ifw. s. t LlubUan). dne 28. lanairt« 1920.__leto XXXIII. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaja viak Četrtek. — Cena m« je IS K na leto. — Za Nemiljo iS K. — 7.a Ameriko in druge tuj« država 20 K. — Poiam.zn« i t • v i I k • ie prodajajo po SO vinarjev. SpUi tu dopisi ia pošiljajo t Uredništva »Domoljuba", Ljub. tjana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacija ia inserati pm Upravalttvu Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naša najnujnejša zahteva. Po vseh zborovanjih, sliodih in sejah Hmetskili zvez se žc od njihovih ustanovitev dalje do danes ponavlja zahteva: dajte nam kmetsko zbornico, v katero bodo volili samo kmetje in katero bodo »eslavljali samo izkušeni kmetje in kn»'e-tf^ki strokovnjaki, (n če danes zopet na ves glas ponavljamo neprestani Idic; Dajte nam kmetsko zbornico, nas j«? ii.jgr.il« k temu reševanje naše valute, torej vprašanje, ki najgloblje sega v naše kmetijsko gospodarstvo. Glejte naSo liberalnosocialislično vla-šo in njeno ljubezen in, skrb za kineta. Vse mogoče ljudi je sklicala skupaj, da Ji zaslišavala njihovo mnenje o reševanju valutnega vprašanja, le tistega, ki je pri lein najbolj občutno prizadet, nt vabila nikamor. Trgovci in obrtniki, kapitalisti in verižniki so po raznih svojih javnih zastopstvih in c.d vlade sklicanih Sestankih smeli povedati svoje merodajno mnenje, le kmeta ne vpraša nihče. Edino le Jugoslovanska kmetska zveza, je žc v •voji seji dne 23. aprila tekočega leta zadevala zamenjavo krone in dinarja 1 : 1, la to zahtevo ponavljala na svojih shodih, h« so bili liberalni vodje še vneti za 4 '. 1. a da bi dr. Žerjav sklical katerikrat razgovor kmetov in kmetijskih strokovnjakov, to njemu niti na misel ne pride. 'On je pač liberalec od nog do glave in *e za krnela briga toiiko, kolikor njemu ■ametnu ravno prav pride. Ravno tako vidimo pri drugih stvareh. Zopet se ponavljajo od vseh strani pritožbe, kako davčna oblast brezobzirno nalaga in iztirjava osebnodohodninski davek, In kar je pri tem najbolj nečuveno: važni liberalni uradniki, ki se čutijo kot liberalci pod okriljem dr. Žerjava varne, norce brijejo iz kmetov, da mora vsakomur kri zavreti, In ni ga javnega kmetskega zastopstva, ki bi se potegnil za —iseta. Pritožbe itak dosti ne pomagajo, er vrana vrani oči ne izkljuje. ' Čc bi pa imeli mi kmetsko zbornico, kateri bi se zbiral cvet naših kmetskih mož in kalera bi lahko uradno oddajala svoje merodajno mnenje, ki bi ga oblasti morale upoštevati, potem bi s kmetom nc ravnali tako, kot delajo danes liberalni paše po mestih in deželi. Sloga jači, nesloga tlači. Zato ga ni dobromislečega slovenskega kmeta, ki ne bi bi! član Kmetske zveze. Križ iz sol! Na Češkem ie dvakrat žalostno. Na eni strani ljudstvo gladuje in strada, gniloba in nepoštenost sta se še veliko bolj use-sali v javno življenje kot pri nas. Čim manj vere, tem manj vesti. To vidimo pri nas, drugod je še mnogo slabše. Na drugi strani strani pa sedanja libcralnosocialistična vlada nima nujnejšega posla, kot da vodi oster boj proti veri in Cerkvi, da bi tako vse javno življenje šc bolj zasmradila, Proglasila jc predvsem, da se morajo otroci vzgajali brezversko. Krščanski nauk iz šoli Kjer pa ni krščanskega