Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 262. V LJUBLJANI, sobota, dne 20. novembra 1926. Posamezna številka Din S.—. LETO III -4V-** • e >?».**** vsiPtnmKvrav u. i «rv» s-. tnk dan opoldne, izvzenSl nedelje In ifctoaStev.. praznike. naročnina: V Ljubljani In po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80‘—. Neodvisen političen lisi UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. tJPHAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. S. L Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Pismeni® vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Dobra pot. Zadnji »Učiteljski tovariš« objavlja na uvodnem mestu proglas »Učiteljstvu«, ki ga je podpisal predsednik bivše Slomškove zveze.«, g. Ivan Štrukelj. V tern proglasu pravi g. Štrukelj, da. so po sprejetju deklaracije ter po pojasnilih sosveta UJU odstranjene vse načelne in druge zapreke, ki so bile 26 let povod dveh stanovskih učiteljskih organizacij. Zato preneha »Slomškova zveza« in vsi njeni člani in članice se organizirajo v okrajnih učiteljskih društvih UJU. Na novo pa se ustanovi »Slomškova družba«, ki pa je samo kulturna organizacija in katere člani morejo biti tudi neučitelji. Združitev vsega slovenskega učiteljstva. Zakaj šele sedaj, ko se je učitelj-pozdraviti vsakdo, Id ljubi napredek šolstva. Zakaj sele sedaj, ko se j učiteljstvo osamosvojilo od kvarnega vpliva partizanstva, more tudi z vsemi svojimi silami delati za napredek šolstva in z uspehom braniti svoje pravice. Dokler tega ni bilo, dokler so se službe/ podeljevale ne po strokovni, temveč po strankarski kvalifikaciji, tako dolgo je bil tudi vsak napredek šolstva nemogoč. Kako Pa naj vendar ima veselje do dela učitelj, če pa vidi, da mu ves njegov trud ne P°maga, če ni strasten partizan. In 'zakaj bi delal u&itelj-pa rtdzan, ko pa ve, da bo vseeno avanziral, ker je dobro zapisan -pri vladajoči partiji. Partizansko podeljevanje učiteljskih služb je moralo onemogočiti vsak napredek Šolstva, Jter je dobil odločujočo besedo nad njim partizan, ne pa pedagog. S tem pa, da se je učiteljstvo združilo v enotni stanovski organizaciji in se osamosvojilo od diktata strank, je tudi zatrlo partizansko podeljevanje službenih mest. Kadar je vse učiteljstvo v eni organizaciji, ledaj mora odločevati samo kvalifikacija. Enotna učiteljska organizacija pa bo imela vedno tudi moč, da bo ta princip z uspehom branila in ga povsodi uveljavila. Enotna učiteljska organizacija pa ima že drug velik pomen. Od strankarstva neiazcepljeno učiteljstvo bo moglo »vse drugače braniti svoje materielne inte-rese, ko pa od strank odvisno učiteljstvo. Največje važnosti za šolstvo pa je, da je učitelj dobro plačan, ker le tako H' učiteljski naraščaj dober. Od slabe p ačanega delavca ni mogoče zahtevati (, »rega^ dela jn zato bomo vedno za dobre plače učiteljstvu Ne nazadnje pa je korak slovenskega učiteljstva posebno pomemben vsled učinka, ki ga mora nujno narediti na ostalo uradništvo. Ze je tudi poštno urad-ntstvo na teni, da svojo organizacijo popolnoma oprosti od vseh strankarskih uplivov in tudi med ostalim uradništvom se kaže ista tendenca. Z drugimi besedami pa se pravi to, da je za vselej ko- S onim dvojnim in celo trojnim gar- stvn*n«t uradništva, ki ga je partizau-tvarjalo in vendar enkrat pridemo do časov, Uo bQ liradnik vJIniri] opravljal svojo «iužbo> k&]. b() vede]_ da goivViSen samovo|je Političnih mo- j ?e,le s tem pa je dana možnost, da se ^ ]iah.a U?rava sanira, ker dokler bo vlada lo pamzanstvo pri podeljevanju uradniških ? uz >, tako dolgo bo Uidi živela korupcija. nofc'CSV°iiteV uradniStva od komande tevSh strankje /at-> rlika pridobi- •>pleh ie T VSe javno Zlvlje'nJ'e in samo želeti je, da i>i vse ostalo uradništvo čim preje sledilo vzgledu slovenskih učiteljev. Na dobro pot jekrenilo slovensko uei-li!) ie P^edo ^oj za deklaracijo -voje: neodvisnosti in svojih pravic in da-^ Mav, zmago, ko je končalo 26 leten, »Centralizem uvaja kaos." SEJA ZAKONODAJNEGA ODBORA. Beograd, 20. novembra. Sinoči je bila plenarna se>ja zakonodajnega odbora,,na kateri se je začelo s pretresom zakona o centralni upravi. Prvi je govoril Juraj Deinetrovič, ki je ostro kritiziral predloženi zakonski načrt. Namesto redukcijo uradnikov se bo njih število še* povečalo. Načelo štedenja se ne bo dalo ilfcveti. Zahteva, da se takoj ukine ministrstvo ver in da se določena ministrstva takoj spoje. Nadalje zahteva, da pride ministrstvo za agrarno reformo v nevtralne roke. Govori o administrativnem centralizmu kot našem največjem zlu. Za njim je prevzel besedo poslanec SLS dr. Hohnjec, ki govori o značaju državne uprave in povdarja, da imamo slabo upravo in zaradi tga ne moremo imeti dobre držve. Govori o uradnikih, ki so slabi in nekvalificirani, in zahteva decentralizacijo državne administracije. Radikalni socialisti in vsi oni, ki so za diktaturo proletariata, žele centralizem, ker je tako državo lažje zrušiti. Le v centralistični državi je mogoča diktatura. Centralizem ne obeležuje demokracije, SLiS stoji na stališču avtonomije. Naš centralizem trpi na težki bolezni. Nadalje govori o gospodarski krizi, ki ima svoj glavni vzrok v slabi upravi. Za Hohnjencem je imel Voja Marinkovih obširen govor, ki so ga vsi najpazlji- vejše poslušali. Pravi, da je ta zakonski načrt najbolj karakterističen izmed vseh drugih. Zakon o centralni upravi države je potreben. To občuti vsa država. Potrebna je reforma državne uprave, a ta zakonski načrt ne bo zboljšal državne uprave. Vsi se. pritožujemo nad administrativnim neredom, a nihče ne more najti zdravila. Centralizem uvaja ta kaos. Nekdaj je bila država vsemogočna, danes pa ne more država storiti vsega sama brez narodnih samouprav.'To je načelo demokracije. Ministri niso gospodarji v svojih ministrstvih, tam gospodarijo uradniki. Minister že mora imeti veliko avtoriteto, da lahko izvede kako stvar. Kriv je sistem. Narodu se morajo dati posli, da jih sam upravlja. Marinkovič navaja nato nekoliko anomalij iz državne administracije. Pašič je rekel, da je treba ustavo najprej izvesti in ako se izkaže, da ni dobra, potem jo je treba izpremeniti. Vertjetno bo tale o. Vsi se moramo zavzeti za to, da se ustava izvede. Narod se danes vprašuje, kako smo mi državo uredili, da mora iz Metohije priti v Beograd, da svojo malenkostno osebno stvar uredi. Govori o korupciji in raznih aferah ter pravi h koncu, da zakonski načrt v renici ni nič drugega kakor razširjenje sedanjega stanja in nagomilje*nje državnega uradništva. Pravi, da je do leta 1922 bilo tako, a tudi sedaj ni boljše. V proračunu se sprejemajo vedno nove in nove odredbe. Ako se izvedejo samouprave, potem je treba samo osem ministrstev. S tem zakonom še ne bo doseglo prav nič, ker se* na eni strani zmanjšujejo, a na drugi strani zvišujejo državna »Masiva. Ministrstva, ki jih je tieba ukiniti, naj se takoj reducirajo in za to ni treba nobenega roka, sicer urad-niki v teh ministrstvih ne bodo hoteli delati. Zavlačevali bodo delo, samo da bi dokazali, da so ta ministrstva potrebna. Končno izjavlja, da bo glasoval proti. ^eja je bila zaključena ob 7. in pol in se nadaljuje danes dopoldne. Na dnevnem redu je zakon o centralni upravi. POPOLNO SOGLASJE VLADE O DAVČNEM ZAKONU. Beograd, 20. novembra. Sinoči ob 8. in pol je bila seja vlade, ki je bila izključno posvečena pretresu davčnega zakona. Kakor je znano, so bili v odboru za pro-učavanje tega zakona nekateri členi re-serviiani, namreč oni, ki se nanašajo na davčne stopnje. Ti členi so bili vzeti ponovno v pretres in je bilo v vladi po dveurnem posvetovanju doseženo popolno soglasje. Minister financ dr. Perič je izjavil novinarjem, da niso bile napravljene ni-kake večje izpremembe in da se ni odstopilo od enega principa, ki je postavljen v samem zakonskem načrtu. Dr. Perič je obvestil predsednika odbora za proučavanje tega zakonskega projekta, da bo seja odbora že v ponedeljek. ZAKON 0 CENTRALNI UPRAvTbT SPREJET ŽE PRIHODNJI TEDEN. Beograd, l)0. novembra. Vlada se je postavila na stališče, da je treba zakon o centralni upravi čim prej staviti na dnevni red pred narodno skupščino in da je treba čimprej izvršiti redukcijo poedinih ministrstev. Zato so seje narodne skupščine odgedene do torka, da lahko do tega časa konča zakonodajni odbor svoje delo. Ker ta odbor pretresa vsa vprašanja in jih brzo zaključuje, bo predložena narodni skupščini samo resolucija, tako da bo zakon o centralni upravi že pri- nepotreben, šolstvu jn sebi škodljiv medsebojen boj. Na isto dobro pot naj krene tudi osta- lo uradništvo in potem ne bo tu samo reforma našega šolstva, temveč vse naše uprave! hodnji teden popolnoma izglasovan in bo stopil v veljavo, kakor hitro bo objavljen v »Službenih Novinah«. • SITUACIJA V BEOGRADU STALNO V ZNAKU UGIBANJA. Beograd, 20. novembra. Tudi po nedavnem pomirjenju med radikali se opaža živahnost med posameznimi strujami. Zelo dvomijo, da bo to pomdrjenje imelo stvaren uspeh. Pašičeva skupina kaže čisto obratno orientacijo v primeri z radikalnim centrom. Edino, kar je to pomnjenje prineslo, je sedaj to, da je nastala znosljiva atmosfera med obema radikalnima skupinama in da so poedini pristaši prišli v oseben stik in da izmenjujejo svoja mnenja. Opaža se, da se SLS vedno bolj nagiba k Pašičevim pristašem. V političnih krogih se govori, da dr. Korošec želi bolj kombinacijo radikalov z demokrati, kakor pa da bi šel z Radičem. Mislijo, da bo prihod Stjepana Radiča v Beograd prinesel več luči v samo situacijo, ki je po pomirjenju med radikali ostala še precej nejasna. RUDARSKA STAVKA V ANGLIJI. London, 20. novembra. Dasi je