-< T? s * f r . % » i in i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr.. po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 k Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Ogl (inserate) vzprejemlje upravništvo za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr.. za trikrat 15 kr se plača za vsako vrsto Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic V LJubljani 22. junija 1894. Ml ■j Politiški oddelek. km ostanejo Slovenci, rodnih zahtev. ki necejo nikakor pustiti svojih na Borba zoper koalicijo. Nemški nacijonalci so kazali svoje želje, kako radi poslance zaměnili v koaliciji in se tako Štajarski in koroški Nemci postajajo vedno bolj ne- to še tako hiti že slovenske izmotali iz sedanje osamljenosti Toda kakor se kaže. se o ne zgodi. Prezrli so namreč, da so s zadovoljni, ker koalicijska vlada ne napove odločne borbe svojo prusofilsko politiko se naredili nemogoče kot vladna proti Slovencem. Nadejali so se, da bode koalicijska stranka. Poleg tega pa tudi knezu Windischgrátzu vlada zmatrala za svojo prvo nalogo, da zgradi nemški magano z nemškimi nacijonalci. S Slovenci šel v po opo most do Adrije. Mislili so se že zagotovljene, da pod ko- zicijo tudi grof Hohenwart in s tem bi se pa najbrž raz- alicijsko vlado Slovenci ne dosežemo niti imenovanja ka- rušila koalicija Ze sedaj je težko vse konservativne po cega slovenskega sodnijskega sluge, niti pičice sloven- slance obdržati na vladni strani ali bi Hohenwarta bi skega pouka na kaki šoli. Bili so zagotovljeni, da je za to nemogoče postalo. Posebno za nemške konservativce vse večne čase zagotovljeno čisto nemško uradovanje na bi se stališče jako premenilo. Volilci jim že sedaj zame- Pri državnih in deželnih uradih, temveč rijo, da so pri koaliciji naj bi pa šel v opozicijo še grof Koroškem ne tudi v zadnji hribovski slovenski kmetski občini bili že skrbeli okrajni glavarji s kaznimi kajti za to Hohenwart ali se pa umaknil, bi pa mej nemškimi konser vativnimi volilci utegnilo zavladatii občno prepričanje da Vlada se pa vendar neče tako odločno postaviti je koalicija nasprotna konservativnim načelom in proti Slovencem in najbrž ima za adi ali to svoje uzroke sodila utemeljene neradi bi morali iti v opozicijo. Sedaj še mnogi mislijo Storila dosedaj za Slovence pač še ni dosti. Raz- da koalicijska politika ne more še biti tako slaba je da slovenski ako župani na Koroškem se ne jo podpira še dolgoletni vodja konservativcev grof Hohen smejo kaznovati, ako oblastvu slovenski dopisujejo in pa za okraj Brežice na Štajarskem se je imenoval slovenski niso stranka, na katei Poleg tega pa vlada tudi okrajni nadzornik, ko je bil Spoprej nemški To je ve, da nemški nacijonalci bi se mogla opirati kaka vlada, pac ker še pri nemški levici malo, ali vendar se nemški Mihelj čuti s tem prikrajša- grofom Taaffejem niso mogli vztrajati, še pod nega v svoji narodni posesti. Posebno jih pa še jezi da kraji ko vso njih zmernostjo bilo pri učni minister na pol obljubil slovenske paralelke v vedno, da se stori to ali ono za postali odločilen faktor koaliciji, zahtevali bi Celji Odredil pa do zdaj še ni, da se vpeljejo in tudi Slovani azširjenje nemštva mej nikakor ni gotovo, da jih dobimo Dne t. m Zaradi tega pa celo nemškoliberalni listi svare so se bili zbrali nemški državni in beralce deželni poslanci iz Štajarske in Koroške in veljaki, da so ugovarjali v nemški župani ti ti da zlasti nameravani osnovi silo bar celjske gimnazije. To je bilo zabavljanje proti vladi da naj se ne dajo od nemških nacijonalcev mo- ' morda storili kak korak proti koaliciji. Gla- a Chlumeckega opozarja nezadovoljneže, v kako koaliciji. Posebno je vodja nemških nacijonalcev slikal, opozicijo proti vladi kritičen položaj pridejo liberalni Nemci ako začeli kako sedanja vlada prizadeva Nemcem udarec za udarcem Sedaj levica zares lahko s svojim Drugi govorniki so slikali nost, ki preti od Slo- bi se razrušila koalicijo postopanjem premeni ves položaj. Kdo pa ve, kaj bi bilo, ko Kmalu se proti nji v zbornici le južno štajarskim, temveč tudi srednje- in go- dobila kaka večina. Pridobila bi si levica zares nekoliko renjestajarskim Nemcem. Vsi so vjemali v mnenju da se koalicija ne sme več podpirati, ako v njej še nadalje ali naposled popularnosti pri nekaterih ljudeh, da napravi kak prevrat jo pa le vsi zmernejši elementi obsojali » če uniči sedanji zanjo ugodni položaj. Večina volilcev bi so pravi editelji pri koaliciji nemški liberalci. Premenj pa se naposled obrnila proti njej. Dunajski „Vaterland" naravnost poživlja nezadovoljneže, da izstopijo iz koalicije, ker zanje v njej ni mesta. Iz povedanega se vidi, da kričanje nemških nacijo- nalcev ne bode moglo dosti vplivati na odločbe sedanje razmer v Bukovini bodo posebno čutili Rumuni, katerim je bil in ki so se bili zadnji čas nekoliko povzdigni ogli Krau nak nili. Rusini pa tudi sedaj ne vživajo tacih pravic, da kaj zgubiti. Poljakov se pa novi deželni namestnik najbrž ne bode i pal zatirati iz ozira na poljski klub Ogerski škofje Dunajski časopis „Reichspost u vlade in pa koalicije. Levičarji le predobro vedo, da je graja osrerske škofe da pod pretvezo mi#u ovira]o ako od v koaliciji njih veljava in moč. Če koalicija propade, ločno delovanj proti gerski vladi in da čudno, da grofa propadejo sami. Hohenwartovem temveč naj le odločno nastopaj Zaradi tega se pa slovenski poslanci v Zichy Esterhazy nista še zgubila poguma pri mlacnosti višjih klubu ne smejo biti • . preveč skromni, duhovnih pa Mi tukaj ne bodemo labljali. v koliko je pravičeno to očitanj dasi ravno sta se na cerkvene do s svojimi zahtevami. Da stojanstvenike že pri svojih predlogah sklicevali že sam mini adi tega koalicija ne propade, bodo že gledali libe stri ralci sami. Slovenci tudi nimamo v pr sti inter Pač se pa nam nekaj druzega zdi posebno vaznosti nas so nekateri proglašali načelo, da so škofje pokli Pri biti za politične in da se tudi v političnih o^irih mora vse braniti koalicije. Če bi borba proti koaliciji imela vspeh, raVnati brezpogojno po njih. „Reichspost" je razširjena tudi po od tega dobička ne bodo imeli Nemci, temveč Slovani. Slovenskem Zaradi tega morajo vsi slovenski zastopniki baš pod koalicijo z odločnostjo zahtevati, da se uresničijo naše pravične narodne terjatve, nemških nacijonalcev se nam ni bati, naj še tako kriče, lijo toliko levičarjev, da izstopijo P da je niso začeli prega Če nas kak list se upa kaj ziniti, kar se morda ne vjema z njati naši Zaradi tega se čudimo govorniki politične škofovske nezmotljivosti mnenjem kacega škofa, takoj se udari s cepcem po njem Po Če s svojim kričanjem le prisi ih skromnih mislih, imajo pa vsi škofje jednake pravice in koalii zatorej se sme kritiko a propada nobene eveda v dostoj politično delovanje vsacega obliki. ali pa koalicija, tem bolj za kajti liberalci sami priznavaj Italija. — Crispi je pač rešil srečno sedanj krizo toda da je sedanji položaj le njim v korist, zatorej naj ga tudi sami branijo. le id Po polnoma razbila gače, šala v ce Politični pregled. bil P s politiki mu nasprotnimi so se po-Nobeden ni hotel stopiti v ministerstvo dru-Crispi da zagotovilo, da se bo vojska zmanj- vsled česar