zeleni dolini. AVGUST 3. — Ohio KSKJ piknik v parku sv. Jožefa na White Rd. 3. — Korotan priredi piknik na Sjlovenski pristavi. Igrajo “Veseli Slovenci”. 6. :— Federacija Klubov spov. upokojencev ima piknik na če v-1 farmi SNPJ. 10. — DSPB Tabor priredi svoj nik na svojih prostorih. 17. — S.K.D. Triglav priredi svoj drugi redni piknik v Triglav parku Milwaukee, Wis. združen z mladinsko športno prireditvijo. 17. — Fara Marije Vnebovzete priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani. 17. — Slovenska pristava priredi piknik na svojih prostorih. 24. — Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih. 24. — Letni piknik društva Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres na White Road. 24. — V SDD na Recher Avenue ob enih popoldne balincarska tekma. 23.-24.—Slovenski Dom na Holmes Ave. praznuje 50-letnico obstoja. SEPTEMBER 7. — Slovenska pristava priredi piknik v korist Slovenika v Rimu. 14. — Zelena dolina priredi trgatev. 21. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 28. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu vabi. na kosilo v farno dvorano sv. Vida od opoldne do treh popoldne. OKTOBER 4. — Društvo SPB Tabor priredi jesenski družabni večer v , Slov. donau na Holmes Ave. Sudanska diktatura se razvija po obredniku Skupina mlajših oficirjev, ki je d i k t aturo vzpostavila, nima prave opore, pač pa vrsto nasprotnikov! KARTUM, Sud. — Vsa politična moč v Sudanu je danes v rokah 9-članskega revolucij onar-nega odbora. V njem je samo ministrski predsednik Awadal-lah civilist, vsi ostali so majorji in polkovniki, vsi so prežeti s so-cijalizmom, dasiravno imajo o njem pomanjkljive pojme. Vodi jih El Nemairy, ki je bolj predrzen kot sposoben politik. Ko je prevzel oblast — pri revoluciji je sodelovalo le okoli 800 vojakov, dočim jih živi v garniziji 30,000 — je najprvo dal zapreti okoli 300 oficirjev, ki so se mu zdeli nezanesljivi, potem je pa spravil pod ključ še 80 vidnejših politikov. Kako bo dal soditi vse pripornike, še ni povedal, rekel pa je, da Sudanu ne pristoja sistem svobodne demokracije, kajti ta sistem je rodil v Sudanu le korupcijo, spletkarjenje, lenobo, podkupovanje itd. Ko je sestavljal vlado, je sodil kandidate po njihovi poklicni in tehnični sposobnosti, ni jim pa prisodil nobene politične vloge. Pa se je vendarle zgodilo, da je vzel v 21-člansko vlado kar 8 komunistov, ki se pa manj bri- MOSKVA, ZSSR. — Ko so komunistični delegatje na pripravljalnih konferencah obravnavali tudi vprašanje, ali naj bo konferenca javna ali ne, so bila mnenja deljena. Moskva je predlagala tajne seje, partije zunaj železne zavese so bile za javnost. Naj sejam prisostvujejo časnikarji in svobodno poročajo! Končno so rešili vprašanje s tipičnim komunističnim kompromisom: Seje naj bodo tajne, toda vsaka delegacija lahko svoje stališče objavi na tiskovnih konferencah. Brežnjev je hitro spoznal napako, toda popraviti je ni mogel. Delegacija za delegacijo je na tiskovnih konferencah povedala vse, kar je govorila na sejah. Tajnega ni ostalo nič bistveno važnega. Ta pot je pa povrhu še podžgala tiste partije, ki se ne strinjajo z moskovsko politiko, da so svoji kritiki dajale ostrejšo obliko, kot so prvotno nameravale. To se je videlo posebno pri izjavi italijanske delegacije. Zato postaja od dneva do dneva važnejše vprašanje* kakšno bo končno besedilo glavnih resolucij in kdo bo glasoval za nje. j Po tej poti lahko postane glasovanje o resolucijah tudi glasovanje o zaupanju komunistični partiji Sovjetske zveze. Opazovalci mislijo, da se je boj za glasove za in proti'resolucijam za kulisami že razvil do vrha. MALI OGLASI Hiša naprodaj Kolonialna, z aluminijem obložena 4 spalnice, velika dnevna soba in jedilnica, dvojna garaža, na Arrowhead Ave. med E. 185 in 200 St. $19.000. KINKOPF REALTY CO. 30825 Euclid Ave. 944-7900 (120) Accordion for sale 120 Bass Junior Accordion, Petromilli’s Special $275. Call 442-8551. —(119) Hiša naprodaj osem sob, za eno ali dve družini, velike krasne sobe, v najboljšem stanju, polna klet. na 