izglodale, da bo rudarska stavka končana, je v endar plebiscit med rudarji odločil proti temu. Zaradi tega vse z napetostjo pričakuje restanek rudarskih delegatov, na katerem se bo odločilo o tem vprašanju. FRANCIJA NE KONCENTRIRA ČET. Pariz, 20 novembra. Ministrstvo za vojsko demantira vesti nekaterih listov, da se koncentrirajo čete od Toulousa do Nargona. Prve priprave za oblastne volitve. Vlada je sklenila, da se na osnovi tega odlože seje narodne skupščine, tako da se more urediti nov proračun, ker bodo potrebni novi izdatki za vzdrževanje samoupravnih teles. Parlamentarni krogi se bavijo mnogo s tem vprašanjem in v poedinih klubih se dela na tem, da se določijo kandidati in ljudje, ki se bodo uporabili za agitacijo med narodom. Za volitve v samoupravne in oblastne skupščine je treba v narodu raztolmačiti kompetenco oblastne skupščine in način, kako se bo vršila procedura pri glasovanju. Te dni se bedo sestali vsi klubi, da razpravljajo o tem vprašanju in da stopijo v stik s svojimi glavnimi odbori ter da izberejo ugledne pristaše za to delo med narodom. Včeraj popoldne je bila v HS klubu konferenca, na kate-ma razšli in bodo med tem časom dajali svojim organizacijam navodila za delo, ki ga je treba izvršiti pred volitvami v oblastne skupščine. Prihodnji teden bo politično zelo zanimiv. Za živahnost bo poskrbel tudi Stjepan Radič, ki pride takrat v Beograd. Kakor zatrjujejo v dobro obveščenih krogih, se bo Stjepan Radie sestal z Uzunovičem in uredil z njim razna vprašanja, ki so še ostala med njima odprta, zlasti vprašanje o izpopolnitvi vlade. RADIČ V SARAJEVEM. Sarajevo, 20. novembra. Sinoči ob 6. in tri čet rt je prispel v Sarajevo Stjepan liadič v spremstvu dr. Šuperine in na- • rodnega poslanca Preke. Pred mestom so ga pristaši prisrčno pozdravili. Nato je odšel Radič v prostore Trebeviča, kjer je imel predavanje pred 200 poslušalci. Radič je imel bclj programski govor, to je o programu HSS. Govoril je nadalje o narodnem sporazumu, ki je prinesel v našo državo nov duh, odpravil nasilje in sistem strahovlade. To je velik uspeh naše politike, ali še so kraji, kjer se postopa barbarske. Bosna in Hercegovina trpi vsled slabih razmer. Mi težimo za tem, da dosežemo seljaško pravico in da jo izvedemo. Govori tudi o poedinih naših kulturnih in književnih delavcih in napada dr. Andjelinoviča. Bavi se b koncu tudi z agrarnim vprašanjem v Dalmaciji. Po Pašičevem govoru je bila skupna večerja. PRED PRIČETKOM TRGOVINSKIH POGAJANJ S FRANCIJO. Beograd, 20. novembra. V ministrstvu zunanjih poslov je bila sinoči konferenca. ki so se je udeležili delegati ministrstva za trgovino in industrijo, za kmetijstvo, ministrstva financ in zunanjih poslov. Na tej konferenci se je razpravljalo o pogajanjih za trgovinsko pogodbo s Francijo. Bil je sprejet predlog, ki bo tvoril bazo za ta pogajanja. Upnikom Slavenske banke! Velike, nepokrite izgube Slavonske banke, vsled katerih so terjatve njenih upnikov težko ogrožene, so tlale povotl, da se je osnoval nov Odbor upnikov Slavenske banke pod predsedstvom dr. D. Marušiča, gerenta Mestne hranilnice Ljubljanske. Naš namen je: nesebična zaščita interesov upnikov Slavenske banke. Naše stališče je: svoj denar naj žrtvujejo oni, ki so pri poslovanju Slavenske banke soodločevali in ki so krivi na njenih izgubah — ne pa oni, ki so zavodu zaupali svoj denar in ki imajo pravico, terjati cel ta svoj denar nazaj! Poživljamo upnike Slavenske banke, v kolikor nam svojih terjatev še niso prijavili, da nam dopošljejo pravilno podpisano pooblastilo z navedbo svojega natančnega naslova in svojih terjatev, da jih moremo zastopati pri merodajnih oblastih. Pisma naj se pošiljajo na naslov: Odbor upnikov Slavenske banke, na roke predsednika odbora dr. Marušiča, Ljubljana, poštni predal štev. 80. V Ljubljani, dne 20. novembra 1926. Za odbor upnikov Slavenske banke: Dr. D r a g o M a r uš i č, Dr. Roman Ravnihar, t. č. predsednik. t. č. tajnik. Mr Kmetska stranka in razvoj političnega položaja. Iz govora dr. Kulovca na občnem zboru Krajevne organizacije Kmetske Stranke v Mariboru. Pozvan, da izpregovorim besedo o političnem položaju, se omejim na to, da po svoje ocenim ulogo voditelja Kmetske stranke hrvaške in slovenske pri razvoju dogodkov zadnjih mesecev. Zdi se mi, da je politična skupina, -o kateri govorim, dosegla velike in trajne moralne uspehe. Pred nekaj meseci smo še stali pred reševanjem vprašanja složnosti hrvatskega elementa v narodni skupščini, ker je odcepitev dr. NAkiča od Radičevega kluba, ki je gotovo bolj plod spletk iz tretje strani nego delo Niki ca samega, vsaj po slikanju ie stvari v časopisju ogrožala veliiko avtoriteto Štefana Radiča in s tem veljavo hrvatstva in sel,višiva v narodni skupščini. Podpihovanje obstoječih ali nastajajočih razkolov v strankah je nepriljubljenejše četudi najgrše sredstvo političnega boja v parlamentih. Po dolgem zakulisnem boju se je ta stvar likvidirala, teko da o Nikiču danes sploh niikdo niti ne govori več, ter je hrvatska in slovenska Kmetska stranka postala za vsako akcijo dorasla, kar je eden izmed merodajnih političnih dogodkov vzadnjih mesecih. Bolezen iste vrste je prešla v vsej ostrini na najmočnejši, to je radikateki klub v narodni skupščini. Kaj je bilo na sivair.i, ali namen starega voditelja Pašiča, dia kljub fizični onemoglosti zopet zavlada ali kaj dru-y,ega ali oboje, o tem razpravljati je odveč, ker ravnokar čuj-emo o doseženi spravi, ktero je moral vsak .poanavatec naasmer z, verjetnostjo pričakovati, če se pomisli, kolika množina interesov posameznikov m skupin je odvisna .ovence je uloga kmetskih politi-čarjev izza zadnjih mesecev naravnost epohalna, kolikor se je poskušal o ja ort i vpliv .slovenskega elementa na tok pohtičnega iaz-voja. Ni merodajno, ali je večinska slovenska stranka dr. Koroščeva vstopila v vlado ali ne, važno je, da je potrebo pozitivnega sodelovanja oiicijelno izjavila in da je padlo načelo, da napredna in konservativna struja Slovencev ne moreta na vladi sodelovati, kar je vzrok globokega padca slovenske veljave zadnjih let. Danes smo v tem oziru čitali nekaj popolnoma novega iz pogovora, ki ga je imel dr. Korošec z ured. >Novostk in iz katerega .sledi, da se ne protivi dr. Korošec sodelovanju v isti vladi, v kateri je predstavnik napredne 'kmetske stranke Ivan Pncelj, kakor je isto prej izjavil o dr. Korošcu Ivan Pucelj in sam politični voditelj napredne hrvaške stranke Štefan Radič. Ni naša stvar, kdaj dr. Korošec hoče in more. Gotovo se je ob ča9u, ko je kmet Ivan Pucelj kmetski slovenski minister, posrečilo ustvariti razpoloženje, po k tereni vsaj mi več izključen skupen nastop slovenskih političnih stranlk: za skupne cilje Slovencev in države. In nič nemogočega An nedopustnega to ni, če se ozremo na politično situacijo v sosednih državah, kjer ikulturnejši ljudje iščejo na. principu zbiranja vseli razpoložljivih sil v velikih strankah ali koalicijah napredek in izhod iz nevarnosti v katere smo vsi zabredli po posledicah vojske še za dolga leta. Vzgled je v Avstriji Seipel in v Italiji Mussolini, če gledamo na tamošnji razvoj neupoštevajoči seveda nezgodno situacijo tamošnjega našega elementa v nacijonalnem oziru. Obiležje situacije pri nas je pa gotovo to, da je v veliki meri % uveljavljenjem kmetsice im po- hodu tudi med Slovence treznost m n ost. V tem znamenju in duhu naj se izvrši tudi občili zbor krajevne organizacije. Kratke vesti Poraz bolgarske vlade na nedeljskih volitvah se sedaj tudi oficielno potrjuje. Vladni kandidati so dobili samo 49 odstotkov glasov. Niti teror, niti votivne sleparije niso pomagale. , Velike koalicije v nemškem parlamentu ne bo, ker ,se je izjavila nemška Ljudska stranka proti njej. - Med Kubo in Uruguavcm so pretrgani di- cplivom ‘čisto pod Amerike. . Nemška vlada je predlagala angleški vladi odpravo medsebojnega vizuma. Bivši španski predsednik Romanones je pozval španskega (jf^torja Prima de Rivero na dvoboj. h,. = Nesoglasja med dr. Korošcem in Demokratsko zajednico. Celjski govor dr. Korošca je bil od voditeljev Demokratske zajednice precej neugodno sprejet. Predvsem zn me rja -jo dr. Korošcu, da ni niti z besedo obsodil dela današnje vlade. Voditelji Demokratske zrijednice se 'Visled tega baje, da bi SLS lepega dne nenadoma vstopila v vlado.in pustila Demokratsko zajednico na cedilu. Ker je Demokratska zajednica, oziroma točneje demokratska stranka, že enkrat doživeta tako razočaranje in .sicer tedaj, ko je vstopila HSS v vlado, se hočejo demokrati pred sličnim razočaranjem zasigurati. Zato so se vršili te dni mied dr. Korošcem in voditelji Demokratske zajednice številni razgovori. V teh razgovorih je dr. Korošec zagovarjal svoj : govor s tem, da je SLS glede taktike čo&ib | prosta in nevezana, govor v Celju pa da je I imel le taktičen pomen. Njegovo pojasnilo pa ni popolnoma zadovoljilo voditeljev De-' mokra teke zajednice, ki zahtevajo striktno ! ■ izjavo dr. Korošca, da ostane še naprej v ! i opoziciji. ■ — Kompromis med radikali se zlasti ži- ! ! vahno komentira v beograjski javnosti. Opo- ' zicijja je soglasno prepričana, da nitma ta \ . kompromis nobene trajne veljave, temveč ; da bi mogel imeti samo ta učinek, da bo , i eefitrum omilil poročilo anketnega odbora. Listi pišejo, da ni zatrdilom o iskrenosti kompromisa niti najmanje verjeti in navajajo v dokaz, kako je bilo, ko se je razcepila demokratska stranka. Še nikdar nista Davi-dovič in Pribičevič tako uljudno in prijateljsko občevala, .ko tik .pred razcepom demokratske stranke. Na zunaj je izgledalo, ko da sta najboljša prijatelja in najbolj trdna zaveznika, a je bil tedaj