ministerstvo iz samih kakor Tega Crispi ni mogel storiti zaradi kralj Crispi sestaviti novo ojih prista Le tinančni minister Sonino je kot tak od Praški mestni magistrat te dni bil pozval hišne posestnike, da odpravij nemške ulične napise s svojih hiš Na stopil Drug mestništvo je pa ta poziv že razveljavilo in tako vprašanj o in ulicaih napisih ne stori nobenega koraka dalj Namestništvo v sobot) popolu a dobil je drug portfelj, istotako poljedelski minister. Novo ministerstvo je torej le za silo b Crispi je mlad so vsi ostali stari brezdvomno se ne bo dolgo obdržalo peljal v parlament Ko se j padel ga v Pragi nadalj je propadlo pri upravnem sodišči upor proti samim češkim napisom , . w r>i v • vi • i četudi delavec Paolo Lega in ustrelil nanj z pomočjo nemških hišnih ni. Crispi je dal padal prijeti Leg posestnikov Ie prašmje o uličnih napisih spravilo z javno- pravnega na zasebnopravno polj dokler vsa ta zasebno- Lega član zarote verjein. Zadel ga i je anarhist in je . Grovori se, da ki ima namen ubiti Crispija. Verjetno je prišel v Rim iz namena, da usmrti Crispij to prav vprašanj niso rešena, pa vlada ne pusti mestni občini prav ker razburjenost mej ljudstvom velika radi preo po svoji volji vrejati te stv Govorilo se je že celo o raz- postopanja Crispijevega posebao ob dogodkih na Sicilij pustu mestnega zbora, ali gospodj na Dunaji pa stvari zopet nekoliko drugače sodijo neso namestništvo v Pragi Crispi prišel srečne rešitve Samo češki tovorni listi V praški zbornici se broj Mej Ko je v' zbornico", priredili so mu lepo ovacijo zaradi Čestitk na srečni rešitvi je dobil Crispi tudi od kralja in zastopnikov evrops drugim nekih je stavil predlog da se store na pristojnih mestih na velevlastij Dunaji potrebni koraki, da se vpeljejo samočeški tovorni listi Bolgarija Narodna stranka sedaj vladuj na Bol pri železnicah Češkem, Moravském Slez i j tem pred garskem, pravi v svojem glasilu „Svobodno slovo*4, da je po logu se pa v zadnji seji ni moglo razpravljati ker se je bil ednoletnem boj stranke magala pravica nad lnikom Ali prestavil na konec seje in so nemški člani zbornice odšli ter naredili zbornico nesklepčno, ko je stvar pr na vrsto boj še n Stambula končan, kajti ni še izbrisana poslednja sled vladanj Še se bode boriti za tlačeno zakonitost. Tirol Tužnotirolski Italijani Politično društvo za južni poživlja im< list Bolgare zadnj dni v Tridentu un shod Tega zbora so se vrne Stambuiov, da se združijo pod zastav Konečno kateri nočejo, da se po- o narodne stranke v udeležili konservativ in liberalni tirolski Ita ij Na vanji se ie kazala najlepša sloga. Naglašalo se je, da se južno- Pri zboro- skupno delo. Rusija Zadnj tirolski konservativci in liberalci popolnoma vjemajo narodnih carevičeva princezmj čas se mnogo Alice Hesenska ni da novo posebno aročenka trdnega in s tako podarskih vprašanjih Mi mislimo, da bilo tudi pri nas zdrav) Bodoča žena složno delovanje mej konservati in apredno stranko goj popolnoma zdrava in rodbinski ruskega careviča pa mora biti brezpo- 7 tudi ikon Romanovo ko bi nekaternikom ne bili stran- prepoveduj mogoče, če je na Tirolskem, karski interesi več nego narodni. Kako prazno je govoričenj zakon z ženo, ki ni povsem irava Angleški • v da bi o tem, da se morajo sami, ko v duhovi ločiti, nam pač kažejo dogodki endar baš naši konservativni poslanci lahko tako dvorni krogi so v strahu roke in govore, da je ta vest gotovih virov, da je to resnica, vsled tega ne prišlo do po ^resnična. Zatrjuje se pa iz vsled česar se res lahko še složno postopajo še z nemškimi liberalci na Dunaj zgodi da ne pride do poroke Bukovinski deželni predsednik dr. Kraus je šel v Afrika Vsled nenadne smrti maročanskega suit pokoj in vodstvo deželne vlade v Bukovini je prev svetnik G-oess, to spremeno so dvorni bil dosedaj pri deželni vladi zadovoljni posebno nemški liberalci Celovci nastale se je i so v Maroku precejšnje homatij a j mlajši 161etni sin sultanov e. Naslednikom proglasil Brat njegov in neki stric ker Groess sta pa tudi prisvajala pravico do prestola. Prišlo je mej odločen njih pristaš bode gotov Bukovini jim pripomogel do večje veljave. To imenov je zopet jasno pokazalo da teh privrženci do nekaterih krvavih prask Anglija, Španska in E Evropske velesile, so v Maroku interesovane so poslale v namen preprečitve nadaljnih nemirov in v namen Kranjski odposlanci pri obrtni enketi na varovanja svojih interesov vojne ladje tja. Ker so se napomínané velesile domenile za solidarno postopanje in ne ugovarjajo temu, da zasede najmlajši sin prestol, je brezdvomno, da bo ta naslednik umrlega sultana. Mej ljudstvom ima ta največjo zaslombo. Ponekod so ga že proglasili za vladarja. Nasprotniki mu bodo pač hoteli še izpodmakniti prestol, a najbrže to ne bo šlo, temveč Abdul-Aziz ostane novi maročanski sultan. Geithov temperator. Gostilničarji dobro vedo, kako hitro po leti zgubi pivo dober okus, ako ni v mrzli kleti. Zaradi tega tisti gostilničarji navadno nimajo pivcev, ki nimajo ledenic. Poskušalo se je že več priprav, da bi se pivo sveže ohra- nilo, ali dosedaj se ni nobeno posebno obneslo. Na razstavi za gostilniški obrt je Geith razstavil aparat, ki zadošča vsem zahtevam, kakor se je izrekla razsojevalna komisija, katera je priznala za ta aparat zlato svetinjo s častno diplomo. Gostilničarjem je sedaj priporočati, da si napravijo ta aparat, ki se dobiva pri izumitelju Maksu Geithu, Palmstrasse 8 b v Monakovem. Ta aparat je jako pripravno narejen in ima prostor na vsakem sodu. 26 centimetrov je visok in 12 centimetrov v primeru. Obstoji iz cilindraste posode, stoječe na treh nogah. Posoda je napolnjena s tremi funti ledu, kolikor ga zadošča za 24 ur. Skozi malo luknjico vstopa zrak v posodo in se tukaj v ledu ohladi, in od tod gre zrak v manjši prostor napolnjen z vodo, katero led tudi vedno svežo ohranjuje. vodi zrak zgubi tobačen duh in dim m potem očiščen gre po gumijevi cevi v sod s pivom. Cev je s posebno oklopnico pritrjena na sod Zrak se tako ohladi na 1 Pivo potem ne zgubi ogljikove kisline, katero je delo okusno Še pri gorkote začne ogljikova kislina uhajati. S tem aparatom ohranimo pivo sveže, dokler ga je kaj v sodu. Po zimi se pa da s tem aparatom urejati toplota v sodu, da torej pivo ne zmrzne. na jako neugodnem kraji, poleg vroče peči, in poleg tega pa še solnce sijalo nanj. Vzlic tem neugodnostim je pivo ostalo v sodu sveže. Gostilničarji, ki so napravili ta aparat, so navadno jako zadovoljni njim. Raba tega aparata je jako priprosta in ne potrebuje mnogo prostora. Vanj se dene led in se pridene letu pol litra vode in v drugi prostor se pa vode nalije in ves aparat z oklopnico pritrdi. Treba je pa vodo slednji dan premeniti in gledati, da aparat ostane vedno svež. Posebno je treba slednji dan leseno oklopnico z gorko vodo sprati, da se ne nabiró pivne pene. Ta aparat vsekako velike važnosti za pivovarje in gostilničarje, važnosti je pa tudi za pivce, ker bodo ložje dobili v bo- doče sveže, okrepčujoče pijače, ako gostilničarji vpeljejo priprave. Dunaji. (Dalje.) Izvedenec Supanči deljski počitek ne velja za Jaz sem za to, da naj ne-rokodelstvo, temveč za vse obrte, torej tudi za trgovski obrt in sicer ves dan