1076 E. 72 St. Kličite 361-4019. (119) Hiša naprodaj Dvodružinska, 6-6, moderna kuhinja in kopalnica spodaj, garaža za 2 avta in delavnica. Na novo pleskano. Se lahko takoj vselite. Cenjena za prodajo. Na E. 71 St., severno od Superior. Kličite 526-1129 po 5. uri. (120) Vodnik črnske skupine v New Yorku ustreljen NEW YORK, N.Y. — Clarence Smith Jowars, 41 let stari vodnik skupine črnih skrajnežev, je bil pretekli petek ustreljen v Harlemu. Bil je član “črnih muslimov”, pa nato izključen iz te skupine. Ustreljen in puščen kot mrtev na ulici Harlema se je leta 1965 izlizal in trdil, da ga je poslal “Alah za vodnika svojemu ljudstvu”. Organiziral je skupino kakih 500 mladih, črncev in jih-vežbal za §voje cilje. Tokrat so bili streli smrtni. Jowars je obležal mrtev. Komaj šest dni pred Jowarsom je bil v Harlemu na cesti ustreljen Charles X. Kenyatta, vodnik Črnske skupine “Mau mau”. Prijafel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z.‘ RAČUN POMOČI DRŽAVE OHL. ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTION: St. Clair A v«*-. * 68th SL: EN 1-4' ' Hiša naprodaj Colonial, 3 spalnice, jedilnica, obložena družinska soba, vgrajena kuhinja, bakrene cevi, blizu E. 185 St.; v nizkih 20tih. za sestanek kličite 449-5263. Hiša naprodaj Lepa Colonial hiša, Blizu E. 185 in Lake Shore Blvd., 3 spal-i nice, družinska soba z ognjiščem, jedilna soba, pralna soba, poploščena razvedrilna soba, l1/? kopalnice, priključena garaža, blizu šole, cerkve, trgovin. Kličite lastnika 531-7577 po 4:30 ah vsak čas v soboto ali nedeljo. ZAHVALA S tem se najlepše zahvaljujem slovenskemu zdravniku dr. Maksu Raku za uspešno izvršeno operacijo krčnih žil na obeh nogah. Že po treh tednih se zelo dobro počutim. Obenem iskrena hvala vsem, ki so me v bolnici obiskali, nii poslali cvetlice in kartica Hvaležna Mrs. Josephine Ferk 723 E. 157 St. “Zato ne, ker se sploh ne bom možila.” Layer je ostro pogledal svojega objokanega angelčka, dvignil desnico, požugal s kazalcem in ostro poudaril: “Cel” ' - Lenka je mojstra razumela, da jo je spomnil Klemena, Tonček ga pa ni mogel, ko ni poznal zaobljube. “No, pa ne. Samo to rečem, če se ti možila ne boš, se pa še jaz ženil ne bom. Pa sva bot.” “Kaj naj na samih zaobljubah Sv^et izmre,” je pristavil Layer. “Pa naj. Vina na mizo!” “Lepa je cvanegarca, še levš je cekin,—” je malo pred polnočjo pripel pred domačo ljubeznivo hišico Tonček. “Dobro je opravil,” je sklepala iz vesele volje sinove mama in ji niti na misel ni prišlo, da bi ga začela oštevati. Hitela mu je odpirat: “Dober večer, ljuba moja mama.” ‘13og daj, Tonček. Pa si kar dobre volje.” “Kaj bi ne bil, ko sem se pa čmerike do sita najedel.” ‘Kaj pa je?” se je ustrašila Kepečnica za usodo svojega edinca. “Nič ni. Samo z Lenko ne bo nič.” “Zakaj pa ne?” je glasno vprašala mama. “Kaj te ne mara?” “Ne, zdi se mi, da bi mč celo rada vzela, samo—” “Kaj pa je potem?” “En hudičev ‘če’ je vmes.” “Vidim, da ti je zares hudo, ko tako grdo kolneš.” “Maaaama—” V posteljo je Repečnica svo- CHiCAGO, ILL. MALE HELP MECHANICS Prefer men with experience on TRUCKS or HEAVY-DUTY EQUIPMENT Must have clean background and be able to pass rigid physical exam. Interviews by appointment only. Call R. M. Smith 216-659-6171 Weekdays 9 A.M. to 4 P.M. Apply or write to CONSOLIDATED FREIGHTWAYS 2615 N. Cleveland-Massillon Rd. West Richfield, Ohio An Equal Opportunity Employer ((117) jega Tončka odpeljala bolj nežno, kakor ga je pred petindvajsetimi leti dvignila k prsim. “Pa v čem tiči tisti ‘če’,” je poslušala mama čuka in razmišljala, pa ni mogla ničesar dognati. Vstala je in šla pogledat Tončka. Spal je, kakor bi bil ubit. Z zavestjo, da se ni na žalost napil, je legla nazaj in zaspala tudi sama. V jasno noč se je pa uspavajoče oglašal nočni ptič: Cuk — čuk — čuk — Na Brezjah, na banjastem svodu južne kapelice Marije Pomagal je pa med množico naslikana z dvignjenimi rokami pobožno klečala Lončarjeva Lenka in prosila Pomozh kersh-tenikov, naj ne pusti svojemu božjemu Sinu vreči smrtonosne puščice v Klemenovo srce. Preden