že razkol siguren. Ravno tako je tudi sedaj v radikalni stranki. Pašič in Uzunovič sta se na zunaj sporazumela, toda v resnici je vse pripravljeno, da se boj v radikalni stranki izvede do konca. Bije se odločilna bitka, če bo Pašič definitivno izgubil vodstvo stranke ali ne. Razkol v radikalni stranki pa je po mnenju nekaterih listov neizogiben. V zvezi s tem že tudi vstajajo .nove kombinacije. Zlasti govor, da bi se v slučaju razkola v radikalni stranki centrum združil z demokrati, jova-n.ovičevci in drugimi skupinami ter bi: se tako ustanovila nova velika vsedržavna stranka, dočim bi se pašičevei združili s samostojnimi demokrati. Tako bi dejansko imeli samo dve stranki. Koliko je resnice na vseh teh kombi nacijah, bodo dogodki v kratkem pokazali. i = Boj za madjarski prestol je izbruhnil vsled skorajšnjega vpoklica magnatske zbornice, ki bo za izvolitev niadjarskega kralja najbolj merodajna. Baron Baiuffy je še ved-! no v Budapešti in propagira po naročilu rumunske diplomacija personalno unijo z Rumunijo. Za kralja naj hi bil izvoljen Al- breht IIab-sbur&kii, ki bi o princeziVnJo Heaaio. T-© o- viti, da 'Se je večina rudajev izjavila proti vladnim predlogom. Končni oficielni rezultati najbrže ne bodo znani še pred konferenco delegatov, ki se sestane v petek. Tajnik rudarske strokovne organizacije Cook je izjavil, da so rudarji z večino najmanj sto-tisoč glasov glasovali proti vladnim predlogom za sporazum. Vsi veliki rudarski revirji -razA Yorkahire-a so glasovali proti. Minister za rude je odklonil prošnjo posestnikov rudnikov m Waleaa in škotske, da se dovoli zopet izvoz premoga. — .šef afganskega glavnega štaba v Moskvi. V Moskvo je prispel Muhamed Arar-kan,' šef generalnega štaba afgansko vojske. Obenem ž njim sta prišla tudi novi afganaki poslanik v Moskvi Mirza kan ;in novi atgan-ski vojni ataše. Namen njih prihoda je, da piouče organizacijo sovjetske vojske An da pripravijo' tla za garancijski pakt med Rusijo, Turčijo, Perciijo in Afganistanom. i pod krono sv. Štefana. Zato tudi treba vse A. P. C.: ZAČETKI KMETIJSKEGA ŠOLSTVA NA KRANJSKEM. (Konec.) Prva kranjska deželna kmetijska^šola je bila šneperska gozdarska ^s«|a F u r I a n. Kot Vodil jo je že omenjeni V. B o d e n s t e i_n , kot drugi učiteli ie bil nastavljen vSd-jani'Io h ey e r^" ^Tvod,' kake. naj ravnajo posamezni kmetje m cele soseske /■ gozdom« (1889). , . ,......... nvo- Šola je bila otvorjena 1. oktobra t -■ ečaj je bil razdeljen 4 pol- letni šolski tečaj f let ja. Poučevali so: a) gozdarsko in osnovne pojme zemljemerstva, b) gozdaa sko rastlinoznanstvo, c) znanstvo o naji« nejšlh gozdu škodljivih^ in .koristnih ztvai in naravoslovje lovskih živali, č) nauk o t su d) kako je treba z gozdnim lesom ravnati e) lovski nauk, kako se goji divjačina, f) gozdno varstvo in g) vaje v risanju ,n p.- o K. L a n t hi e e i, Franjo Kaučič iz bi. Vida in vipavski advokat dr. iSpazaapa so se živo zanimali za ustanovitev vinarske in sadjarske šole na Vipavskem. Na deželnem zboru Kmetijske družbe -novembra 1869 je izjavil grof Karel Lain-thieri, da je pripravljen dati na razpola go svojo graščino Slap pri Vipavi za vi iransko in sadjarsko šolo. V deželnem P*o računu m 1. 1870. že najdemo dve postavki za to šolo, An sicer postavko 600 gld. za štipendije, ki se je pa zvišala s proracunom deželno-ku 1 turnega zaklada na 1562 gld. (>u štipendij po 150 gld., ostanek pa za učne pn- | 0Zmfeva je zdaj hitro napredovala. Leta 1870 ie podpisal Lanthieri izjavo, da pre-nusti svojo graščino za 80 let deželi Kranj,skl v porabo 8. aprila 1873 pa j© sklenil deželni odbor končno pogodbo z Lanthieri jem. Po kateri je dežela prevzela v oskrbo vso graščino, obstoječo iz gradu, dveh gospodar - - • ■ nad 28 oralov zemljišča. De žela ne bo plačevala najemnine, vendar pa nvora vse zemljišče soli dostojno obdelnvati in izplačati LanthierLju čisti dohodek. Tudi ministrstvo je prišlo na pomoč in dovolilo ustanovno podporo 3000 gld in vzdrževalno podporo 2000 gld za dobo petih let. Tatko je bil obstoj šole zasiguran in 18. septembra 1873 je biki slovesno otvorjena kot deželna inarska in sadjarska šola. iPoiuk je trajal dve leti, učni predmeti »o bili: naravozuanstvo, vinarstvo in kletarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, sviloreja, čebelarstvo, splošno kmtijstvo v kolikor je potrebno, da dobi učenec kratek pregled kmetijstva, knjigovodstvo, risanje, nadaljevanje učnih predmetov ljudske šole in veronauk. Vodja šole na Slapu je bil Rihard Dolenc (roj. 1841), umrl 1919). Poučevali »o U Josip Kristan (1873-1875) Franc Žepič (1875-1878), Gustav Pirt (WTO do 1882), Andrej L e na r c.i c (188-. 18 ) •in Viljem R oh rman (od 18H4). Za gojence je bilo ustanovljenih osem sti-nFiid.il i>o 120
rerh kmetijskih a. ,^P ^ itl na 0bčnen» i__________________________ ^^ Knietijeke družbe 1876. leta je moral i .. >J!if utiron Karel Wurzbaoh ugo- ,r,aščino Grm pri Novem mestu m jo preuredi za šolske svrhe kupno pogodbo z dne 18. marca 1886 je kupila kranjska dežela od A. V. Smoleta graščino Grm H0.44ii gld. . . 1886. je Slapenska šola je_ preuehala^ kmetijska bila otvorjena današnja štirideset let. Sola »a Grmu. Zdaj i^amrn razvijala in Kako se je soh. ■ k,rai,ko že uspehe njenega ^ ^ kmet].jgki av6t-opisa! ''Je.' J^kal i c k y* '" ‘ nr.o tudi peto desetletje doba uspeš-deila v korist slovenskemu kmetu. iovM^upanfe, ^ dobimo'krneti Solo, se nam je daleč skrilo . Program in uredba drž. kmetijske^ Sode - “ - mestu. Samozaložb®, v na Grmu v Novem Ljubljani 1923. Kokalj Marijana: Beograd je proslavil našega lirika — Simon Gregorčiča. V poslopju nove univerze je predavafe go- ■ spodiična profesor Ljubica Jankovič o našem liriiku — Gregorčiču. »Narodni univerzi tet«, odgovarja naši ljudski univerzi in prirejajo vsaki večer poljudna znanstvena predavanja s sodelovanjem, najboljših znanstvenikov. In tako se je spomnila dvajsetletnice emrti 'našega slavčka tudi Srbkinja in opisala, orisala v mehkih besedah njegovo življenje, njegov križev pot, njegove muke, trpljenje, njegovo veliko, čisto, iskreno ljubezen in njegove lirične pesmi. Izmed pesmi je navedla v skladu is pesnikovim življenjem »Planinsko rožo, Oči, Znamenje, Sočo, Tožbo ujetega ptiča, V celici, Lastovke, Človeka nikar, Nevihta, Moj črni plašč, Samostanski vratar, 'Daritev. Kako gia je globoko doumela, je značilen njen vzklik: »Nam se zdi čudno., da so misli nekaj nepravilnega njegovi nasprotniki v njegovi čisti liriki.« Lirik je, pevec je, prerok. Njegova Jjubav je domovina — žalostna vdova. Kako ji pe-va, kako jo kliče, kako on sanja: »Bog živi vs eSlovence — pod streho hiše enex Njgov.i stihi so skladni, narodni, duševni; nje čita rad vsak intelektualec, .vsak pri-prost človek. A Gregorčič je delil usodo vseh slovenskih pesnikov — umrl je rano in v bedi. .Predavanje profesorice nam ga je priika- i zalo kot najmahlkejšega jugoslovanskega li- i rika, najbolj ^priljubljenega, največjega. Iz- ' bor pesmi kaže tudi, da je predavateljica sa- i nia nagnjena k 'tej bolestni liriki, k svelo-boli (Weltschnierz) in da je bila skoraj nekoliko prepesimistična v svojih 'izvajanjih. Iz V9ega pa drhti njeno globoko sočustvovanje do duhovnika-pasnlka, ki je nosil težko obljubo celibata. Njenem naravnem življen-skem nazoru je nekam tuj, da ne rečem bolesten »črni plašč«, ki ga ovija in odvaja iz resničnega življenja. Kako lepo je .omenila njegove simpatije do dekleta (kobaridske učiteljice) ,in kako se ji je zdela 'ta ljubav nekaj visokega, lepega. In kakor refrain se je vračala ist.a misel: »Bil je le človek, četudi je bil katoliški duhovnik.« Pokazala je tudi njegovo sliko. Kako čudno nam je bilo Slovencem, bo smo čuli od Srbkinje globoko razumevanje našega garaškega slavčka. Lahko smo srečni, da imamo poleg Prešerna, Aškerca tudi Gregorčiča. In lepo je, da se zbližujemo s Srbi ravno po naših velikih mažah in njihovih delih; ker literatura je blesk, odtis duše vsakega naroda. Gromovit .aplavz je nagradil predavateljico za njen trud in pa ljubav, s katero je prikazala našega lirika. Navzoči Slovenci simo ji dvojno ploskali, pokazala je del naše slovenske duše, naše boli, ki gori dotlej, dokler ne bo ponovno tekla krvava Soča. Dotlej tudi ne bo mirno pod cipresami pevčevo srce, srce našega ljubljenca Gregorčiča. Kokalj Marijano: Južna Srbija. Francosko predavanje prof. Lorranta. Profesor Lorant, velik prijatelj Srbov in poznavalec orientalskega življa, je posetil pretekli teden Južno Srbijo z namenom, da se v ,istini nagleda monastirjev, fresk, pokrajin in naroda, kateri živi tam, kajte vse mu je bilo več ali manj že znano .iz raznih spisov, posnetkov. In kar je videl na jugu naše domovin, ga je tako zadivilo, da je vzkliknil navdušen: Vaša Južna Srbija je zibelj vaše kulture, vaš najlepši in najmogočnejši spomenik slavne prašlosti in vsa Evopa vas lahko zavida za toliko narodno bogastvo. Niti Francozi, niti Angleži nimajo takih spomenikov, kakor jih imate ravno vi! Našteval je razne spomenike in prešel na slaroslavno Kosovo polje. Tam je zemlja črna, rodovitna, a vaše kolonizacije so nekaj neverjetnega. Razdelili ste jo na dobrovolj-ce in jih pustili že 6. leto brez pitne vode. tvmet orje z lesenim plugom, bajtica mu je iz blata — zadovoljen je, a to ni dovolj. Polja Južne Srbije bi zamogla živiti do 8 milijonov ljudi, a vi se ne menite za izkoriščanje zemlje. Vi niste gospodarji, organizatorji kolonij — je vej medsebojno strankarstvo. Staroslavm Ohrid, Bitolj, Prizren itd. propadajo, ker nimajo prometnih zvez — ali ne žalujete za bizantinskimi palačami, skrivnostnimi monastiri, ki jih razdira zob časa? Ni ne smisla, ne duha. In Stobe? Od kolosalnega kolodvora, ki sliči našim pariškim —- Grodsko — in ki je i izoliran sredi nekaterih kočic, je dobro uro j vožnje do Stobe. Med svetovno vojno so jeli j Nemci izkopavati to mesto, ki kaže sledove j grške in rimske kolonizacije. Rimska je zopet ločena v antično ali pogansko in krščansko. In tu so mramorni stebri, kapiteli, mozaikih«, bazilike, amfiteater ves iz miairimiarja, kjer nosi vsak sedež ime lastnikovo itd. itd. A tiho je tu kakor v grobnici, nihče ne dela, ker ni kredita! Ali ni strašno? Vsa Evropa nima take historične najdbe in sem bi romali vsi, celo Amerikanci, da si ogledajo vaše bogastvo, vašo srečo. Predlagal sem, da naj se uporabijo kaznjenci pri izkopavanju. A kaj bo, bomo še vi-ueli. Narod je tu najbolj čistokrven, lep, ponosen, inteligenten, gostoljuben. Hotel sem fotografirati devojke, okoli 4000, ki so plesale kolo, a se niso pustile. Potem sem nagovarjal najlepšo, ki je z menoj jedla in pila, a o slikanju ni hotela ničesar čuti. Ko ji je bilo dovolj nadlegovanja, mi je rekla ljubko: »Ali nisem jaz sama slika?