Jaz to posebno naglašam, ker so nekateri izvedenci se izrekli za počitek od poldne dalje. Izvedenec Turna: Jaz sem tudi za nedeljski počitek in sicer ne samo pri rokodelstvu, temveč tudi pri tr- govskih obrtih To je azvada, da imajo trgovci o ne- deljah odprto. Ker se v nedeljo prodaja, pa ljudje v soboto ničesa ne kupijo. Na svete dni, kakor na velikonočno in binkoštno nedeljo mora biti zaprto, pa vendar zaradi tega nikdo pomanjkanje ne trpi. Jaz ne vem, zakaj se dalo doseči, da tudi trgovski pomočnik pojde v Proti po- ne teden nedeljo sprehajat se, ko se je mučil ves čitku ob praznikih tudi nimam ničesa, fsvete dni, kakor so Velikanoč, Binkošti, Sv. Rešno Telo tako nikdo ne dela. Nedeljski počitek naj se vpelje tudi pri trgovini in sicer za vse, da ne bode imel jeden zaprto, drugi pa odprto. Izvedenec Kune: Kosem že poprej vplel nekaj političnega, naj še nekaj političnega dostavim. Ko je ob se vpelje nedeljski počitek, bib svojem šlo to da je citati, da se s tem zgube milijoni na premoženji, izračunih se je, koliko koristi človeštvu vsaka ura dela. Take ideje vladali so tedaj. Danes so pa spoznali, da vzlic temu svet ne pogine. Hočem le eči da so tedaj bili ljudi prešinjeni z gotovimi idejami in bili tudi proti deljskemu počitku, rekši, da svet bode imel grozno škode, ako zgubi jedno uro dela. Danes smo pa že precej je- dini v tem, da naj se nedeljski počitek goji in izvaja Jaz želim, da se strogo izvaja nedeljski počitek in se raztegne tudi na trgovski obrt. Ko sem že poprej na-glašal, da naj bi veljale jednake pravice za vse, moram reči, da naj se tudi pritegne država. Tobačne trafike so vedno odprte, in jaz ne vem, čemu bi tukaj delali iz- Na razstavi v Hamburgu je bil ta aparat postavljen jeme. Smodke se tudi lahko poprej kupijo in država bi To ničeša ne izgubila ali bi vsaj drugim dala lep vzgled, sem le omenil, ker tega nikdo drugi se ni spomnil, da država daje kaj slab vzgled zastran nedeljskega počitka. Poslanec Ada mek: Izvedenec Regali se je izrekel odločno za počitek ob praznikih, ali ni povedal, katere i praznike on misli. Regali: Vse zapovedane. Adamek: To vprašanje je v Avstriji jako važno. Mi nimamo praznikov jedne vere. Tudi druge vere imajo praznike, ki so pa druge dneve. Jaz ne vem, ali gospod izvedenec misli, se li naj počitek raztegne na vse praznike, ki se praznujejo v Avstriji. Regali: Prazniki zakonito priznanih verskih družeb kakor katoliške, protestantske, pravoslavne itd. (Dalje sledi.) Obrtnijske raznoterosti. skem Nedeljski počitek pekov županu deputacij premene sedanj Po sedaj vel stroge družbe v minolem letu in mi posnemamo iz njegovega poročila, da je družbi lani pristopilo 557 novih članov. na to, da se Imelo je 18 častnih, 9 dopisujočih in 2786 pravih članov, določbe zastran nedeljskega počitka. Ustanovilo se je nanovo 13 podružnic in njih naraslo na pekov da naj dni je bila pri dunaj deluje avnem zakonu ne smejo delati od 12 ure opol dne do polnoči. Po mnenji dunajskih pekov je pa to škodljivo, ker ne morejo za časa za peko piipraviti. Po njih mnenji naj nedeljski počitek prenehal že ob desetih zvečer, zato naj se pa začno že ob desetih dopoldne. Po našem mnenji bi obla- 63. Koncem maja letos je že družba imela 67 podružnic s kakimi 3000 udi, nekaj podružnic se pa še snuje. Umrlo je lansko leto 26 družabnikov. Glavni odbor je imel v minolem letu sej. sejam sta prihajala za stvo v to njih željo pač lahko privolilo, ker se nedeljski po- stopnika deželne vlade in deželnega odbora. Večina sklepov čitek s tem ne skrajša, temveč pomočnike ki zpolnuj svoje dve uri preloži. Za tiste krščanske dolžnosti, bi bila taka uredba nedeljskega počitka še ugodnejša, nego je sedanja Župan je obljubil, da bode storil, kolikor je v njegovi moči. Razstava v Gradci. V septembru bode v Gradci razstava motorjev, pomoćnih strojev in orodja za malo obrt. Trgovsko ministerstvo je dovolilo v vsem 2300 gld. podpore za to azstavo ^ >>IIHIIII lllllllllll III llllll ............................................................II MIHIH llllll Milili A H j Kmetijstvo. IMHMIt Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Minoli četrtek vršil se je v mestni dvorani občni zborovanju je zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. prišlo nad 100 društvenikov, mej drugim tudi več veleposestnikov. Zbor je nagovoril cesarski svetnik Murnik po zdravil navzočega vladnega zastopnika in deželnega gla varja ter je prosil da se vlada in dežela zanimali za kmetijske družbo v naši deželi, ter podpirati delovanje prekoristne kmetijske družbe. Ob kratkem je gosp. predsednik letu. narisal stanje kmetijstva v lanskem in letošnjem Kakor kaže, upati je letos dobre letine. Krme bode dovolj, kar je velicega pomena za živinarstvo, ki je glavna panoga našega kmetijstva. Zaradi tuje konkurence žito ji # kmetu ne donaša dosti dobička in ga ne kaže več pridelovati, kakor ga potrebuje za dom, zaradi tega pa more bolj gledati na živinarstvo. Za rejo živine je naša dežela ugodna in tudi pri živini kmet dobi denarja. Zakon za povzdigo živinarstva bode dobro vplival, če se bode prav izvrševal. Nekatere pomankljivosti so se res že pokazale pri tem zakonu, katere bode treba odpraviti. Kolikor jih ni uničila trtna uš, tudi vinogradi dobro kažejo, le žal da vipavskemu vinu mnogo škoduje dovažanje italijanskih vin, ko se je zanje znižala carina. Kmetijska družba tako lepo napreduje, da je veselje. Sedaj ima že nad 67 podružnic in blizu 3000 članov, kar kaže, da je ff ' JÊrSto -a ^ BR . LIH! r«10*i ' '*« ,/i. J p- A prebivalstvu mari družba in napredek kmetijstva. Bog torej blagoslovi kmetijstvo in navzoči naj se v začetku zborovanja spominjajo mogočnega podpiratelja kmetijstva presvetlega cesarja in zbor je na to zaklical naudušeno „Živio" K r W Vladni zastopnik g. vitez Laschan in pa dež. glavar OH Detela zahvalivši se za prijazen pozdrav zagotovljata družbi krepko podpcro. in „Slava". lanskega občnega zbora se je ugodno rešilo v zmislu predlagateljev, drugi se pa še rešijo, kakor hitro bode mogoče. Glavni odbor je leta 1893. vodil štiri družbene zavode in eno družbeno podjetje: družbeno podkovsko šolo, b) poskušališče, ozi- roma drevesnico, uzorni dvorec na Viči, ribje va lišče in vzgojevališče na Studenci in glasilo, t. družbeno uradno . ilustrováni kmetijski list „Kmetovalec". Družbeno podkovsko šolo je prvi polletni tečaj je obiskovalo 8 učencev, katerih sta dva ostala vse leto v šoli, da sta se temeljiteje izobrazita. Vsi učenci so imeli podpore, nekoliko državne, nekoliko deželne in kranjske hranilnice, ter so tečaj dovršili z dobrim vspehom ; učili so se tudi ogledovanja mesa. Dva učenca sta dobila red „prav dobro", ostali „dobro". Drugi polletni tečaj je obiskovalo učencev, katerih eden ostal celo leto v šoli. v Trije učenci so imeli državne podpore, dva sta se šolala ob svojih stroških Vsi učenci so tečaj dovršili; eden je dobil red „prav dobro" » štirje » dobro". Isto tako so vsi z dobrim vspehom naredili izpit iz ogledovanja mesa. Učil je bilo na zavodu vedno dosti 5 kaj ti se je v družbeni podkovski šoli podkovalo nad 1893. 1000 konj. klavnici. ogledovanji mesa so se učenci vadili v mestni Oskrbovanje družbenega poskušališča, katero smo vsled preosnovnega načrta iz 1. 