je sadje dozorelo, je pa Lenka že v resnici klečala pred Sedanjo oltarno podobo Marije Pomagaj na Brezjah. Naslikal jo je mojster Layer po podobici Cranachove in malo spremenjenem bakrorezu Scheichove Marije. Pa tudi nekaj črt z obraza Ljubenčanke Lenke je vmes. Podoba je tako lepa, da se je nikoli ne nagledaš. Sama dobrota sije z Marijinega obraza. Jezuščka komaj opaziš. No — pa saj jo vsi poznate. Ni čuda, da je Lenka marsikatero uro v svojem življenju preklečala pred podobo — Matere Slovencev. V' Šestnajsto poglavje NORČAVE LITANIJE Od Severnega morja do južnega Jadrana je preklicano daleč. Daleč, daleč je bilo to, tako daleč, kamor niti kranjski pari-zar ni dospel. Zato so resnico o Napoleonovem končnem porazu vozarji, za tiste čase živi obveščevalci, kakor po kapljah prinašali v krčmo k Žabarju pod Broscem. Napoleona so štirinajst dni pred vsemi sveti izkrcali na samotnem otoku Svete Helene. Pa po tolikih zmagah! Človek bi skoraj ne verjel. Napoleon je bil dokončno ug- |nan. Vojska je bilo konec. Ceste so se na vse kraje odprle in parizarje so vozili čimdalje lepši konji, ko se ni bilo treba več bati, da jih izpreže ta ali ona vojska. Ljudje pa — Za vse svete in verne duše so prižgali sveče na grobovih in ob Marijinem zvonjenju zvečer in zjutraj še pred dnevom odmolili vse tri dele rožnega venca za rajne, se pre-postili skozi advent in spekli za božič potice, pokadili za praznik vso hišo in z baklami šli k polnočnici na Rodine. Sveti trije kralji so pa potice pojedli in začel se je predpust. Marsikatera deklica se je poročila in prenekatera v križe položila. Na pustni ponedeljek pa kar tri. Kaj bi se potem čudili, če je na pustni torek prišaril k Žabarju pod Brosc z našemljeno svatbo veseljaški Repečnikov Tonček. Prav gotovo bi se bil minuli predpust sam vpregel v zakonski jarem, če bi ga marala brhka točajka Lenka. Napoleonu podobno se je bil napačil in na mršavi kobili je prijezdaril pred tremi vozmi norčavih svatov, katerim je harmoniko vlekel v Kurenta preoblečen godec. In so vriskali in peli in norčije zganjali, da so se lipe in hrasti ob poti od smeha priklanjali. Poskakali so z voz, zahrumeli z krčmo in zaplesali. Bilo jih je kakor preračunano na pave. Le plesalke, v dekleta preoblečeni iantje, so bile po moško obute in je bila katera celo malo večja kakor njen soplesalec, čeprav so bili vsi postavni. Za Napoleona pa spet, kakor preračunano, ni ostalo družice. Do pasu nizko se je Tonček priklonil prav po francosko vljudno Lenki, ki mu ni mogla in kot točajka niti ni smela odreči. In sta Long Distance Drivers We are hiring experienced over the road drivers Must have good safety record and be able to pass rigid physical examination. Minimum Age 23 Years Interviews by appointment , only. Call R. M. Smith r 216—659-6171 Weekdays 9 A.M. to 4 P.M. Apply or write to CONSOLIDATED FREIGHTWAYS 2615 N. Cleveland-Massillon Rd. West Richfield, Ohio An Equal Opportunity Employer ((117) CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP COOK with experience — Prefer live in. Near North— Call Miss Stricklin SU 7-3231 (118) zaplesala kakor vihar. Da bi se med plesom spomnila Klemena, ji ni na mar prišlo. Godec je stisnil harmoniko in ples se je iztekel. Napaljon Tonček je pa poskočil na stol in spregovoril: “Kameradi in kameradice! Dons je Pust, vseh norcev god, sam san Noršeee,” je skušal ponosljati po francosko. “Naš patron je, ki smo tudi precej norčavi. Je pa jakobinar. Za mašo in križ nič kaj ne mara. Litanije so mu pa še kar všeč. Zato se sedaj vsi obrnimo od hišnega križa za vrata in ga počastimo z njegovimi litanijami.” Medtem se je krčma pod Broscem napolnila. Tonček si je pa zanesel stol v kot za vrati, odprl debelo ponarejeno knjigo, v kateri ni bilo niti črke tiskane. Pre-pevaje pa je bral iz popisanega lista. Njegovi norčavci so mu odgovarjali, kakor jih je bil poučil. Prve vzklike so za njim ponavljali, kasneje so pa v zboru odgovarjali: “Hyrzi lesem, Krainzi lesem, Illyrzi lesem, Moshki slishte nas, Shenske poslushaite nas: Ozha neisrezhene