« Potem je govoril o pogostih kraljevih po-setih v Južno Srbijo. In zakaj tudi ne, saj naš kralj je nacionalen kralj in narod prihaja k njemu s svojimi težnjami. In kolikokrat reče kralj nevoljno k svojim spremljevalcem: »Za što?« in pa: »Kotirajte!« Cesto telegrafira kralj kakemu velikemu županu: »Obiskal bom ta in ta .samostan.« Veliki župan odgovori: »Nema putal« In kralj? On depešira: »Napravite pot!« in v naglici je pripravljena pot s pomočjo kulu-ka za kralja. Kralj gre, a pot ostane ... Južna Srbija je lepa samo uprava je pod vsako kritiko, o gospodarstvu se pa sploh raje molči... Obiskal je ludi Presbansko jezero, kjer je služil sivolasi mož kot dobrovoljec v francoski legiji. Oči so mu žarile, glas drhtel, on je res z vso dušo prijatelj Srbov. Ne vidi samo krasote, temveč tudi naše hibe in pred vsem ono, kar je lastno nam Slovanom — nekako mlačnost, ko smo dosegli tisoč let željeno svobodo in našo neorganizatorsko politiko. Rekel je, da je treba i Srbom več nacionalnega idealizma. Tujci morajo priti, da nam odpro oči. Prosveta. Pianist prof. Anton Trost .bo igral na .simfoničnem koncertu, ki ga priredi dr. Josip Čerin z Muziko dravske divizijske oblast i v pondeljek, dne 22. novembra Beethovnov iklia-i virski koncert v c-molu. Glasbeni kritiki in esteti prištevajo to Beethovnovo delo mied ‘ 'največje umetnine svetovne glasbene liten®-j ture. Klavirski koncert v c-molu je bil napisan v Doblingu pri Dunaju leta 1800, p.očetne ' skice tega dela pa datirajo že iz leta 1797. j Umetnik Trost bo brez dvoma podal to umetnino z njemu lastno umetniško in .tehnično popolnostjo. Spremljevanje tega klavirskega , koncerta, ki nosi navadno ime: Grand Con- cert op. 37, spremlja orkester dravske divizije, pomnožen z godbeniki Mariborske voj-i ne muzike. 'Predprodaja vstopnic v Matični ; knjigami. i REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. I Drama. j Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota 20. novembra: »Drugi .breg.« Delavska predstava pri znižanih cenah. — 1 Izven. i Nedelja 21. novembra ob 15. uri popoldne: »Skopuh.« — Izven. Pondeljek 22. novembra: Zaprlo. Torek 23. novembra: »Slaba vest.« — Red B. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sobota 20. novembra: »Sevilski brivec.« Gostuje Rudolf Bukšek. Red E. Nedelja 21. novembra ob 15. uri popoldne: »Tannhauser.« Ljudska predstava pni znižanih cenah. — Izven. Nedelja 21. novembra ob 20. uri zvečer: »Terezina,« opera. — Izven. Pondeljek 22. novembra: Zaprto. Rossini: »Sevilski brivec.« Danes zvečer se poje v operi brez dvoma najboljša koimiič-na opera svetovne glasbene literature »Sev.i'1-eki brivec«, v katerem sodelujejo v glavnih vlogah ga. Lovšetov«, g. Rudolf Bukšek kot gost ter gg. Banovec, Betetto in Zupan. Predstava se vrši za abonente reda B. Yr drami je danes zvečer prva delavska predstava pri znižanih cenah in sicer »Drugi breg«. Začetek predstave je točna ob 8. uri zvečer. Pasetnike nedeljske večerne predstave v operi opozarjamo, da se začenja opereta »Terezina« tokrat izjemoma ob 20. uri in to vsled tega, ker se popoldne poje velika Wagnerjeva opera »Tauinhiiuser«, ki konča žele ob poj 7. uri zvečer. Drama igra popoludne ob 3. uri Molierjevo komedijo »Skopuh«. Iz krogov gledaliških abonentov je prejela uprava Narodnega gledališča v Ljubljani pritožbo, da se je v zadnjem času ukoreninila tako v drami kakor tudi v operi navada, da se posamezni posetniiki pri odprti sceni med seboj polglasno pogovarjajo. Redni obiskovalci gledališča prosijo v svojem dopisu upravo, da primerno opozori dotičnike, da to govorjenje v bodoče »puste, ker sicer motijo potek predstave. Uprava prost, da se to upravičeno zeljo splošno upošteva. Nedelja v Narodnem gledališču. V nedeljo, dne 21. t. m. so v ljubljanskem Narodnem gledališču tri predstave in siicer popoludne ob 15. uri se poje v operi velika Wagnerjeva 'Opera »Tannhauser« v kateri nastopijo naše najboljše moči. Naslovno vlogo poje g. Knittl, Elizabeto gna. Žaludova, Venero ga. Thiierry-Knvcnikova in pastirčka ga. 'Ribičeva. Moške vloge so v rokah gg. Holodkova, Janka:, Kovača, Mohoriča, Rumplja in Zupana. Opero dirigira ravna tl j g. Polič, režijo vodi g. Zdenko Knittl. .Predstava »Tannhauserja« je ljudska in veljajo za njo znižane cene. 'Začetek točno ob treh popoludne. Občinstvo opozarjamo, da .točno zasede svoja mesta, ker je overtura :k Operi pravi glasbeni biser in se izvaja po našem orkestru z izredno eksaktnostjo. Ob istem času popoludne se v.prizori v drami Moliierjeva komedija »Skopuh«, ki je pri vseh dosedanjih predstavah .izredno zabavala pasetnike. Glavno vlogo »Skopuha« igra dovršeno in drastično g. Rogoz. Ctetale glavne vloge so v rokah ge. Medvedove, gne. Mire Danilove in gne. Vide ter gg. Drenovca, Pečka in Povheta. Zvečer ob 20. uri pa se poje v operi Straussova opereta »Terezina«, kuje snov je zajeta 'iz Napoleonovega, življenja. Začetek večerne operne predstave je izjemoma nastavljen na osmo uro zvečer. Predprodaja vstopnic za vse 'te predstave .pri dnevni blagajni v operi. MARIBORSKO NARODNO GLEDALL1ŠČE. Repertoar. Sobota, 20. novembra ob-20. uri: »Pagliac-ci« in »Bastien in Bastienne«. Ab. B. Nedelja, 21. novembra ob 15. uri: »Veronika Deseniška«. Znižane cene. Nedelja, 21. novembra ob 20. uri: »Lepa Helena«. Premiera. Knjlževmost. Popolna razprodaja tudi na obroke vseh predmetov, damske, moške in otročje konfekcije, dežnih plaščev, klobukov itd. se vrši pri tvrdki O. Bernatovlč, Ljubljana, Mestni ti t štev. 5. Le v prvem nadstropju. Vhod samo skozi vežo. Prodaja se pou nakupno ceno. j Cankarjevi zbrani spisi. Dne 1. decembra pride v knjigamiško prodajo IV. zvezek Zbranih spisov .Ivana Cankarja. Zvezek obsega »Knjigo za lahkomiselne ljudi« in roman »Tujce«, uvod in opombe je napisal dr. Izidor Cankar. Odjemalcem, ki so naročili celotno zbirko dostavi knjigo Nova založba v prvih dneh decembra. Guy de Manpassant, Povesti iz dneva in noči. Preložil Janko Tavsez. Prosveti in zabavi 14. zvezek. Ljubljana 1926. Založila Tiskovna zadruga. Strani 158. Bros. Din 30.—, v platno vez. Din 40.—. —• Guy de Manpassant je za Zolajem glavni predstavitelj naturalistične šole in zavzema v romanu čisto posebno mesto. Njegova dela imajo klasičen značaj. Glede na obliko in jezik je eden naj večjih francoskih pisateljev. Kaj rad opisuje pikantne prizore iz človeškega življenja, še posebej nagnjenja nežnega spola k nezvestobi, ali nikdar ne zaide pregloboko. giblje se med najrazličnejšimi sloji in nam predstavlja vse raznovrstne tipe, ki jih je v življenju spoznaval. Največ sile in duhovitosti predstavljajo njegove novele. Manpassanta v slovenščini ne poznamo. O. Župančič Je prevel »Lfepega strička«, popreje pa je izšlo nekaj njegovih novel. »Povesti iz dneva in noči« prinašajo 19 novel, ki jih je jako lepo prevel J. Tauzes in v prav lepi opremi izdala Tiskovna zadruga. Knjigo toplo priporočamo vsem našim knjižnicam pa tudi posameznim ljubiteljem prijetnega lahkega čtiva. Ne gre brez blamaže. »Delavska politika« silno rada deli lekcije na levo in desno. Pri tem ji pa dostikrat spodrsne, da trdi reči ki niso resnične. Tako je napadla ministra Puclja, češ, da ni izvršil svoje grožnje in demisioniral, ker je bil proračun poljedelskega ministra znižan za 75 odstotkov. Taka je torej seljaška politika naših seljaških strank, zaključuje »Delavska politika svojo globokoumno lekcijo. Nerodno pa je to, da poljedelski proračun sploh ni bil znižan, temveč zvišan. Kaj pa če bi mi dejali sedaj: Taka je torej modrost pre-modre »Delavske politike«? Georgee: Mrcvarstvo. V piedzadnjem članku sem pri »Maschinen-rostbraten« pozabil na nazvanie »bržola v kozici«, ki naj bi bilo po mojim v slovenščini veljavno za strokovno ime označene J~di. b pndevkom »v kozici« označajo Primorci (po italijanskem vzorcu) sploh jedi, dušene v zakriti posodi; tako tudi »krompir v kozici«, ki ga mi imenujemo »pražen krompir«. V nekaterih kuharskih bukvah se tudi Piše, da »mast«, oziroma nekatere jedi, ki na masti delajo, »pokajo«. S tem je sicer da- nri umH II6toCno’ povedano, kaj ušesa Slišijo besedo \Wn0Bti> ni pa re6eno (namreč z človek lahke* 9e pri takem >P°kat»ju« človek lahko oP^e ali L KajU mast ^ nemško »das Fett«) je po mojem edino prava slovenska beseda »mass* ^ bo že taka £j?,ka- “kaj mas je'pravzaprav pri nas ^Mteohen samb svinjska ali prašižj‘ ,lnagt in nism« n? ~ poleg masla ~ “kmo bili ; " a vajeni. Podobno je na primer tudi škf »Rotbeer° Jng°da’ ki Se P praV‘ P° ne,n' ško »Kotbpere«, a je v