1885. izpremenili v dre vesnico, ostalo je tako, kakeršno bilo pretekla leta Spomladi leta 1893. smo oddali kakih 12000 visokode-belnih dreves s četrtega oddelka, katerega smo zasadili leta 1888. Jeseni leta 1893. smo izkopali drevesa s petega oddelka, da jih oddamo spomladi leta 1894. Bilo jih kakih 14.000. Vspeh je bil pri vseh nasadih v da poskušališči povsem vgoden. Ker družbena drevesnica nikakor ne zadostuje, bi mogli ustrezati zahtevam družabnikov, vzel je glavni odbor v bližini nekaj zemljišča v zakup, da bo moci vzgajati več drevja. Oddelke, kjer izkopljemo drevje, obdelamo, kakor treba za nov nasad, ter jih porabimo za poskuse, kolikor dopušča gospodarstveni načrt. Poskušali smo nekatere vrste žit in pa mnoge krompirjeve vrste. (Dalje sledi.) Kmetijske raznoterosti. Mazanje dreves z apnom Zadnj čas se je večkrat Na to je tajnik g. Gustav Pire poročal o delovanji pretresavalo o vprašanji Ie koristno ali škodlj mazati s 243 drevesa z apnom. Nekateri trdijo, da to mazaoje nic ne ko- tovo ustregel vsakemu risti, ker ne prežene mrčesov, lubju pa še se njah pa mazanje tedaj nic ne pomaga, v ce se Po skuš- drevo ni mlje za naš jezik očistilo mahu, kteri je popolnoma nepotreben na mladih drevesih, ki imajo še gladek nežen lub. Če se pa namažejo stara drevesa, ko so se poprej skrbno očistila, se mrčesi pokončajo in tudi škodljivi pomladni solncni žarki jim, ko padajo na belo barvo, tako ne škodujejo E « : W&& z Poučni in zabavni : â'M rt*Tf. ** T 7f. * + d* ft. t it,•<íftí** tr»4 \Tiï+\ft Slovenska Matica. (Konec.) Gosp. dr. Josip Stare I poročal o društvenem de- narnem gospodarstvu za leto 1893. in pa o proračunu za leto 1894. Društveno premoženje je znašalo koncem lan- i skega leta 57.248 gld. 48 kr. Narodne ustanove, ki so v oskrbi „Slovenske Matice" znašale so 33.440 gld. 61 kr. in sicer Jurčič-Tomšičeve ustanove za literarne na-mene 2898 gld. 65 kr. Knezova ustanova za izdavanje depo- Blei- ri'* k zabavne in poučne knjižice 30.541 gld. 96 kr. r • žitih ima „Matica" za spomenik pokojnemu dr. J. weisu 2917 gld. 81 kr. in za spomenik dr. Etbina Gosti 1467 gld. kr. Matični odbornik gosp. ravnatelj Šubic je poročal o b H prenaredbi opravilnega reda, katera prenaredba odobrila. tudi Na to so se pa vršile volitve. Računskima pregle- dovalcem izvolili so se g. : F. Bradaška 5 Dimnik in K. Žagar. društveni odbor za dobo štirih let pa g. : dr. Hinko Dolenec s 413, Janko Krsnik s 407, Ant. Koblar s 459, dr. France Lampe s 459, Fran Leveč s 450, dr, Josip Srnec s 459, dr. Ivan bust s 459, dr. Iv. Tavčar ▼ s 406, in Andrej Zumer s 458 glasovi. Dr. Dolenec dobil 52, dr. Ivan Krek 50, dr. Anton Mahnič 40 in And. Kalan 9 glasov. Vkupe je bilo oddanih 459 glasov. Iz izida volitve je razvidno da tudi v „Matico" nekateri radi zanesli razpor. Glasovi, katere so dobili poslednji imenovani gospodje, prihajajo od neke agitacije, ki se je bila začela poslednje dni pred „Matičnim" zbo- rom v Ljubljani, pa tudi po nekaterih krajih po Gorenjskem. Kaka se pa \idi, slovensko občinstvo dobro spoznava, v kako škodo bi bilo našemu prvemu literarnemu zavodu i ko se vanj zanesel razpor. Tako delovanje dokazuje, da nekaterniki pri nas brez razpora živeti ne v morejo. Ze pred leta se je od neke strani skušal zanesti razpor v društvo, ali tedaj se ni bilo posrečilo in upamo da se tudi sedaj ne bode. terega žal le še premalo poznamo. ka narodno slovstvo se še vedno premalo ceni na Slovenskem, da si ravno v tem slovstvu tiči velik kos pravega narodnega življenja. to prof popisuje v obširni in temeljiti Steklasa azpi ï življenje slovenskega vojskovodje Ivana . 1567. imenom za velikega poveljnika ob turški meji. Ta spis gotovo zanimlje vsacega Slovenca Lenkoviča ki Je kakor sploh ljudi jako zanima, ker je z zna- menito dobo turških vojsk. Prijateljem prirodoslovja in pa tistim, ki se zanimajo za ljubljanski vodovod, je pa gospod ravnatelj Ivan Šubic ustregel s svojo razpr „Gorenjska kotlina in ljubljanski vodovod", v kateri učeni pisatelj riše geolo-gične razmere v gorenjski naplavini, potem posamične vodovodne naprave, oddaja in izvršenje dela, končno dosedanje izkušnje, ki nam jasno kažejo, kake vspehe ima novodobno prirodoznanstvo in tehnika. • « Posebno je pa v letošnjem letu nam ugajala raz-„Pijanost in blaznost", katero je spisal kandidat prava , zdravilstva F. Gosti. Pisano mtvo. jako poljudno in zani-njej so opisane razne duševne bolezni, ki izvi- rajo iz blaznosti. Mi želimo, da „Letopis" priobči zlasti še več tacih razprav, kakor sta poslednje dve, kajti prirodoznansko polje in znanosti, ki se opirajo na prirodoznanstvo se pri nas še premalo obdelujejo. Posebno popularno pisanih spisov in knjig še pogrešamo. Koliko važnosti da so taki spisi, nam kaže baš nemško slov stvo, kjer se sedaj posebno hitro množe in razširjajo popularno pisane prirodoznanske razprave. Mi pa tukaj ne mislimo le razprave za prosto ljudstvo, temveč razprave za naše srednje stanove, kateri imajo sicer precej in jako obširno izobraženosti ali vendar ne tiste temeljitosti, da se mogli prirodoznanstva učiti iz strogo znanstvenih Poslednje je tako mogoče le za strokovnjake na- knjig. vadnega človeka z raznimi težkimi matematičnimi formulami prepreženo knjiga hitro utrudi. Znanost se v širše kroge more razširiti z bolj popularno pisanimi knji gami jako skrbno sestavljeni „Biblijografiji" Iv. Tom- v • y sica so edene vse knjige, ki so izšle predlanskim Ta biblijografija, ki nam kaže nekak pregled duševnega de-lovanja Slovencev v vsem letu, nam zopet kaže, da se pri nas Slovenci premalo goje še one znanosti, ki so podlaga kulture našega stoletja, na katero je baš sedanje pokolenje tako ponosno. Upati pa hočemo, da bode v bodoče drugače. G. društveni tajnik Evgen Lah je priobčil skrbno Po končanih volitvah je predsednik zaključil s pri- sestavljeno poročilo o n Matičnem" delovanji v lanskem mernim nagovorom občni zbor. letu. Tukaj pa ne smemo zamolčati, da je gosp tajnik Sedaj nam še nekoliko spregovoriti o društvenih posebno ustregel s tem, da je začel zadnja leta v Leto knjigah. Letopis je lanskega lela priobčil mnogo zanimi- pisu priobčevati seznam knjig v „Matični" knjižnici. Stem vega gradiva. Na prvem mestu priobčuje v njem Janko to knjižnico, ki ima precej dobrih zlasti slovanskih Barle pod naslovom iz „Narodne zakladnice u lepo zbirko del 5 tako rekoč odprl slovenskemu občinstvu. Kdo je besed, lastnih imen, pregovorov in rekov, ki jih je na- poprej vedel, da dobi to ali ono knjigo pri „Slovenski bral v Beli Krajini. S tem spisom je gospod pisatelj go- Matici", ko jo ravno potrebuje. Druga knjiga nadaljevanje gosp Simon Rutar- stroške ustanove ondi slovenske ljudske šole. Tako pravični jevega dela „Slovenska Zemlj Lani je gospod pisatelj so goriški Lahi napram upravičenim zahtevam ondotnih Slo priobčil prirodoznanski, statistični in kulturni opis goriške in gradiščanske poknežene grofije, letos pa priobčuje zgodovino slovenske te pokrajine. Da je posebno letošen Prav nič boljši niso ko tržaški Lahi, ki tudi ne pri v v • • VOSČlj tržaškim Slovencem narodne šole ramo, da vse to velja za zdaj da Tolažiti se prav gotov mo pride