Na OK SZDL Lj. Šiška, ki je bila 1. marca smo izvolili njenega novega predsednika
Delegati so z večino glasov izvolili Lojzela MEŽNARIČA,
ki bo to dolžnost opravljal naslednja štiri leta brez ponovitve mandata.
Za nami je torej polletno obdobje v katerem je bilo prelito veliko vroče krvi, ker novega predsednika nikakor nismo mogli izvoliti. V prvi fazi evidentiranja je od devetih kandida-tov pristal na kandidaturo le eden, pa še ta se je čez noč premislil in na dan volitev razmišljal o deprofesionalizaciji te funkcije in s tem izigral predvsem liste. ki so prehodili trnovo pot, da bi izpeljali vse predkandidacijske in kandidacijske postopke demokratično in javno. Tudi v drugi fazi evidentira-nja ni bilo nič bolje saj je od le treh evidentiranih Franca LAMUTA, Jožeta MENCINGERJA in Lojzeta MEŽNA-RIČA ostal kot edini možni kandidat !e slednji kajti ostala dva sta odstopila od kandidature. Pred novim predsednikom OK SZDL je zdaj zahtevna naloga. kako v tej globoki gospodarski, družbeni in moralni krizi povrniti zelo omajano zaupanje v to najbolj množično organizacijo seveda brez kančka demago-gije.. A eno je vendarle gotovo, da SZDL mora postati mesto kjer se bodo kresala različna mnenja in izluščila ter upoštevala argumentirana. Z izvolitvijo novega predsednika pa konfe-renca še zdaleč ni bila le zgolj formalnost. kajti ta čas v vseh sredinah potekajo temeljne kandidacijske konferece in se vodijo razprave o osnutku amandmajev k Ustavi SFRJ.
Zato ni nič čudnega. če so se razpravljalci najbolj zazrli v 22. in 33. amandma, ki govori o dograjevanju volilnega sistema. Uvodničar Vukašin LUTOVAC, je denimo razmišljal, da bi bilo treba v volilnih dokumentih opredeliti merila, kdaj je treba nekomu dati nezaupnico, oziroma kdaj ga je treba odpoklicati. Tako kot je treba v delovnih organizacijah odpra-viti monopol na funkcije. je dejal. To, da delovni Ijudje niso zainteresirani za odločanje, ni vzrok na nesklepčnost delegacij, atnpak preprosto posledica tega, da nimajo o čem odločati, je menil. In še spregovoril o neposrednih volitvah. Predlog namreč je, da bi uvedli neposredne volitve tudi skupščin KS. Sprejemljiv bi bil, je rekel Vukašin LUTOVAC. ko bi z KS veljalo isto kot za temeljne delegacije. Člani skupščine KS se danes zelo redko sestajajo, denimo v Šiški po lanskoletni analizi enkrat ali dvakrat na leto, so pa tudi skupščine KS, kjer se ne sestanejo niti enkrat._ Pa tudi ne vem za niti eno samo pobud ali zahtevo iz KS v Šiški, da bi bila rešitev ali krepitev interesa in avtoritete krajevne samouprave v tej smeri. Poz-nam pa skoraj plebiscitarno zahtevo in izkazan interes za neposredne volitve najbolj odgovornih funkcionarjev v repu-bliki, tistih funkcij, ki odločajo, dobimo po možnosti nepo-srednih volitev članov skupščin KS.
Razpravljalc iz Zg. Šiške, pa je do ponujenega gradiva bil zelo kritičen saj je rekel, da gre v bistvu le za lakiranje prejšnjih volilnih sistemov. Edino, kaj je novega, da nam ponuja večjo možnost izbire kandidatov. »Pri tem se sprašu-jem ali demokratične volitve res predstavljajo samo izbiro med nekim Petrom, Poldetom ali Pavlom, pač tistim, ki mi je boJj simpatičen s svojim nastopom, kajti iz realne politične prakse je znano, da individualni program sploh ni nikakršen program, ki se sooči z vsakdanjo resničnostjo«.
K bogati razpravi so prispevali tudi mladinci, kt se zavze-majo za večjo demokratizacijo in učinkovitost delegatskega sistema, kajti le slednjega smo že preveč zakomplicirali. In zdaj je čas, je dejal njihov delegt, ki je svoja razmišljanja podkrepil s konkretnimi predlogi, da zares dogradimo in poenostavimo ta naš sistem, če ne, ga bomo še manj razumeli.
V. V.