siovenskem pridevno določilo »ideča« nepotrebno, kakor je nepotrebna pri »borovnici« pridevno določilo ško i je £lg a’ 86 ji pravi po nem-mo ^'varzbeere«; enako j6 »malina« sa- poka sam« >robld^lca< p» ®rna itd. Mast ne .. ampak tudi štrka, kar iP nrorei Kozo. i emu »p0jcanjU< 02iroma »pokanju« in stekanju masti skupaj pa se pravi po slovensko prav edno in točno »cvrkanje«, kar »D™ »Pikanja«, temveč tudi učinek tod i MaS ,arei. >cvrka«, kakor cvrkajo 1 jajo. hobotniee al' slpe> kadar se priprav- | Po nemškem vplivu se govori tudi v ku- i harskih knjigah o »mesu« limone, pomaranče ali oranže, in celo o »mesu« hrušk, jabolk in drugega domačega sadja. Tega »mesa« v slovenskem prav nič ne potrebujemo, Kajti po naše se pravi temu mesu »sredica«, da se razloči od lupine, kakor razlikujemo tudi pri kruhu »skorjo« in »sredico« in nam ni treba hoditi k živalskemu telesu po prispodobo ter celo pri sadju govoriti o »koži« m »mesu«. Ker govorimo že o kuharstvu, se nam zdi potrebno izpregovoriti tudi 0 besedi »krepčilo« ali »okrepčilo«, la je pri nas silno priljubljena, kakor so priljubljeni vsi izrazi ki so kolikor mogoče napačno narejeni in se zato drze s tako stanovitnostjo in energijo s kakršno bi lahko povzdignili gospodarsko stanje naše države na nivo Zedinjenih držav Severne Amerike. Kdo je ti dve besedi napravil, ne vem; kdor pa jih je, se gotovo baha, da so plod njegovega tridesetletnega zivl.jenskega dela> kajti za »brihtno« glavo • f i naimanj toliko časa, da porodi in iznebi take pohabe. »Sich starken« ali »stiir-ken« se pravi po slovensko »krepiti se« ali »krepiti« koga ter »krepčati se« ali »krepčati« koga. (V slovenskem delamo majhen razloček med »krepiti« in »krepčati« »Kreni« ieBdin0Vek .n--pl; v-jSPrrtTl krepe« pa le z jeujo m pijačo.) Nikoli nihče pa do zdaj še m govoril ne pisal »krepčiti«, kajti tak glagol je popolnoma nemogoč. In edino iz tega nad vse pogrešno napravljenega glagola se da napraviti samostalnik »krepčilo«, oziroma »okrepčilo«, ki je seveda tako napačen, da bi se ga pred vojno že abiturijentje otroškega vrtca sramovali, če bi jih kdo avtorstva samo sumil, kaj šele dolžil. In vendar se vleče ta «Paka kar naprej in nikogar ni, da bi udaril po tem, dasi imamo precej takih ljudi ki so ne samo poklicani, temveč tudi izvoljeni za to. Edino mogoča samostalnika iz glagolov »krepiti« in »krepčati« z obrazilom >-lo« sta »krepilo (okrepilo)« ter »krepčalo (okrepčalo)«. »Rost« (ital. gratella), na katerem se pečejo razne stvari naravnost nad ognjem, ime-nujejo kuharske knjige »mrežo« ali »mrežico«. »Rost« se imenuje tudi tisto železje, skozj kateri se v peči ali Sledilnem ognjišču od žerjavice pepel osipa. Temu »Rostu« se pa prav gotovo ne more reči »mreža« ali »mrežica«, ker tej ni niti podoben niti narejen ali pleten iz žice, kakor je (v prvotni obliki) prvi. Za »Rost« nimamo slovenske besede, ki bi bila skupna za oba pomena, pa tudi za vsakega posebej ne, kajti tudi »mreža« ali »mrežica« za »Rost« za pečenje se mi ne zdi pripravna beseda, dasi je za silo uporabna. Veliko čednejši pa se mi vidi za oba pomena izraz lesea (lesica), to je pomanjše-valnica besede »tesa«, kajti prvi »Rost« je veliko bolj podoben miniaturni »lesi« nego »mreži«, drugi pa še celo. Kaj je »lesa«? »Lesa« so lesena vrata v lesenem plotu ali v leseni ograji. Da je bila prvotna »lesa« lesena, je jasno. Vendar pa se je beseda »iesa« tako osamosvojila, da pravijo v krajih, kjer je ta izraz doma, tudi železnim vratom v železni ograji lesa, dasi ni trohice lesa v njih. (Enako je pri »svinčniku«, ki je bil prvotno res svinčen, danes pa o svincu ni pri njem niti duha.) Besedo »lčsca« za »Rost« sem izvedel od znane slovenske literarne delavke v Trstu, ki mi je povedala, da jo rabi v svojem gospodinjstvu in da jo je uvedla tudi pri svojih prijateljicah in znankah. Jaz bi jo priporočal, zlasti ker ustreza obema pomenoma za »Rostc. Prihajam h koncu. Članki so se zavlekli bolj, nego je bil moj namen, kljub temu pa so v marsičem pomanjkljivi. Zlasti sem se prav malo dotaknil slovenske sintakse, ki' je postala še bolj neslovenska nego besedotvor-je, toda o tem bom morda pisal kdaj drug-krat in pod drugim naslovom. Preden kon- čam, naj omenim še naše pravopisje. Odkrito se lahko reče, da enotnega pravopisja nimamo in da je vsak, ki ima s pisanjem opraviti, v veliki zadregi, kako naj se ta ali ona stvar piše. Nujna potreba je, da dobimo obširen slovenski pravopis s pravili in abecednim seznamom raznih izrazov, ki pa naj bo obvezen pravopis za vse. »Slovenski pravopis« dr. A. Breznika je prav gotovo nezadosten, toda niti tega se ljudje ne držijo. O slovenskem pravopisju tukaj pisati, ni moj namen, kajti, če prav odkrito povem, ga niti ne znam. Omeniti hočem le pisanje nekaterih lastnih imen, francoskih, angleških itd. ter slovanskih — da, slovanskih. Kolikokrat so se že čitala n. pr. na slovenskih lepakih imena slovanskih mož, ki so bila tiskana z nemškim ali francoskim pravopisom; na primer: Rachmaninof! namesto Rahmaninov; Tschai-kovvski ali Tchaikovski namesto Čajkovski itd. Ako se takemu ravnanju reče samo sramota, je skoraj pohvala. Tuja, neslovna lastna imena naj se pišejo kakor v originalu, pri sklanjanju pa naj se med sklonovo končnico in nominativom Izstavi vezaj (-). Sklonova končnica pa bodi prvotna, ne podaljšana; rodilnik od Verlaine bodi Verlaine-a (ne Verlaine-ja, kar nekateri delajo, a je popolnoma napak), Hugo-a (dasi se izgovori: »Ogo(j)a«), Dumas-a (dasi se sme izgovoriti: »Diimasa« in Diima(j)a) itd. Isto veljaj za angleška lastna imena. Drugače pa je pri romanskih (španskih, portugalskih, italijanskih in romunskih imenih na -o ali -u 'ter na -a. Ta imena natj še pišejo v nominativu kakor so, sicer pa naj se sklanjajo kakor grška ali latinska imena brez imeuovalnikovega obrazila po slovensko. N. pr. Casapiccola, Casapiccola, Casapiccolu itd.; Mussolino, Mussolina itd.; Avarescu, Avaresca itd.; toda Cesare, Cesare-a, Corte, Corte-a itd. (Dalje.) Dnevne vesti. RDEČI KRIŽ ZA POPLAVLJENCE. V zadnjem času j© oblastni odbor Rdečega križa razdeljeval že drugič izdatne zneske poplavljencem v srezih Logatec, Kranj in Ljubljana okolica. Delitev so izvršile v ta namen sestavljene komisije po seznamih, izgotovljenih na podlagi uradnih ugotovitev in predlogov ter s pomočjo lokalnih činite-ljev, ki so tudi prevzeli odgovornost, da je prišla podpora v roke potrebnim poplav-Ijencem. ©ne 16. t. m. je šla komisija sestoječa iz gospodov areskega poglavarja, sreskega ekonoma in odposlancev oblastnega odbora Rdečega križa v Polhovgradec, kjer je razdelila znatne zneske in nekaj obleke med poplav-ljenice občine Orni vrh in Polhovgradec. — Ljudje so s hvaležnostjo sprejemali danove Rdečega križa ter kazali veliko zaupanje tej človekoljubni organizaciji. Saj se je pa tudi Rdeči ikriž takoj v začetku poplav z vso vnemo poprijel dela, -da vsaj nekoliko olajša bedo nesrečnim, poplavljenem. iSlovenska javnost je po večini umevala stremljenje in vzvišeno akcijo Rdečega križa ter pripomogla z lepimi prispevki. Vendar jih je pa mnogo, ki v svojem sijajnem gmotnem položaju niso mogli pojmovali bede poplavljencev ,in niso razumeli ogromnega človekoljubnega dela Rdečega križa;. Odprite roke, -odprite srce! Nihče nima pravice uživati blagostanja, ako nima v svojem srcu čuta ljubezni do trpečega braita. Pisarna Rdečega križa je v \Volfovi ulici štev. 5, položnica štev. 11.862. AMERIKANSKI ROJAKI ZA NASE POPLAVLJENCE. Uprava lista »Glas naroda« je nabrala med našimi amerikanskimi .rojaki za poplavljence v Sloveniji, znesek 106.50 dolarjev, katero vsoto je izročil gospod Rems oblastnemu odbora Rdečega križa. Kakor vsi ostali pri nas nabrani prispevki se porazdeli tudi ta znesek med najpotrebnejše poplav-Ijence :iz Slovenije na licu mesta ‘im na podlagi uradnih ugotovitev. AmerikanSkim rojakom izrekamo najprisrčnejšo zahvalo za njih požrtvovalno pripomoč in jih pfosimo nadaljne [naklonjenosti. Njihovo darilo mas veseli tembolj, ker .so pokazali, da tudi dolgoletna odsotnost iz domovine in velik® oddaljenost nista iztrebila iz njih src ljubezni do domače grude in do svojih rojakov. Oblastni odbor Rdečega križa. NAŠI TRGOVCI ZA POPLAVLJENCE. Oblastni odbor rdečega križa je prejel od gremija trgovcev znaten prispevek 22.150 Din v gotovini in poleg tega tudi še večjo količino raznega blaga in živil, kar je gremij nabral med svojimi Slani. Tudi ti darovi v denarju in blagu se, kakor vsi ostali pri nas nabrani prispevki za poplavljence, porazdele izključno za najpotrebnejše poplavljence v Sloveniji, gremiju trgovcev pa se najiskre-neje zahvaljujemo za požrtvovalno posredovanje, darovalcem pa za njihove darove. Ljubljanski oblastni odbor Rdečega Križa. UPOKOJENCI BREZ POKOJNIN. iZ ozirom na članek v »Jutru« z dne 18. t. m, s katerim poživljajo kronski ujjoko-jenei na pohiranje milodarov, prosijo tudi vsi oni, ki so upokojeni, a čakajo na pokojnino že do pol leta ;in več, da -Ma-ria«. Kmalu nato se je parnik potopil. — ^Eksplozija 30 5 cin granate. Iz Milana poročajo: Umirovljeni 64-letni general Karl je ksplodirala 30.5 centimeterska granata. V Okrožju več sto metrov je bilo vse uničeno. Dvanajst oseb je bilo ubitih, 5 pa težko rapje- najnovejši gumijasti plašči inaisnjati jopiči« Gričar&Mejač Šelenburgova ulica štev. ,3 - Novi odvetniški red- Te dni se je vršila seja sekcije zakonodajnega odbora za novi odvetniški red. Načrt je bil po daljši disku- fc^L8Istenjev6aini pri kotarski oblaati. Predvčerajšnjim se je zglasila pri totamkiob a-sti v Zagrebu deputacija Stenjevčanov, ki hfc-feio Sopiti v starokatoliško cerkev. Deputacija