čas ko bo pravica zmagala del izvrsten, pač ni treba še posebno zatrjevati, za to nam že jamči ime učenega pisatelja. Mi le želimo, da pisatelj nam tako opiše vse slovenske pokrajine, ali pa da se najdejo drugi možje, ki bodo to delo z jednakim vspehom nadaljevali. — V Šoštanji na Spodnjem Štajarskem bil poslednjih občinskih volitev nemškutarski občinski zastop zadnjih volitvah so pa zmagali Slovenci. Nemškutarji s< ugovor, ki pa ni bil utemeljen in se je vsled tega V • 1 • Zlil kratkim volitev odobrila in slovenski občinski poslovati zastop upati, da za zmirom. Nemškutarij e do Pri vlo-pred jel tudi Letos se je končal kot tretja knjiga prevod romana tu ne pride več na krmilo poljskega pisatelja Sienkiewicza, katero delo je pa že tako hvalila evropska kritika, da mislimo, da je nam ni treba K slavnosti ustanovitve Postojinskega Sokola avgusta t. 1 bode kakor se čuje, iz Celj po hvaliti. Svoj spis sklepamo z željo, da se število „Mati- u carjev" v letošnjem letu pomnoži, in da nas „Matica azveseli s tako izvrstnimi knjigami, kakor so bile lanske, kamniški, moravški, dne 5. seben vlak. Kanonično obiskovanje in birmanje. Prevzvi-šeni g. knezoškof ljubljanski bo delil zakrament sv. birme v in leskovški dekani j i v začetku meseca julija po nastopnem redu: 1. jul. Kamnik, 2. Spodnji Poučni in zabavni drobiž. v Dijaške ustanove na Češkem. Vsled sklepa dežel- zbora z dne 16. januvarija 1886. leta izdaja deželni Tuhinj, 3. Motnik, 4. Cemšenik, 5. Moravče, Vrhpolje in nega odbor v zvezi z namestništvom zanimivo zbirko o dijaških ustanovah na Češkem. V tej zbirki se bode priobčila v krono-logičnein redu vsa ustanovna pisma ustanov za srednje in visoke šole na Češkem. Ker je štipendij že nad tisoč, izide to delo v petih ali šestih zvezkih. Prvi zvezek je sedaj izšel. V njem je 85 ustanov iz 16. in 17. stoletja. Najstaiši ustanovno pismo je iz 26. oktobra 1583. in je nemško, v njem neka Ana Wunschler iz Heba zapušča 20 gld. dižavnega denarja, da se bodo iz obresti jakom. Sploh so vsa starejša ustanovna pisma nemška ali pa latinska, češkega v prvem zvezku ni nobenega. Prvi zvezek tega zgodovinski sv. Trojica pri Moravčah (obiskovanje brez birmanja) 7. Vače, 8. Šmartno pri Litiji, 9. sv. Križ, 10. Štanga, 11. Zagorje ob Savi, 12. Boštanj. »Slovenska Matica«. Odbor se je v svoji zadnji seji konstituiral nastopno : Predsednik prof. Fr. Leveč, prvi podpredsednik proi. dr. Pr. Lampe, drugi podpredsednik župan tega denarja kupovale knjige revnim di- P. Grasselli. Za blagajnika se je izvolil dr. J. btare, za kiju-čarja profesorja dr. Iv. Janežic in A Keržič. V gospodarskem odseku so odborniki : i. dr. H. Dolenec, 2. P. Grasselli, 3. dr. • v A. Jarc, 4. dr. J. Stare, 5. dr. Iv. Tavčar in 6. Iv. Vilhar ; v književnem odseku pa odborn. : 1. A. Bartel, 2. A. Koblar, 3. A, Kržič, 4. dr. Fr. Lampe, 5. dr. J. Lesar, 6. Fr. Leveč, . M. Pleteršnik, 8. dr. L. Požar, 9. S. Rutar, 10. A. Sene-kovič. 11. Iv. Šubic, 12. A. Tavčar, 13. Fr. Wiesthaler, 14. znamenitega dela velja gld. A. Zupančič, 15. V. Zupančič 16 A v j Zumer Okrajna učiteljska konferencija slovenskih ljud skih šol v Ljubil bode dne 12. julija 189 1 ob 8 uri dopoldne v poslopji 1 mestne deške petrazrednice v Poljskih ulicah z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev konferencije s tem da se imenuje predsednikov namestnik in se volita dva apisnikarj dva atelja. 2. Naznanila ■ »Narodni dom« v Ljubljani. Na občnem zboru društva, vršivšem se dne 16. t. m., naznanil je predsednik dr. Karol vitez Bleiweis Trsteniški mej drugim, da je pristopil društvu kut ustanovnik z zneskom 1000 gld. gosp notar dr. jami svojih učencev. kr. okrajnega šolskega nadzornika prof. Fr. Lev opazke g . ..le lovadba na petrazredni deški ljudski šoli". Poročevalec g. Jak Furlan ki bode svoje poročilo pojasnoval s praktičnimi va 4. Izbor učnih knjig beril za šolsko Jernej Zupanec. Čitalnica v Spodnji Šiški, poslala je društvu leto 1894/5. Šolska vodstva, ki glede učnih knjig 200 gld , kot čisti dobiček veselice prirejene za „Narodni beril v prihodnjem šolskem letu kakšne izpremembe, naj poš dom" dne 10. junija t. 1. pri Koslerju, g. Jakob Matjan po- ljejo do 1 t. 1. c. kr. mestnemu šolskemu svetu ute- daroval 1500 opek. nadalj- sestnik v Zgornji Šiški pa je nega poročila posnamemo, da je zgradba proračunjena na okroglo 160.000 goldinarjev, društvo pa razpolaga čez okroglo 100.000 gld. Od nabranega denarja je nad 74.000 gld. čista last društva, nad 16 000 gld. pa posojila na deležih. Dru- melj nasvet, dru pa negativno poročilo. 5. Poročilo knj ničnega odbora o stanji 6. Nasveti o nakupovanj in računu okr novih knjig ie učiteljske knjižnice, za okrajno učiteljsko knj Dotične ete je najkasneje do 1. julija t. 1 pis meno naznaniti načelniku knj odbora g. učitelju F stvo šteje 1 častnega člana, ustanovnike, 97 deležnikov in Kokalj 7. Volitev treh udov knjižničnega odbora za šolsko 13 darovateljev, vsega skupaj torej 114 društvenikov. Podpi- leto 1894/5. 8. Volitev stalnega odbora za šolsko 1. 1894/ • M . . a • ^ ' A t . » sanih je 220 deležev, izplačanih pa 175. „Krajcarska družba" 9. Samostalni predlogi, katere je najkasneje do 1. julija t je nabrala za društvo do 15.000 gld. Slavnost polaganja te- pismeno zglasiti pri stalnem odboru meljnega kamna, ki se je nameravala prirediti dne 29. junija Naroden praznik v Zagrebu. Dne 26. junija t. 1., se vsled sklepa občnega zbora ne bo vršila, ker je zgradba polože v Zagrebu temeljni kamen domu dr Ante Starčeviča močno napredovala, bi torej slavnost ne imela pravega pomena Dan 26 se v to izbral zato, ker je ta dan ravno in se je itak dne 10. junija vršila velika veselica Šišenske pred 33 leti Starčevic v skem saboru razvil zastavo dr čitalnice za „Narodni dom". Sklenilo se slavnost ob otvoritvi „Narodnega doma-1. je prirediti veliko žavnega prava hrvatskega in dal tako temelj sedanji hrvatski Pri dopolnilnih vo- stranki prava. Ta dan bo tudi politic shod ki se ima iz litvah se voli v upravni odbor notar Ivan Plantan, v pre nova izreči za ki vodijo stranko prava. Ta dan bo po gledovalni odsek pa g. prof. Karol Pire. Slovenske šole v Gorici. Občinski svet goriški memben praznik za celo Hrvatsko Ogerska gospodska zbornica je s 12g protj pred kratkim zavrgel slovensko prošnjo naj se na občinske 124 glasom v generalni debati vsprejela ženitveni zakon 243 deli dne 1 ____v Gasilno društvo v Spodnji Šiški priredi v ne- deti ne more. Pet železnic na Ogerskem je moralo usta julij t t blago novega gasil nega hrama in brizgalen. Slavnost, h kateri pridejo tudi druga gasilna društva, obseza sv. mašo, sprevod, slavnostno blago- slovljenje, pozdrav župana, vaje gasil veliko popoludansko viti promet. Pet vlakov je ustavilo, da n;so mogli ne naprej, ne nazaj. Mnogo mostov še voda podere. Na de-settisoče oral njiv je popolnoma uničilo. veselico pri Koslerji, pri kateri svira vojaška godba Ravno tako so tudi v Galiciji in Šleziji vode po- Po vodi z Dunaja v Trst. Trgovinsko minister- plavile mnogo sel, posebno so okraji Novega Sonca vse stvo je vpok. ruskemu dvornemu svetniku Uno Benningenu na Dunaji dovolilo, da sme izvrševati tehniška pripravljalna dela za plovitbeni prekop vodil