Hudobije.” “Napoleon Bvonaparte!” je zagrmelo v zboru. Potem je pa šlo naprej in Napoleon Bvonaparte je odmeval čimdalje bolj enotno in bolj glasno. “Sin paklenskiga Sattana — Napoleon Bvonaparte!” Napoleonovo ime je zbor ponavljal, dokler se niso zvrstili vsi njegovi vzdevki, ki mu jih je dal sestavljavec njegovih litanij: “Paklenskig Duhou Tovarsh Prekleta Pr aviza to j a Gaishla Boshja Luziferjou Namestnik Sourashnik te svete Zirkve Sanizh’vauz teg Boshig Tem-pelnou (Dalje prihodnjič) narodnem domu na W. 130 St., ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmen.ta vsako četrto nedeljo na 1129 Addison Rd. ob 10. uri dopoldne. Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 brniške podpore. Najmodernejši certifikati življenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti. Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1129 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 881-7670. |Secu ob 2:00 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 6. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak: nadzorniki: John Bradač. Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in An« Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; pod-preds. Mary S h o 1 a r, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 537-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stefania Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec, začenši ob 2:00 uri popoldne v SDD, 10814 v februarju na 4. nedeljo v mesecu Prince Ave. ~ Imenik raznih društev MOTHER’S HELPER — Part time. 2 or 3 days a week. 8 hrs. da. North Side. Prefer vie. Sheridan & Diver-sey. Exper. w/ young child preferred. Call 327-5953 (119) FEMALE HELP BEAUTICIAN Part time — Experienced — Good working conditions. — Ph. 456-9507 (117) REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER — 7 Room Mod. frame home. 4 Bedrm. Mod. bath & Kitch. 2 car gar. Walk dist. to schl, shops, transp. Low taxes. Low 20’s. 342-6037 ' (117) BUSINESS OPPORTUNITY SERVICE STATION Fully equip. Ready for new owner. $2,500. Brookfield, 111. PH. 485-9623 7 a.m. to 5 p,m. (118) Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin'Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Joseph Baškovič. Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Jo- seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. DR. SV. LOVRENCA ŠT. G3 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniško podpore na teden, če je član bolan ret dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDA LENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Macerol, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Josephine Ambrosic, Dorothy Strniša, in Anna Godlar. Reditoljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v Social sobi nove dvorane sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v spodnjih prostorih šole sv. Vida. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. Častni predsednik John Habat, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. 531-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: George Panchur, Frances Stariha, Mary Okicki. Vratar: Stanley Barba. Zdravniki: Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny, Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesčcu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta orez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Maty Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor; Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida. Slovenska ženska zveza PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Mary Komidar; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren.— Seje se vršijo vsake tri mesece ob 7. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Avenue. Ameriška Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 A DZ Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Redi-teljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive. IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave. SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., IV 1-7554; blagajničarka Mary Koljat. zapisnikarica Ann Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Ivanka Hrvatin, John Gerl, John Burjak. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Avenue, ob 8. uri zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; . zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Theresa Skur, Antonia Ipavec Meklah, zastop. za SDD na Recher Ave., Rose Mickovic, Mary Iskra, Josephine Čebulj. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7,30 zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Antonia Stokar; podpredsednica Marie Papijan; tajnica Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric; zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Jennie Zupančič, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsak drugi torek vsake tri mesece ob 2:00 pop. v SND na 80. cesti. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica Theresa Lach, podpredsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, pomožna zapisnikarica Ljudmila Glavan. Nadzorni odbor, Josephine Weiss, John Hosta in. Ljudmila Glavan. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St., Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni , vodja Msgr. Louis B. Baznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Silva Mihevc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; redi-teljica Molly Deželam Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida ob 1:30 uri pop. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu. PODRUŽNICA ŠT. 32 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Joseph Celesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Ann Cooke; tajnica Josephine Comenshek, 924 E. 223 St., 731-8698; blagajničarka Anna Godlar, 481-9894; zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Mary Drobnič, Mary Batič. — Seje prvi torek v mesecu v šolski dvorani sv. Kristine ob 7. uri zvečer, izvzemši feb., julij, avg., in, nov. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Rev/Victor Tomc predsednica Mary Debevec, podpredsednica Rose Pujzdar, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. 481-6248; blagajničarka Rose Pujzdar; zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Yerak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Market Seje se vršijo vsak prvi torek v me- DANICA ŠT. 11 ADZ Predsednica Josephine Centa; podpredsednica Anna Boncha; tajnica in, blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek. Nadzornici: Lillian M. Marinček, Josephine Levstick. Društveni zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak 2. torek v mesecu v vsakem drugem mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje, soba št. 2. DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik Frank Virant, podpredsednik Joseph Okorn, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 163 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom na Recher Avenue, Louis Lustig Joseph Post in Fanny Modic, Za-Slov. Nar. čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Frances Modic. — Seje so vsak drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 3 SND na St. Clair Ave. COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 ADZ Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cheroke« Ave., 486-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mar-Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer \ Slovenskem domu na Holmes Ave v spod. dvorani. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ Predsednica Agnes Žagar, pod predsednica Mary Filipovič, tajni ca Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Mary Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsak tretji ponedeljek v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St. DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ Predsednica Nettie Zamlck, podpredsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 1123 Addison Road, 391-5341, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Emma Tofant in Dorothy Strniša Vsi slovenski zdravniki. Seja se vr ši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ Predsed. Antonia Stokar, podpredsednik Stanley Pervanje, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 581-4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, Christine Szendel, Stanley Pervanje. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopnici za SND na 80 St. | Antonia Stokar in Jennie Pugely; za SDD na Prince Ave. Jennie Pu- gely; za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na 8601 Vineyard Ave. Slovenska moška zveza PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik Frank Urankar; podpredsednik William Urankar; tajnik in blagajnik Frank Perko, 1092 East 174 Street, telefon 481-5658; zapisnikar Wm. J. Kennick. Nad. Zorniki: Anton Grose’, Martin. Kora ochar in Frank Dremel; zastopnik za Slov. dom na Holmes Ave.: Frank M. Perko. — Seje se vrše vsak drugi mesec četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave., marc, junij, september, december, kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Strauss, podpredsednik Louis Erste; tajnik in blag. Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., tel. EX 1-8228; zapis. Joseph Ponikvar; nadzorniki: Damjan Tomazin, Andrew Kaucnik in Louis Fink. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave., soba št. 1. Katoliški borštnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja: Msgr. L. B. Baznik; nadborštnar: David J. Telban; podborštnar: Angelo J. lannareiii* bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1-226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste, Albert R. Giambetro; sprevo-ditelja: Alois Erste, Adelbert J. Albert: bolniški nadzornik: Alois Erste, 3813 Schiller Ave., (9), Tel.: ON 1-3777; vratarja; Joseph C. Saver . Frank J. Kolenc; zdravniki Dr. James Seliškar, Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prija-tel, telephone: 845-4440. Dru- štvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida. ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS Spiritual Director Rev. Raymond Hobart, Chief Ranger William Pavšek, Vice Chief Ranger Anthony R. Kushlan, Recording Secretary Joseph Pluscuskey, Financial Secretary John M. Spilar, 715 E. 159 St., l , 681-2119, Treasurer John Osredkar, i Youth Director Louis Jesek, Trustees: Louis Somrak, Felix Korošec, Frank Kocin, Past Chief Ranger John. Petrie, Conductors Bastian Trampuš, Frank Mlinar, Sick Visitor Anthony R. Kushlan, Field Representative Frank J. Prijatel, 261-5197. Meetings held every third Wednesday in St. Mary’s Study Club Room. Ameriška bratska zveza NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Tanko, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Drive, Mentor, O. 44060, tel. 357-7437; blagajničarka in. zapisnikarica Rose Intihar. Nadzorniki: Jos. Braddock, Chas. Delsanter, Louis Sajovec. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobita vsakega 25. v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. The Maccabees j i CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M. Commander Pauline Debevec Hon. Lt. Commander Pauline Stampfel, Recording Secretary Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Caroline Koncilja. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Frances Tavčar. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m. in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave. Dues will be collected by the Rec ord-Keeper on meeting nights ONLY from 6:30 to 7 p.m. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar, predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Louis Dular, tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St, blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. — Nadzorniki: Anton Zupan, Carl Stwan, Louis Dular, Frank Majer, Chapl. Jos Drobnick, Sgt.-at-Arms John Šuštar, F.M. of G. Joseph Može, S.M. of G. Leo Kolegar. Reditelj Jacob Subel. — Društvene seje vsako četrto nedeljo ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje), soba št. 1, spodaj-Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2:30 do 5. ure popoldne. J