ni bila sprejeta, ker se «Prele™| stranke v sličnih zadevah samo naročeno pa je bilo, da naj srodo zopet ter prinese seboj glede» oseb, bodejo prestopiti, davčne iz-kaae, P ®. katerih se jim bo odmerila 'taksa. Stenj pravijo, da vat ra ja jo pri svoji namen ter bo do stvar na vsak način izvedili. Razpisano je mesto pisarniškega oiioi- ianta ali pomočnika-zvaničnika pri okrajnem sodišču v Ribnici. Prošnje je vložiti do dne 10 decembra pri predsedništvu okrožnega V^ar£bev Premešan je ot Na kakšen način se ji je uzgala obleka), m Xm-U državne službe. Davčni izvrševalec pri davčnem uradu v Litiji Martin Juvan je imenovan za sodnega slugo pri okraj sodišču v Litiji pomiožni sluga v Marenbergu pa za sodnega slugo pri okrajnem sodišču v Logatcu^ik Exner umr, Na I)umju je umri te dni v 78 letu fizik dv. svetnik in vpokokoni univerzitetni profesor dr. .Franz Exner. Bil ie sin slavnega romanista Adolfa Exnerja. Kolen ie bil 1 1849 kat sin znanega organi- zalOTja šolstva. študiral je na Dungu, Cun- hu in Wiiraburgu. Leta 1874 se }e namia tiral na Dunaju za fiziko. Oti leta 188o dalje — Kosti sv. Alojaija se prepeljejo dne 26. t. im. iz Oastiglion della Stigliare v ltimi. Sloveenennu akitu v Rimu bo p-risoatvovialo velijo Število verrai-kov iiz veega »ve>ta. — Ogromna ležišča fosfatov so razkrili, kot poročajo iz Tambova, v okraju Voršan v guberniji Tambov. Ležišča vsebujejo nad 1 milijon ton umetnega gnojila. — Proces ge. Lambrino proti bivšemu ru-munskemu prestolonasledniku je končan. Pariško sodišče je proglasilo zakon ge. La.ni-brino in bivšega rumnnskega prestolonasiled-nilca Karola v Franciji veljavnim, prisodilo tožiteljici 10 milijonov odškodnine ter lzre-kLo da je smatrati sinčka iz iega zakona za zatamskega, vsled česar ga ima prane Karol jzdrževafci. .. _ — Samomorilna epidemija v Berlinu je dosegla vrhunec. Predvčerajšnjim je izvršilo tam 12 oseb, med njimi dva zakonska para, samomor. iNeki delavec se je usmilil na < a način, da je splezal na drog električne napeljave tr prijel za žico. V vseh slučajih je vzrok samomora beda in brezposelnost . *— Senzaciionalen roman je izšel te oni pod naslovom »Revelry« (»Orgija«) v Was-hingtonu. Roman, čigar avtor je Samuel Hopkins Adams, opisuje pokvarjen miheu v Was-hingtonu za časa pokojnega predsednika Har-dinga in pri škandalu z oljem udeležene osebe koruptne ministre, ki jih je spoznati na prvi pogled. V romanu nastopa predsednik Harding pod imenom »Predsednih Markliam<, sedanji predsednik Coolindge pa kot »podpredsednik Elliot«. Glavni junak romana je predsednik petrolejske družbe Jess ^ Smith, prijatelj težko kompromitiranega državnega sekretarja Daugherty-ja, ki je izvršil, ko je uvidel, dga so ga prijatelji prevarili, samomor. , . — Živa baklja. Franjo Bohin, umobolno ženo istrojevodje stanujoč v Zgornjem: kašlji pri M. D. v Polju so aašU predvčerajšnjim v njenem stanovanju v goreči obleki. Zenska J i dobila po vsem telesu itežke opekline. 1 l peljali so jo v brezupnem stanju v bolnR.o. Njeno stanje je brezupno. Na kakšen način se ji je užgala obleka, ni znano. • — Lokomotiva skočila s tira. Predvčera j šalim je skočila na progi Sarajevo-Mostar s tira lokomotiva in službeni voz nekega vornega vlaka. Vsled tega je bil promet progi od 5. zjutraj do 10. dopoldne ustavljen , ,ter je imel brzovlak Dubrovnik-Sarajevo b j ur zamude. Osebni vlaki so vozili redno. Ma-\ terajalna škoda je minimalna. , — V rudnik v Raši vdrla voda. V premo govnik v Raši v Istri, ki je bil, kot znano, svoječasno last Trboveljske premogokopne družbe, ie vdrla voda. Ker je velik del pie mogovnika poplavljen, se je moralo delo par tedno ustaviti. V premogovniku je zaposlenih 2000 rudarjev, večinoma .Hrvatov. Odkar je premogovnik v italijanskih rouan nima sreče. Od 1. januarja t. 1. do danes je v rudniku že 6 oseb poginilo, 21 se jih je tako ^oškodovalo, da so popolni ,invalidu, 400 pa tako da je njihova delazmožnost zmanjšana. ‘ Strahovito neurje v Ameriki. Kot porodijo iz Ne\vyorka, je divjalo v noci od sreie na četrtek na Atlantskem oceanu strahovito neurfe! Baje se je potopilo okoli 20 parnikov. Senzatijonelni spomini vojni deliva — Premikajoča se gora. Iz Londona poročajo: Že več tednov se pomika nedaleč od Walesa velika gora proti mestu Owm. Gora so pomakne vsak dan za 2 m pol cm proti svoji žrtvi. Te dni se je nenadoma razpočila. Mogočen vodni curek se je vlil na mesto. Obenem je narasla skozi mesto tekoča reka za 2 čevlja, vsled česar je nastala v mestu poplava. — Sikstinska kapela se podira. Iz Rima poročajo: Sikstiiniska kapela se je jela deloma pogrešati. Na fasadi nasproti vrat so se pojavile razpoke. V 16. stoletju zgrajeni oporni stebri so se odločili od zidu. Da se ohrani stabilnost zgradbe, se zgrade novi oporni zidovi. . , Arctacija ravnatelja »Češkega »lova«. Iz Prage poročajo: V sredo pozno ponoči je bil aretiran direktor organa narodnosocijali-stične stranke »Češke Slovo« Jaroslav Salda. Aretacija ie v zvezi z goljufijami z obveznicami vojnega-posojila. — Morilec, ki hoče biti obešen. Zakonska dvojica Dvoraček in Josip Fejta so bili obsojeni radi roparskega umora na smrt. Ko so jim naznanili te dni, da jih je predsednik republike pomilostil na dosmrtno ječo, je vzel to Fejta mirno na znanje ter podpisal protokol, zakonca Dvoraček pa sta podpis odklonila. Do6im je Karol Dvoraček izjavil, da ne želi notoene milosti, temvoS •) j J— Taborniki! V soboto 20. t. m. dospe v T.iubliano mister Johnson, katerega smo *e lansko leto pozdravili v svojem krogu. Tudi letos mu napravimo lep sprejem in se zberimo v soboto ob 20. uri v Narodnem domu V nedeljo 21. I, m. ob pol 11. uri predava v Mestnem domu. Vsi in vse na predavanje. ~l®elv"d^vlčedv klub v Ljubljani opozarja vse člane na sobotni sestanek, ki se vrsi ob pol 8. uri zvečer v Narodni kavarni. Z ozirom na prihod Miljenlca Vidoviča prosim točne in zanesljive udeležbe. — Tajnik. 1— Pintar priznal, da je on ^mori «•'.« pBSPffB im»ri» nje Branka P ‘ J pjntarja je zasliševal Primožiča v 2ajjeia. Po poldrugournem pol. nacz pintar spričo teških dokazov.^ kTsoVičali proti njemu, s tresočim in pot-tim glasom priznal: »Res sem ga »« bjlo Nato je opisal ves potek dejanj. pintar že izvršeno proti jutru 5. ';'>vf>“imožiča ter je zvečer neopaženo poaet^ . prim0- ravno tako neopaženo «“ln pint;)r bQ dane8 žiča je oropal ^pravdništvu, ki bo nada-predan draavnemu najbrže na ljevalo poroto. . spomlad gregki drobiž. Policija je. aretirala . . osebe, ki so v pijanosti razgrajale, dalj ; neko vlačugo in Kitajca Sun Wu Kunga, 1 se je izdajal za svetovnega potnika, v pa se je pečal s prodajanjem amu e tov zopei : začaranje Poročili navajajo več tatvin. Zidar ju Antonu Jančiču je bila na mestni klavnici ukradena 1200 Din vredna suknja, ruskemu emigrantu Karasovu pa v neki vcdmatski gostilni 630 Din vreden suknjič. Ovadenih je pet žensk, ker so nabirale drva v tujem gozdu. G. Strupiju je poneveril njegov uslužbenec S. V. 456 Din, ki jih je inkasiral pri raznih strankah. Policija beleži 4 pretepe, 2 kaljenji nočnega miru, 1 pretep v kavarni ; Union , 1 vmešavanje v službene posle, 2 prestopka pasjega kontumaca, 7 prestopkov železniških predpisov in 6 prestopkov cestnega reda. Od doma je pobegnil mlad trinajstletni paglavček Milan Milatovic V seniku na Kapiteljski ulici je prenoceva neki delavec Ko ga je stražnik prebudil, je skočil skozi lino tri metre globoko in si izvinil nogo. _____ da iz nacionalnih vzrokov ne gre v Ameriko, ker lioče kot amater zastopali Nemčijo na amsterdamski olimpijadi. Skoraj gotovo, ga je premamil dolar, kakor ‘tudi Nurmija in Wideja.. Za časa amsterdamske olimpijade bodo stanovali angleški udeleženci na ladji, ki bo imela prostora za 500 ljudi; tam bodo imeli tudi hrano. Nemci pa si bodo .poiskali stanovanja v okolici Amsterdama, v Harlemu ali pa v kopališču Sandfort. Managcr Kearns dobil pravdo proti Jack Dempseju. Jack Kearns, prejšnji inanager eks-prvaka Jack Dempseya, je tega tožil na plačilo 333.333 dolarjev. Kearns je podpisal nrmreč na Dempseya dva kontrakta, proti zamorcu Harry \Villsu in proti Gene Tumeyu, ki jih pa Dempsey ni hotel izpolniti. Demp-aey je namreč čakal toliko časa, da je potekel Vsletl preselitve trgovine v Šelenburgovo ulico št. 1 ODPRODAJAM VSE BLAGO za moške obleke, damske kostume, površnike, raglane, kakor tudi izgotov. obleke itd. Z VELIKANSKIM POPUSTOM Posetite trgovino in prepričajte se Jas p Ivančič, Liubiiana Miklošičeva cesta 4. Maribor. m— Nabiralna akcija »Dinarski dan« na obletnico Rapalla, ki jo je inscenirala Jugoslov. Malica v Mariboru, je donesla 10.000 Din. Nabiralo se je tudi v okolici. Nabrana vsota je za Maribor precej skromna! m— Še ena umetniško-slikarska razstava v tem letu. V mesecu decembru namerava v Mariboru razstaviti svoja dela znani domači umetnik-slikar Ante Trstenjak. Dela, ki jih misli razstaviti, bodo večinoma posnetki iz Slovenskih goric in Prlekije ter Primorske. m— Z avtomobilom je hotel pobegniti na-stavljenec tvrdke Biichl v Mariboru. Tvrdka ga je odpustila, zato si je hotel vzeti za odškodnino avto seboj, kar je pa preprečila žaudarmerija v Bistrici. Sokolstvo. »Ljubljanski Sokol« naznanja, da se vrši v nedeljo 28. t. m. v društveni telovadnici v Narodnem domu ob 10. uri dopoldne tekma moške dece, na katero vabimo cenj. reditelje An vse prijatelje sokolskega naraščaja. Vstopnina Din 3.