tudi preko Ljubljane bi vezal Dunaj s Trstom in vasi pod vodo. Pri Wolovicah je voda pretrgala nasip in nakrat je bilo 150 hiš poplavljenih. Pijonerji in prebivalci povsod pridno delajo, da ohranijo jezove. okraj Orožniška postaja v Podkraj v postojinskem Prusiji sta se premesti v Col (Podvelb) v istem okraj Odra in Visla pristopili bregove. Poštne vožnje iz Novega mesta. Z dnem 1 je prenehala vožnja pošta iz Novega mesta do Litije in Gro supljega. V Metliko odhaj traj in odhaja nazaj ob haj a pošta iz Novega mesta ob 10. zju-popoldne ; v Kostanjevico-Kršk* od- Mesto Eatibor je poplavljeno. Vode neso mrtvo živino in množine sena. Vojaki tudi povsod popravljajo nasipe. y Sleziji so štiri reke izstopile in posebno uničile mnogo polja. ob uri 50 minut zjutraj in ob poldne in dohaja od tam ob 11 uri zvečer; v Toplice odhaja uri . uri 40 minut pominut zjutraj in ob ob 10 uri uri 45 minut popoldne ter dohaja nazaj ob zjutraj in ob . uri popoldne in ob uri zvečer. Povodenj. \ Strašna poročila prihajajo o povodnji z Ogerskega, Nesreča v Karvinu. premogovnikih se večkrat nabero neki plini, ka teri se užgo, ako niso dovolj pomešani z zrakom in pri dejo s kakim ognjem v dotiko. Ti škodljivi plini nasta kjer je premog, povsod v zemlji ob jednem s pre voda jajo, mogom, so posledice pretvarjanje organičnih snovij. Na Galicije, Šlezije in jednega dela Prusije. Tako je preplavila slavno ogersko kopališče Pistyan, kjer se je hajajo se v zemlji mej premogom in to premogokopi odzdravilo mnogo tujcev. Voda je prišla v hiše in mnogi kopljejo kakor plast premoga, večkrat z veliko silo vre bolniki so si le s težavo pomagali v višja nadstropja, iz zemlje. Posebno je v šleških premogovnikih jako mnogo vsled tega, Kakih 100 hiš se je v Pistyan-u podrlo. Le jedna ulica tacih plinov. Mnogo nesreč se je zgodilo že je ostala nepoškodovana, ker so prebivalci te ulice hitro da so se taki plini užgali. napravili velike nasipe in tako povodenj odvrnili. Vsled Državna in rudniška oblastva jako skrbe, da pre tega je pa voda še huje nastopala v drugih ulicah. Stolni prečijo take nesreče. Vpeljale so se posebne priprave, ki sodeč je zaradi tega že bil ukazal, da se podere nasip, kažejo, koliko je tacih plinov se nabralo v jamah, po- ali so se mu ljudje ustavili. Kopališče je močno poško- sebne naprave so za prevetrovanje jam. Strogo je pre- kPuH^' llj m f -, . _ J 1 jr jf T-1 r] i|r M»I dováno, v veliki nevarnosti so bili obiskovalci gledališča, povedano premogokopom kaditi v jami, še celo užigalnih ker je voda jela pritekati v Taljin hram mej predstavo, klinčkov ne smejo jemati seboj. Posebne svetilnice so Ko se je voda nekoliko polegla, so skoro vsi kopališčni jim napravili, čez katere je železna mrežica, da plame s gostje odpotovali, drugam si iskat zdravja. pii ne pride dosti v dotiko, ali žal vse te previdnostne Strašno je ob Vagi. Tako je v Trenčínu skoro vse naredbe ne morejo preprečiti silnih nesreč. Tako so se užgali plini dne 10. decembra 1880. v Noč in dan jo trombajo iz hiš. Škoda je grozno velika, premogovniku Peny Graig Colliery v južnem Walesu in poplavljeno. Pa blizu 2 metra visoko stoji voda v hišah vasi Žabinec se je podrlo 5, v vasi Oreho pa hiše. je nekaj nad 100 ljudij zgubilo življenje. Leta 1860. tudi Jeden lovec je utonil, ko je hotel rešiti svojo živino. Pri že v južnem Walesu v premogovniku Risca Colliery jed-Nimnici je voda 65 metrov na dolgo pretrgala nasip in naka nesreča zahtevala 130 človeških žrtev, nekaj let vse poplavila. Vaga je odnesla polno stavbenega lesa in pozneje so v Hartleyu 204 ljudje na ta način našli smrt. Nekateri lesni trgovci imajo do 40.000 gld. škode. 195 premogokopov je bilo mrtvih, ko so se bili užgali Od vseh krajev prihajajo poročila, da so ljudje utonili, plini v Ceaham Colliery dne 7. septembra 1878. Posebno Bohusztlaviczu je utonila neka kmetica, v Turni pet strašna je bila nesreča dne 12. dec. 1866., ko so se v mesecev star otrok, v Bierocu neki kmet, pri Predmerju Oaksu Collieryju vžgali v premogovniku plini. Nič manj 9 so utonili štirje plavilci. kakor 361 ljudij je bilo mrtvih. Dne marca 1885. V Szeredu je voda prestopila nasip in poplavila vse pa v Karvinu v Janezovi jami pri jednaki nesreči 110 mesto. Štiri hiše so se podrle, a več druzih se je pa ljudij zgubilo življenje. bati da se poderó. V vasi Zillard Sellye je podrlo se 11 Manjše take nesreče se pa dogajajo vsako leto po hiš, v Drakoczu in Madoraczu pa 5 hiš, v Beregszegcku večkrat in tudi mi smo v svojem listu že večkrat poro se podrlo tudi več hiš in trije otroci utonili, v Vag čali o njih. Szerdakelyju se je podrlo pet hiš in utonilo 14 volov in Jednaka nesreča se je prigodila minoli četrtek v 800 ovac. Ves komitat Lipto je preplavljen. Koliko se Karvinu v Janezovi in Frančiškini jami, ki sta lastnina v posameznih krajih hiš podrlo, koliko voda odnesla grofa Larischa. Premogovnik grofa Larischa je jeden naj- raznih stvarij, živine in ljudij potonilo, se še sedaj ve- starejših. V njegovih jamah izkoplje se vsako leto nad 240 milijonov meterskih centov premoga. Plini se v teh jamah zbirajo v taki množini, da se je že večkrat naglašalo, da bi se moralo pustiti o njem vsako streljanje s smodnikom, da se ne užgo plini in priporočalo jedino kopanje premoga. Lastniki so se tem vedno upirali, ker bi s tem dobivanje premoga tako podražilo, da ne bi mogli kon- A kurirati z drugimi premogovniki. Kako se je sedanja nesreča pripetila, se ne ve, ali sodi se, da najbrž s streljanjem. Ob deseti uri zvečer so se vneli plini v Frančiškini jami z močnim pokom. Vedelo se je takoj, da se je pripetila nesreča. Takoj so nekateri uradniki z delavci hiteli na pomoč. Ker se je kmalu ponavljal drugi pok in je v jami začelo goreti, niso mogli jih dosti rešiti. Le z veliko težavo so spravili nekaj nesrečnežev mrtvih ali ranjenih na površje. Kako težavno je bilo reševanje, kaže to, da se je pri rešitvenih delih ponesrečilo 35 oseb in sicer 25 smrtno. Ponesrečil se je mej drugimi tudi rudniški asistent Ratzel, mlad, odločen in nadarjen mož. Rešitvena dela vodil je sam vršbeni vodja, Kokout, ko je pa bil prisiljen proti jutru vse delo ustaviti, ker je videl, da se razpoki vsled vžiganja plinov ponavljajo, ogenj se vedno širi. Ponesrečenci so tako že vsi mrtvi in bi le ljudje sami se spuščali v smrtno nevarnost, ko bi nadaljevali rešitvena dela. Ukazal je torej, da se Janezova in Frančiškina jama, na kateri se je raztegnil požar, zadelati, da se bode ogenj pogasil, ko mu manjka vsega zraka. Mrliči, katere so privlekli iz jame, so bili hudo pobiti in osmojeni, ker jih je vsled razpoka vrglo k stenam. Zdravniki vendar mislijo, da so se največ zadušili. V bolnicah je okrog trideset ranjencev, kateri pa tudi vsi ne ozdravijo. Kakor se je konštatovalo je pri tej katastrofi 235 ljudij zgubilo življonje in mej tem jih je 139 oženjenih, ki imajo okoli tisoč otrok. 3500 ljudij zgubi za več mesecev delo. Grof Larisch je odredil, da delavci dobivajo polovico plače, dokler se delo ne začne. Vdovam je ukazal precej izplačati po 50 gld. in potem bodo pa od premogovnika dobivale po 42 gold, na leto, otroci pa po 12 na leto do svojega 14. leta. Poleg tega dobe vdove na leto še po 50 do 60 gld. iz rudarske bratovske skladnice, in sirote po tretjino tega zneska. Koliko je škode, se pa sedaj še ne da določiti, ali gotovo je, da je škoda ogromna. Določiti se bode še le dalo, ko se na novo začne delo, ako se bode vedelo, kaj je vse uničil ogenj in koliko časa je moralo biti delo ustavljeno. Tudi ni verojetno, da bi se dalo dognati, na kakšen način je nastal požar, je li kak delavec se kaj zagrešil, ali zadeva krivda samo vodstvo, ali je pa sploh nesreča taka, da bi se ne bila dala na noben način odvrniti. Mladi kralj srbski Aleksander vsprejme vsako jutro po zajutrku dvornega maršala, prvega pobočnika in svoje kabinetne tajnike, da mu poročajo o vseh tekočih stvareh. Kralj rad rešuje važnejše stvari sam, daje potrebne ukaže in čita došle časopise. Po 10. uri vsprejme mi-nistre in druge osebe, ki se oglasijo k avdijenciji. Od kar je kralj premenil ustavo, kar je napravilo dober vtis pri premožnejšem prebivalstvu po deželi, kralj tudi skoro vsak dan vsprejema došle deputacije iz raznih okrajev. To je težaven posel. Odgovarjati mora na nagovore in v svojih odgovorih se kralj navadno dotiče najrazličnejših gospodarskih in političnih vprašanj. Po teh avdijencah se kralj preobleče. Dosedaj je imel polkovniško ali pa generalsko uniformo, sedaj pa v civilni obleki vsprejema politike, vojake in učenjake. Ministri imajo nalog, da natančno pouče kralja o stvareh, o katerih poročajo. Posebno se mladi srbski kralj zanimlje za finance. Finančni minister Vukašin Petrovič mora svoje predloge obširno utemeljiti. Točno ob jedni je kosilo v majhni jedilnici stare palače, kjer stanujeta sedaj oče in sin. H kosilu navadno kralj povabi kacega ministra, ali pa druge politike in goste, katere je poprej vsprejel v avdijenciji. V tej jedilnici je bil lani kralj dal zapreti regenta. Pogovore pri jedi vodi kraljev oče Milan, ki več govori, nego je. Po kosilu pojdeta oba kralja v velik salon, kjer se jedno ali dve uri pogovarjata z gosti, Pri tej priliki se razpravljajo vsa važnejša dnevna vprašanja, ki se ne tičejo le politike, temveč tudi slovstva, umetnosti in znanosti. Kralj Milan kaže pri tem malo nervoznost, vedno kadi cigarete in s svinčnikom riše podobe na papir. Opaža se pa vendar, da ni več tako razburjen, nego je "bil prejšnja leta. Sin govori z očetom spoštljivo, oče je s sinom jako prijazen. Ob štirih gre kralj na vrt ali pa pojde v bližnji Topčider. Ministerski sveti bili so prejšnje čase v ministerstvu vnanjih stvarij, sedaj so pa redno v kraljevi palači. Predseduje jim kralj sam in se jako zanimlje za razprave. Pa tudi sicer vedno kralj dosti občuje z ministri, ki imajo vedno svoboden vstop k njemu. Poučen je v vseh zadevah v deželi. Tako morajo vsak dan poročati kralju, kako kaj prihajajo davki. Ob sedmih zvečer je večerja, h kateri se zopet povabijo državni dostojanstveniki. Po večerji včasih gre v gledališče ali pa na kak ple3. Spat pojde kralj še le o polnoči. To jednostavno življenje se pri srbskem dvoru malokdaj kaj premeni. Samo kake vojaške parade, slovesne pojedine ali pa veliki vsprejemi kaj premene ta red. Veliki slovesni obedi so pa v prekrasni dvorani novega dvora. K takim obedom povabi se večkrat nad sto oseb. Sploh se pri srbskem dvoru jako gleda, da ostane kralj v vedni dotiki z narodom. Te lepe patrijarhalične navade se je vedno držal kralj Milan in drži se je tudi novi kralj Aleksander. Ta navada pa tudi vzdržuje Obre-novice na srbskem prestolu, če tudi jim nedostaje mar-sikake vladarju potrebne lastnosti. — Mati hrvaškega bana Khuen-Hedervaryja je umrla v petek na gradu Nuštar. Imela je 71 let. 2« v Jednajst požigov. V Ljubnu na Štajarskem obsodili so te dni v petnajstletno ječo rudniškega zidarja Vaclava Querserja žigal je Mlad samomorilec. Na Dunaji skočil je s četr- , ker je lani in letos v petnajstih krajih zažgal. Za-poslopja alpinske rudniške družbe, pa tudi nekaj zasebnih hiš je požgal. Alpinska družba je že bila izdala 1050 Iz- tega nadstropja neke hiše kacih 14 let star deček. V hiši ga ni noben pozaai in se sodi, da je nalašč zato prišel v tujo hišo, da je z visocega mostovža skočil na dvorišče. Povodnji. V Galiciji prestopile so skoro vse reke gld za ponočne straže, pa vendar še zločinca niso dobiii svoje bregove in napravile mnogo škode. V več krajih uničile dala ga je le pisava nekega pisma, v katerem preti s po- so vse poljske pridelke. Tudi sedaj se kaže, kako potrebno bi žigom obrav je bilo povabljenih 24 prič. Obsoj bilo vrejenje galiških rek, ki se vedno odlaša. anarhist in je požigal sovraštva do imajočih stanov Nagla smrt. V Trstu je te dni zbolela 91etna Italijanski niklasti denarji v Avstriji. Italij hčerka Llojdovesa mašinista Calvisinija. Stariši so poklicali iako pridno spi svoj klasti denar po centesimov v zdravnika z zdravniške postaje, ali bila je mrtva, predao je Avstrij Ker neizvedeni ljudj jemlj te denarje po 20 vi- prišel zdravnik. narjev, napravijo Italij pri tem P A 2 centesima dobička se je vtihotapilo neki že cas Zadnji tacega denarja v Avstrij nad 300.000 komadov Kuga v Konkongu. V Konkongu na Kitajskem huda kuga, umrlo je že nad 1800 ljudij za to boleznij 260 kilo težkega medveda ustrelil Obsojeni zlatar. V šestmesečno ječo obsodili so v Trstu 471etnega zlatarja Montanarija iz Vidma na Laškem, ker je kupoval pokradene zlate reci, in stvari, izročene mu v popravo, manjšal v vrednosti primešujoč bakra. Po prestani kazni se iztira iz Avstrije obsojenec, ki je že 30 let naseljen Martin v Trstu. Ribič v Thurn Taxisovem gozdu pri Medluzuijaku na slavonsko — Ogerski ministerski predsednik Wekerle je hrvaški meji. Ta orjaški kosmatinec prebival je nekaj časa v kupil v Danoski pusti posestvo v obsegu 250 oral za 75000 elikanskem javorji gld. Vsega posestva ima ogerski ministerski predsednik sedaj Ponarejeni menici. V marcu lanskega leta budimpeštanski banke". Zapr banki došli dve ponarejeni so uradnike komercijalne banke Fried ta menici „Lánder- ker je 20 000 oral. strehe padel Dne 1 t m. je pal 531etni tesar Somnes s stivhe neke vile pri Celovci, kj delal marsikaj kazalo, da je on sam ponaredil ti menici. Pri njem in so že na pol mrtvega odne v bolnico. Nesrečnik ima v se so tudi našli 82 000 gld denarj Četudi tajil vendar so sedem majhnih otrok ga obsodili v 5 letno ječo Rekel je, da je menici dobil od neke ženske, s katero je imel ljubezenske zvez-\ in jo zatorej Iztiranje italijanskega kapitana Iz Trsta izti- rali so italijanskega kapitana Pa Runcaldiera, kateri povedati neče. Te dni je pa došlo sodišču obširno pismo s ima v Trstu mnogo prijateljev in trgovskih zvez Runcaldier podpisom pisec Oton Traun c ki komornik," v katerem je kapitan italijanskemu parniku Pierino ki v ze 18 let vozi Obši rno opisuje, kako je on ponaredil omenjeni menici in kako je po nekem človeku, kateremu je dal 10 gld. poslal menici komerciialni mej Raveno in Trstom. Kaj je povod iztiranju, se ne poroča. Monakovsko velecipetsko društvo letos slavi banki. Denar je zaigral nekoliko v Monte svojo petindvajsetletnih To društvo je najstarse te vrste v Carlu, nekoliko zgubil pri konjskih dirkah, jedva mu je toliko Nemčiji. Povodom svoje petindvajsetletnice je bilo priredilo ostalo da mu ni treba na tujem poginiti gladu. Policij tekmovalno ož iz M v Monakovo. Te vožnje se je čela zopet obširne poizvedbe. Mnogi pa mi da je to pismo udeležilo 49 velecipedistov. Določeno je bilo 6 glavnih daril neka slep katero si je izmislil Fried v ječi sam za tiste v ajkrajšem času pridejo na svoj potem da nik v tov razneslo. Eksplozija. V K Ruskem se je vnel smod- rila za tiste pridej v 35 in potem še za tiste, ki pridej za brezdimni smodnik. Poslopj popolnom v 5 urah do nameravanega cilja. Mej udeleženci je bilo 24 Italij 18 Nemcev iz Nemčije. 