—, naraščajniki in deca ne plačajo vstopnine. Opozarja se nadalje na svečano zaobljubo novega, članstva, (ki se vrši na praznik Ujedinjenja 1. decembra ob pol 12. uri v društveni telovadnici. Pred zaobljubo članstva ob 11. uri se vrši zaobljuba hjMŠifeja in dece v smislu sklepa JSS v j ji Kovom, glede ■obvezne in stolne prepovedi uživanja alkoholnih pijač iin pušenja. — Ob tej priliki se bodo izročile diplome praške haraščajske tekme, naraščajniki tekmovalne vrsti našega društva, ki si je priborila drugo mesto. Dne 5. decembra pa nas obišče, kakor doslej še vsako leto .sv. Miklavž z .sijajnim spremstvom in sicer obdani ob 3. popoldne sokolski naraščaj in deoo, zvečer ob 8. uri pa članstvo in prijatelje Sokolstva. (165.) Kearnsov lcontrakt kot manager, tako da ni nastopil od 1. 1923 do 1926. Sodišče pa je razsodilo, da je Kearns svojega moža lahko zavezal za poljuben boksmatch in ker je bilo Zu zgoraj navedena boksmatcha določenih za Dempseya po 500.000 dolarjev, je imel manager pravico do ene tretjine, t. j. do 333.333 dolarjev, za katere ga je Dempsey ogoljufal, ker ni hotel nastopiti. Dempsey bo seveda rekuriral, s kakim uspehom bomo poročali. Privlačnost hokeja na ledu. Največji ame-rikanski manager Tex Rickard je prvi spoznal privlačno silo tega športa. Priredil je v veliki dvorani Madison Squure Gardena v Newyor-ku v pretekli sezoni nič manj nego 62 ma-tehev, ki jih je obiskalo skupno 473.060 ljudi. Največje zanimanje je vladalo za kanadsko ! proiesijonalno moštvo Ottavva Senators, ki ji je poselilo 17.500 gledalcev. Gospodarstvo. Šport. Nogometna tekma ASK Primorje : 25KK Hormes. Jutri v nedeljo dne 21. t. .m. odigrala navedena .kluba prijateljsko tekmo na igrišču ASK Primorje. Z ozirom na to, da je Ilermes v zadnjem času pokazal prav dobro Igro posebno nedavno v tekmi z Ilirijo, smemo pričakovati zelo zanimivo in napeto igro. Novi rekordi v plavanju. Miss Eleanor Gar-■ratti je plavala 100 y v prostem stilu v 1:02.4, dooim je šele 14-let.ni newyoršl;i di-nik Georg Kojac rabil tudi za 100 y .strmo • ° z sekundi in s tem postavil nov dijaški re-7' i ,ki ga je dosedaj imel Havajanec Pua Keatoka z 554 sekund . J^k(>t,l6tska Prvaka Dunajčan R. Schiel-erg m Monakovčau Josip Strassberger .se bo- ^1n,nS f"la 18' decembra v Monakovem v olimpakem petoboiju. Kakor znano je Schiel-berg pri nemških bojnih .igrah v Kolinu .premagal večkratnega nemšk^a, evroSegfin -uetovnega prvaka Strassbeirgerja za 10 kg. Anierikanci ne puste evropskim atletom startati r Ameriki Zadnji občni zbor nmar. j atletske unije .se je bavli s prijavami 5. evropskih atletov, da se jih pusti sta rta ti v Ameriki. Prošnje so vložili: Dr. Peltzer (Nemčija), NurniL (Finska), Martin (Švica), ■ de (švedska) :in Bara to n (Francija). Una-ko Ug^?.h Pet PToSenj odbila. Vzroka ni tež-rence lei ,A*lueri,ka se boi' ev|-opske konlku-ki iih no maeviizdati eV^:ih met<>d ‘treniranja. •J smatra za najboljše. Zank mrvo p 1 1 je, da .j* A DRUGI SLOVENSKI HIPOTEKARNI ZAVODI. Vprašanje filijale v Ljubljani in Zagrebu, 1 J’0 na'j osnuje Državna hipotekarna banka, se zapleta. Banka ima pomisleke, da bi ti dve snovala že sedaj, češ pupilarne uloge imajo te pokrajine ulagati v to banko šele od prihodnjega leta, a druge vloge, ki so že po drugih zavodih sme ta banka terjati od 1. 1932 naprej, da pridejo v njeno skrbstvo. Kakor se vidi, išče hipotekarna banka izgovor, da bi ji teh filijal za enkrat ne bi bilo treba osnovati — toda ta izgovor je prozoren in jalov. Ako je osnovanje podružnice v Ljubljani in Zagrebu iz gospodarskih ozirov potrebno, potem se mora osnovati brez ozira na to, ali je nekaj sirotinskega denarja že v domačih denarnih zavodih. Ta logika, ki jo razvija hipotekarna banka je silno separatistična. Akceptiramo jo, toda samo pod pogojem, da velja tudi za druge slučaje. Hrvatska in Slovenija ste kar se tiče-davkov poleg Vojvodine najmočnejši davkoplačevalki v državi. Po ti logiki morati i oni zahtevati, da se porabijo ti davki izključno na njihovem teritoriju. Taka zahteva bi bila v ; eni in isti državi absurdna, ne manj absurden je tudi zgovor, zakaj se filijala hipotekarne banke ne osnuje še v Ljubljani .odnosno v Zagrebu. Mislim, da glede te stvari ni treba mnogo interpelirati ampak zahtevati, ke do tega instituta, ki je več ali .manj državni imata Ljubljana in Zagreb ekvivalentno pravico kakor vsaka druga provinca. ) Ker pa prilika tako nanese, pa izpregovori-mo še par besedi o drugih hipotekarnih zavodih, ki jih imamo v Sloveniji. Za pospeševanje hipotekarnih posojil in varčevanje na drugi strani se je že leta 1820 ustanovila .Kranjska hranilnica. To je društ-. vena hranilnica, ustanovljena na temelju re-gulativa od 26. septembra 1844. ! Ta hranilnica je zasnovana kot društvena ■ hranilnica. Njeno vodstvo temelji na društvu, ki se je popodnjevralo od časa do časa s ko-■op taci jo .novih društveni-kov. Dobrodelno društvo je, čigar drušiveniki in od tega izvoljeni direktorij na. za svoje delo prejemal prav nilkake nagrade. Čisti dobiček, v koli-j kor. se ni določal za pomnožiterv rezerv, je služil za napravo in podporo občekoristnih in dobrodelnih zavodov in podjetij v bivši Kranjski. Tekom zadnjih dveh decenijev pred svetovno vojno je ta zavod dobil obiležje več ali manj nemškega zaveda, vendar se tudi v li dobi niso mogli od tega zavoda popolnoma zanemariti občekorisfni in dobrodelni nameni pri podeljevanju podpor, daši je pe-scica Netncev in nemškutarjev v deželi imela za svoje germanizatorske namene odprta srca in odprte blagajne. Svetovna vojna je tem tendencam napravila konec. Društveno vodstvo je sedaj v .slovenskih rokah, žal, da je svetovna vojna s svojimi posojili požrla bogate rezerve lega zavoda, ali kljub temu je ta zavod smatrati kot eden, ki mu gre po starosti in tradicionalni dobri, upravi vse zaupanje. V deželi je mnogo dobrodelnih in občeko-ristmh naprav, ki so bile ustvarjene od tega zavoda samega ali pa bile od njega izdatno podprte in zato treba, da se to zaslugo tudi .prizna. Poleg te regulalivne' hranilnice obstoje v deželi še občinske hranilnice, ki se tudi pečajo pretežno s hipotekarnimi posojili. Večinoma so to hranilnice v mestnih obči-mdi. Tem hranilnicam prvači hranilnica mestne občine ljubljanske, Iti je bila usta- ' novljena 1, 1886. Take hranilnice so ustanovljene e posebnimi deželnimi zakoni. Upravlja jih posebni .odbor, na čigar sestavo ima mgerenco občinsko zastopstvo. Za hranilne Doge in obrestovanje jamči občima. Manjše kmečke občine na Kranjskem so se pred nekaj let pred svetovno vojno združile ter ustanovile pod občinskim poroštvom Hranilnico kmečkih občin, ki ima tudi namen dajati hipotekarna posojila. Slednjič je bila, mislim da. 1. 1910, ustanavljanj Kranjska. deželna banka z jako obširnim delokrogom, ki pa se ,je udejstvovala prvotno v hipotekarnem in komunalnem kreditu. Ta zavod so .1. 1919 likvidirali odnosno spremenili v hipotekarno banko 'hranilnic. Je-ij je bil ta postopek z ozirom na občo korist srečen, pustimo za ewknait na strani. .Kakor je iz predidočega razvidno, je bilo v Sloveniji glede hipotekarnega, ‘kredita pred vojno dobro poskrbljeno. Glede .osebnega kredita v denarnih zavodih po Schultze-De-litsch in Reiffaisnovem sistemu tu .sedaj ne govorim. Hipotekarni kredit na prvem mestu do 50,% precenjene vrednosti, je bil dosegljiv proti zelo zmernim obrestim 4'A do 5% in to z amortizacijo ali brez amortizacije glavnice. Kakor razvidno, skrbe mestne hranilnice v slovenskih mestih, Hranilnica kmečkih občin ter Kranjska hranilnica za hipotekami kredit na zemljišča in stavbe v izdatni meri. Ako dobimo še lilijah) hipotekarne banke, tem bolje. Noveliranju za ko n o daj st v.a za. te vrste hranilnih in kreditnih zavodov se ne bo mogoče izogniti. Vodilna misel pri tem pa mora hiti, da se v tem oziru samouprava občin ne skrči in ne ovira. Društvene hranilnice, kakor je Kranjska hranilnica, pa -so dandanes anahronizem. Da ,pa ostane ta čez sto let stari zavod po imenu še nadalje ohranjen bi bilo želeti, da bi se Hranilnica kmečkih občin fuzijonirala s Kranjsko hrantlnico in sicer bako, da ostane to staro ime, Statut Hranilnice kmečkih občin pa bi se apliciral na ta ■ stari zavod. To bi bilo tudi iz tega ozira j pravilno, ker imajo biti mestne hranilnice s svojimi rezervami podpora za. obče korist-; ne namene dotične občine, dočim bi delio-j vala Kranjska hranilnica, združena s Hra- i nilnico kmečkih občin, v prvi vrsti za kmeč-| ke občine vobče. SEMENJ V ŠKOFJI LOKI. • V čeirtek dne 25. novembra, na dan sv. | Katarine, se vrši vsakoletni semenj za živino j in poljske pridelke. Kmetovalci se opozarjate ! da priženete živino in pripeljite tudi jesenske pridelke, kakor zelje, krompir in sadje, j Vabite se mesarji in kupci. (106) BORZE. Zagreb, dne 19. novembra. Devize: Nev-: york ček 56.53—56.73, London izplačilo 274.8 do 275.6, Milan 238—240, Pariz izplačilo 198 ■ do 200, Praga izplačilo 167.7—168.5, Čurin i izplačilo 1092.75—1095.75, Dunaj izplačilo I 798.33—801.33, Berlin .izplačilo 1346.47 do 1349.47. Ourih, dne 19. novembra. Beograd 9.14, Newyonk 518.50, London 25.145, Par,iz 18.20, Brlin 123.025, Dunaj 73.10, Praga 15.35, Milan 21.85, Bukarešta 2.86, Sofija 3.7375, 'Budimpešta 0.007260. SVET V ŠTEVILKAH. Kdaj se človek poroči. Od 10.000 no-voporoeencev v Nemčiji je 7 moških in 142 žensk mlajših od 20 let, 581 moških in 1246 žensk starih 20—25 let, 1221 moiških in 1537 žensk 25—30 let, 1221 moških in 653 žensk 30—40, 574 moških in 203 ženske 40—50, 275 moških in 51 žensk 50 60 in 52 moških in 5 žensk stare jih od 60 let. Pri ‘moškem kot pri ženski pride torej za poroko v glavnem v poštev starost med 25 in 30 letmi. Isto velja za Anglijo. V Franciji se poroči največ'žensk med 20. in 25. letom. Kateri mesec se sklene največ porok? V Nemčiji meseca maja, oktobra in novembra, v Franciji septembra, oktobra in novembra, na Madjarskem februarja in novembra, v Avstriji februarja, maja in novembra. Kateri mesec se sklene naj-manj porok? V Nemčiji meseca avgusta, v Franciji meseca januarja, na Madjarskem meseca julija, v Avstriji meseca marca in decembra. Katerega meseca se rodi največ otrok? V tej zadevi razlike niso posebno velike, kajti za Francijo, Nemčijo, Italijo, Romunijo, Madjarsko, Avstrijo in Švico velja v tem oziru kot najbolj reven mesec februar, kljub temu, da ima samo 28 dni. Samo na Švedskem se poroči najmanj ljudi meseca septembra, ki je v drugih državah v tem oziru najbolj priljubljen. Najmanj priljubljen je pa skoraj povsodi mesec junij, samo v Rutnuniji in Švici mesec december. Kateri poklic je najbolj zdrav? Sigurno oni, v katerem doseže človek najvišjo starost in to je duhovski poklic. Če označimo mortaliteto v tem poklicu s številko 100, rezultirajo sledeče mortalitetne številke: vrtnarji 108, kmetje 114, ribiči 143, mizarji 148, peki 172, tekstilni delavci 186, krojači 189, zdravniki 202, klavci 211, gostilničarji 274,' berači 338. KM|T5KI HRANILNI in POSOJILNI DOM V Ljubljani Ta-v, j« =»»^.