5 Avstrij Napad na župnika V vaci na Češkem je nekdo Darila jih je dobilo v vsem 19, mej temi 5 Italij skozi predzadnji pondeljek po noči dvakrat ustrelil spalnico tamošnjega župnika Župnik je bil v spalni okno v ali ga in iz Avstrij trije Gradcani Monakovega, drugi pa Gerge Prvi Gradca 3ev, 2 Švicarja. anov, 11 Nemcev bil Josip Fischer sreči ni zadel ke je postelja v nekem kotu — Samomor iz strahu pred operacijo Neudorfa se je obesila 66 .letna mati tovarnarja rola Kaltnerja iz strahu pred neko očesno V \\ Smrtne obsodbe v Avstriji. Lani je bilo v tostranski polovici 74 ljudij obsojenih na smrt. Na Moravském za ato K a jih bilo na smrt obsojenih 1 na e škem 13. na Primor operacijo kem Smrtna obsodba se je izvršila v dveh slučajih Čudna oporoka. V Parmi je umrl te dni Anton Obešena sta bila namreč Emil Bruner, ki je v Steinu umoril Rossi Ie pustil v oporoki 30 000 tistemu itali- jetniškega paznika pa Josip Dočekal v Gradci je umoril janskému drža vij ki v treh letih piše knj v kateri od dv kmeta govori točno sledeča vprašanj 1 Je li res italijanska dobila od rimske banke denar za volilne namene? 2 IV vlada do je Nesreča na Dunavi T dni je zadel neki z ljudmi, konji in vozovi napolnj pri Mohaci predlagal ki d a tor j a ? 5000 lir, kateri ju, da imenuje Tanlonga za sen, Je li bivši minister Miceli pov torj komen- na neko ladij se razbil. Koliko ljudij potonilo Ogerskem . se še ni ban tistih moglo dognati so mu preostali od 10.000 lir, ki jih Kitajska cesarica, bivša regentinja, letos praznuje dobil za nakup deleža pri nekem tu Če so res odlični svojo šesdesetletnico. Po vsej di že nabirajo uraduiki do italijanski politiki od rimske banke proti menicam dobili denar katerih pa niso plačali, temveč dolžni ostali in so res taki neske za dostojno proslavlj so nabrali že 20 milijono1 tega znamenitega dne. Dosedaj taelov. to je 40 milij goldi poštenjaki še ostali na važnih mestih in še deželi dajo zakone narjev v ta namen, ali to še ne zadostuj in zlorabij pliv, da se zasukava pravica? Nadalj Torpedovka se je potopila. V Spezi Laškem naročil, da naj se pokoplje on po katoliškem obredu brez je zadela neka torpedovka v posebnih si na katerem esnosti in se na grob mu postavi priprost kamen pila Pomorščaki so se ili oklop îico in se vsled tega poto-Nesreče je kriva nespretnost bode poleg njegovega imena, rojstnega smrt- poveljnikova nega dne tudi še zapisani postal 1 » Ziv je m umrl ne da bi bil Proti štrajkovcem na Kitajskem postopaj jako itez energično. V Pekingu je nedav več delav adi prenizke Obsojen finančni komisar V Lev obsodili so plače ustav delo Oblastvo je kolovodje obsodilo na smrt v desetmesečno ječo finačnega komisarja Kijanskega, ki je po- druge štrajkujoče delavce pa pregnala v nezdra neveril znatne svote v deželni pisarni za prodajanje kraj soli. vsako leto vlada mrzlica Nesreča na morji. Minoli teden se je blizu West porta v Angliji potopila ladija, na kateri je bilo 110 irskih GION m delavcev Skoro vsi delavci in pomorščaki so potonili. Deputacija, ki zlate žlice krade. V Srbij navada, da To je kaka sladčica, katere se Je ? knjigarna, prodaja papirja v Ljubljani čase je pri da gostom na majhnih krožnikih kaj „sladkega11 jedna žličica Zadnj kralj Aleksandru zame mnogo deputacij častitat, da priporoča sledeče novosti : Maršal grof Radecki 20 kr. po pošti 23 kr. je odpravil ustavo. Jedna deputacija menda šege ni dobro raz- Potovanje v Liliput . . umela in je vzela žlice seboj. Ko je odposlanstvo odšlo, so Šaljivi Jaka I. II. dela . . zapazili, da ni žlic, šli so za deputacijo in res našli žlice pri Venček, pravljic in pripovedek 20 24 20 23 27 23 > > teh lojalnih državljanih. Kralj od tega časa neče bene naprednjaške deputacije. Temu dogodku se ni čuditi sprejeti no- Simonič: Kako postanemo stari? 1 gld. po pošti 1 gld. 5 kr. Slovenska himna : Naprej zastava slave ! 20 kr. po pošti 22 kr. ker te deputacije zbero policijski prefekti iz raznih manelukov, ka- Die Weinbereitung- und die Kellerwirtschaft, fur Wein teri niso na najboljšem glasu iz ljudij. ki se dado za vse porabiti, samo za kaj koristnega ne Visoka starost. Nedavno je v Saratovu na Ruskem produzenten, Kellermeister und Weinhândler 4 fl. 96 kr. Der Landtischler. Entwurfe zu emfachen Mobeln fur das Haus des Burgers und Landmannes 4 fl. 65 kr. (D živeč Francoz Savin slavil svoj 127. rojstveni dan Pobil rodil se ie v aprilu 1768. letu v Parizu. Njegov oče polkovnik v gardi takratnega francoskega kralja Ludovika XV Savin se ;e udeležil vojske Napol proti Rusij Leta 1812. vjeli so ga kozaki na Berezini. Po končani vojski ostal je Sa\ 11 t. m v Saratovu kot učitelj francoščine Mraz in vročina. Po poročilih iz Ischla so dne Bilo ondu okrog bile vse gore s snegom pokrite ! ,Ne kupuj pri branjevci, temveč pri trgovci pravi star predgovor. K lika trgov To se lahko uporablja na moje podjetje, kajti tako ve- kot moja, ima vsled kupovanje velikih mno . gorkote. Ljudje so kar morali obleči v zimsko V Novem Yorku v Ameriki je pa bilo baš ta dan je jedva oblačilo. nenavadno vroče, bilo je 32° po Celziju. Mesto pogorelo. Požar je uničil tretj Paname v Srednji Ameriki. Več tisoč ljudij je brez strehe one dolarjev. mesta žin blaga za gotov denar in drugih prednosti nizke stroške kateri so naposled le kupovaleu v korist. Mični vzorci zasebnim kupovalcem zastonj in franko. Bogate vzorčne knjige, kakoršnih še nikdar ni bilo, za krojače nefrankovano Škode je nad 3 milij Blago obleke. (20) rž gld ajda g leča gld. (Vse cene Tržne cene. V Ljubljani dne 15. junija 1894. Pšenica gld. 8 kr ječmen gld kr 7 50 kr., proso gld. 5 7 kr 10 kr., grah gld. ajo za 100 kgr.) 12 kr oves gld. 7-—- kr., turšica gld. 5 70 kr., , fižol gld. 8. - kr. Peruvien in dosking za visoko duhovščino, predpisano blago za uniforme c. kr. uradnikov, 7a veterance, požarne brambe, telovadce, livreje, sukno za bilard in igralne mize, prevlake za vozove, loden tudi nepremočljiv za lovske suknje, perilno blago, potni pledi od 4 do 14 £ld itd. Ceno, pošteno, trdno, čisto volneno sukno ne cene cunje. à . % • # da se jedva splača krojao, priporoeá Janez Stikarofski Brno (avstrijski Manchester) 1 Loterijske srečke. V Brnu dne 20. junija t. 1. : 11, 26. 41, 60, 34 največja zaloga sukna v vrednosti i 2 milijona goldinarjev Pošilja proti povzetj Dopisuje nemščini, češčini, madjarščini, poljščini, ita- Na Dunaji dne 16. junija t. V Gradci dne 16. junija t. 1 68, 34, 48, 85 lijanščini, francoščini in angleščini. 85, 54, 52, 14, 61 i X % ^ F* rVifVi- -/Vi * -v t -4 A ; • * r ^ vv; : - t*r'yí' vLv -v ; h s . ^ 7 v Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Blasnikovi nasledniki