^7711 imi«i»: jniamr. 1.1.1., sn,.,« vcaHeva (hodna) ulica šlev. 1, pritličje premičnin^vltdnoshllh DaniT° VlofJG na O/ kredite * « £ x * PaPKJev »er dovoljuje knjižice /0 fckočem računu pod najugodnejšimi ClSl/ll 9 * tftčje stalne moge |n njpge w tek, računu do dogovoru. Pooblaščeni brez odpovedi Preskrbuje: Kavcije, inkase. srečke in vrednostne papirje ter čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta. Uradne ure: Vsak delavnik od 8. —12.‘/, in od 3. — 4.V*. Prodajalec srečk državne razredne loterije. Bolni čitajte 1 za moške, žene in otroke, ■volne* V raznih barvah rokavice, nvgavice, dokolentce^ nahrbtniki /a šolarje in lovc>', cScžrtiks, kloti. sifoni, žepni robci, palice, vilce, noži, škarje, potrebščine za šivšlje, krojače, čevljarje, in brivce edino lc pri tvrdki Tvrdka IGN. ŽARGI naznanja cenjenemu občinstvu, da je premestila svoje trgovske prostore iz Sv. Petra ceste 4 LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika Najnižje cene ! Na veliko in malo f Kolikor dui ima leto, mimo tolikih postaj l mora živčno bolni človek, ker slabi, izčrpani £ živci zagrenijo življenje ion povzročijo nmogo il> trpljenja. Zbadajoče, etezajoče bolečine, vrto- * glavost, čutenje strahu, glavobol, šumenje v sp ušesih, trepanje oči, nepravilno prebavljanje, r pomanjkljivost spanja, potenje, trganje v mi-P, Sicah, nesposobnost za delo, kakor tudi ostale |; neugodne pojave so posledice slabih in ibol-nih živcev. i H Kako sa rešimo tega zla? [ ’ S pravim Kola-Lecithin-om, mnogo vitanina vsebujoča hrana, ki je postala za človeštvo K pravi izvor dobrote. Ono pospefiuje izvanre-d- r no delovanje itelesa, krepi hrbtni mozeg, milj lice in kosti ter daje moč in voljo za živlejnje. h* V borbi sa zdrave živce m uSini pristni Kola-Lecithin večkrat čudo, vodi tozadevne hranilne enovi do skrajnih delov, H kjev se proizvaja kri, oživlja in vzbuja in 5 vzdržuje mlado in sveže. Vi se morate sami tš prepričati, da Vam neresničnega ne obetam, p ker pošljem vsakemu, ki mi piše, popolnoma 6 brezplačno in franko malo škatljioo Kola-Le-j|l cithina in knjigo zdravnika z innogostransko n preizkušnjo, kateri se je sani boril proti tej (g bolezni. Pišite mi razločno Vaš naslov, jaz H Vam takoj pošljem obljubljeno popolnoma brezplačno. Ter se priporoča še za nadaijno naklonjenost. Trgovina poleg veletrgovine F. Urbanc-a Sv. Petra cesta 3 ostane še nadalje na istem mestu. C r ^ v a vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako leto vedno v zalogi. Kupim tudi surovi in stopljeni loj in ga plačam po najvlsji dnevni cenT. Jos.Bergman, Ljubljana. Poljanska c. 85 lliMnnnv terana vinskega kisa, JI11CGI najtinejii In najokusnejši namizni kis Iz vinskega kisa. 39. ZAHTEVAJTE PONUDBO! Tehnično in hlgijenično najmoder-neje urejena klsarna v Jugoslaviji. Pitama: Ljubljana, Dunajska cesta *t. ta, II. nadstropje, Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din i‘—. Gospod Gospodinja išče mesta pri boljšem gospodu event. vdovcu z dvemi ali tremi otroki. Vajena je vseh hišnih de) kakor tudi šivanja. Ponudbe prosi na upravo lista pod sDobra gospodi n ja«. trgovsko naobraien, is neeljiv, kateri ima večlei no pisarniško prakso iiče primernega mesta najrajp f Ljubljani. Službo lahko nastopi takoj. Ponudbe prosi na upravo lista pod »Zanesljive Stekleno •trešno opeko imajo »tal no v zalogi Združene opekarne d. <■;. v Ljubljani E. Pasterimsk, Berlin S. O Michaelkirchpiatz 13. Abteilung 762. Najboljšo, najcenejša k®U;sa In Šivalni stroj so edino , Uprava MNARODN£jGA DNEVNIKA —.......................— oj prodaj« Proda se IV- MAKULATUHNI PAPIR Becker Weltgeechichte, _ — D‘" * ™ Sa%™TF«eht O. —- —JLL______——»IT palme). NaSlOV p0V6 1 H l _ llfflpSl uprava lista, pisalni stroj je dosegel svetovni sloves, nad 2,000.000 strojev v prometu in rabi. Zastopnik LUD. BARAGA, Ljubljana Šelenburgova ul. 6. — Telefon 980. TISKARNA MERKUR TROOVSKO . INDUSTRIJSKA O. D. LJUBLJANA« Si mo Gregorčičeva ulica 13. UNDERWOOD Tlaka časopise, knjige, brofture, cenl*^ tube! e, * Statut*, rabila, letak«, lepak«, posetnice I. t d. TELEFON ŠT. 56« g« priporoma m tlak > rgeh trgovskih, obrtnih, tnduatrtjakfii in uradnih tinkorliL Laatna knjigo v»«rtw J TELEFON ŠT. MS 8udyard Kipling: 97 Knjiga o džungli. »Povedali so mi dovolj, kar je nagnilo mene, Muggerja iz Mugger Ghauta, da sem zapustil vodo in se pedal peš na pot. Hodil sem ponoči, uporabljajoč najmanjše reke, ki so mi služile. A bil je pričetek vročega poletnega časa in vse reke so bile prav nizke. Prekoračil sem prašne ceste, hodil po visoki travi, lezel na gore v mesečini. Celo na skale sem plezal, pomislite, otroci, dobro pomislite! Prekoračil sem konec orezvednega Sirhinda, predno sem mogel najti one male reke, ki tečejo proti Gungi. Bil sem mesec hoda od svojega ljudstva in bregov, ki sem jih poznal. To je bilo sila čudovito!« »Kakšna pa je bila hrana na poti?« je vprašal šakal, ki je imel dušo v svojem malem želodcu; Mug-gerjeva potovanja po suhem niso naredila nanj nobenega vtisa. »Kakoršno sem pač našel — bratranec,« je odgovoril Mugger, pečasi zategujoč vsako besedo. V Indiji ne reci nikomur bratranec, razen če meniš, da lahko stopiš z njim v krvno sorodstvo; in ker steji samo v pravljicah in pripovedkah, da se Mugger kdaj poroči s šakalko, je šakal takoj vedel, iz katerega vzroka je bil kar naenkrat povzdignjen v domači krog Muggerjeve dhižine. Ako bi bil sam, se ne bi bil zmenil za to, ampak adjutantu so se svetile oči od radosti nad zoprno šalo. »Kajpada oče, to bi bil lahko vedel,« je odvrnil šakal. Mugger ne mara, da bi mu kdo rekel oče šakalov in Mugger iz Mugger Ghauta je to tudi povedal — in še vse več, česar pa tukaj ne bomo ponavljali. »Zaščitnik revežev je dejal vendar, da je v sorodstvu z menoj! Ampak jaz se ne morem spomniti natanko, v katerem kolenu. Povrh vsega jeva tudi isti živež. Sam je dejal!« se je glasil šakalov odgovor. Ta odgovor je celo zadevo celo poslabšal; šakal je namreč s svojimi besedami namignil, da je Mugger moral na tistem potovanju po suhem jesti meso sveže, sveže vsak dgm, namesto da bi ga bil hranil toliko časa, da je bilo v primernem, pravem stanju, kakor naredi vsak Mugger, ki spoštuje sam sebe, in večina j divjih živali, ako le morejo. Sploh je ob rečni strugi eden najhujših izrazov zaničevanja, ako se komu reče, da je sveže meso. Ravno tako hudo je, kakor če bi rekel človeku, da je ljudožer. Tisti živež se je pojedel pred trideset leti,« je j dejal adjutant mimo. »Če bomo še trideset let govorili, 1 ga ne bo več nazaj. Sedaj nam pa povej, kako je bilo po prihodu do dobrih voda po tistem kaj čudovitem potovanju. Ako bi poslušali tulenje vsakega šakala, bi zastalo vse življenje v mestu, pravi pregovor.« Mugger je moral biti hvaležen za te besede, kajti vneto je nadaljeval: •Pri levi in desni Gunge! Ko sem prišel tja, moram reči, da takih voda še nisem videl!« »Ali pa so bile boljše kot velika poplava v minulem letu?« je vprašal šakal. Boljše! Tista poplava ni bila nič drugega kot J vsaka povodenj, ki pride vsakih pet let — perišče utcnilih tujcev, nekoliko piščancev pa kak mrtev bivol j v blatni vodi v stranskih tokih. Ampak tisto leto, ki ga | imam \ mislih, je bila reka nizka, gladka in ravna, in mrtvi Angleži so priplavali drug zraven druo-e^a po njej, kakor mi je pravil-Gavial. Tisto leto sem dobil svoj oklep in svojo velikost. Od Agre pri Etawahi in širokih voda pri Allahabadu — —« »Ej, tisti vrtinec, ki je nastal ped zidovjem allhabadske trdnjavice!« je vzkliknil adjutant. »Prihajali sc kot žvižgavke (race) v trstje, in se sukali okoli-inckoli — tako-le!« Izncva se je spustil v svoj strašni ples, šakal pa je zavidno gledal. Naravno se ni mogel spominjati strahovitega leta upora v Indiji, o katerem je bil govor. Mugger je nadaljeval: »Da, pri Allahabadu si mirno ležal v stoječi vodi. jih pustil dvajset mimo, da si izbral enega; in še nekaj: Angleži niso bili preobloženi z dragulji, obroči v nosu in na gležnjih, kot jih dandanes nosijo moje ženske. Tiste čase so se odebelili vsi nuiggerji vseh rek, ampak j moja meda je bila, da sem bil debelejši od vseh. Novica je bila, da so Angleže gnali v reke, in mi smo verjeli, pri levi in desni Gunge! Verjel sem, da je resnica, ko-j liker daleč sem prišel na jug, in šel sem po reki navzdol in onstran Menghvra in grobnic, ki gledajo čez. reko,« - (Dalje, prih.) fcdejatelj: Alek*»»der Zeleraikar. — Urejuj«: Vladimir 8*etek. — Za tUkarao »Merkur« odgovarja: Andrej Sever. V«i v Ljubljani.