nauka v šolah, tudi križa ni treba v učilnicah. In vlada je poslala, kakor Herod svoje rabelje, da so trgali križe raz šolskih sten, jih nalagali na vozove za smeti ler jih odvažali! S leni je svobodomiselna vlada prav ne-svobodomiselno prisilila katoliške stariše, da se morajo njihovi otroci v šolah prav brezversko vzgajati, Svobodontiselstvo in nasilje, lo sla bili še vedno dve besedi, ki pomenjata isto. Kljub temu nam Češka daje dober nauk. Zakaj je prišlo na Češkem do tega? Vzrokov dovolj. Eden glavnih pa je ta, da so na Češkem že davno izločili vero iz politike, božje in cerkvene zapovedi iz javnega življenja, celo pretežen del duhovščine se ni zavedal, da ie Kristus tudi gospod javnega življenja, da njegove zapovedi tudi v politiki veljajo, da vera spada tudi v politično zakonodajo. Zato je duhovščina pripadala različnim strankam, ki so izločile vero iz politike, ljudsko 6tranko, . ■ ■ ■ i =ssacs*acgaaBc: ki je osnovana na katoliških načelih in ki sc bori zato, da sc uveljavi Kristusov naufc tudi v javnem življenju, so le malo podpi< rali. In zdaj žanjejo sadove. Politika brc* vere je toliko kot politika brezvere, kdo! ni s Kristusom, jc proli njemu, in zato S4 popolnoma dosledno uveljavljajo brezver« ske postave, in potoni brezverskih poslavj posebno potom brezverske šole in ra/.DOk roke ::e bodo razkristjcnile tudi družine* S leni, da so izbacnili vero iz politike, so izrinili vero tudi iz družin. Tudi pri nas se že pridno dela na ta' da izbacne vera i/, politike, iz državne za/i konodaje, izdajejo sc protiversl.i solfki nai črli, brezverski liberalni list - Domovin? k naravnost piše za kulturni boj {boj pvfl Cerkvi in veri), socialistični Naprej« pridno pomaga, liberalna Jugoslavija s« veseli nad.češkimi prolivcrskimj doge-.lki, in Kmetijski list , glasilo liberalne knet-ske stranke ima v svojem programu,- da vera ne spada v politiko! Zalo tudi duhov-, nika povsod proč! Vsi pa delajo isto, nekateri bolj prikrito in morda celo nezavestno. Mj pa vemo — in češki dogodki nas v tem polrjujcjo, da bo koncc isti kol na Češkem, marveč najpreje razkristjaaje nje politike in nato dosledno razkristja-' njenjc clru/in in posameznih duš. Koncc bo isti kot na Češkem, pravimo, če ne bo stalo naše katoliško ljudstvo zvesto na straži. Pri nas je tista stranka, ki vedno in povsod povdarja. da sc mora tudi politično delo ravnati po Kristusovih naukih, močna, in postaja vedno močnejša^ zlasli po Hrvatski, Slavoniji, Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. To je Ljudska stranka, v kateri so združene tudi Kmetske zveze. In dokler bo ta stranka močna, toliko ča-: sa se ni bati, da bi jugoslovanski svobodo-misleci kovali verige krščanskim slarišeml da bi zastrupljali družinsko življenje 4 brezversko vzgojo in razporoko ter metali križ iz šolskih učilnic in naposled iz drUd žinskih sob, Zato pa, krščanski kmetje, ki liočetf svoje otroke krščansko vzgojiti, ne dajt4 se slepariti od raznih liberalnih agentotl ki sicer oznanujejo, da so verni ln hoče»| verni ostati, na drugi strani pa oznanjajo! vera ne spada v politiko, proč z duhovnii Nalcenejšl kmetski Ust ie „Domoliiib"! B, i one 1 dinar! Znano je, da je Jugoslovanska kmetska zveza že v svoji seji 23, aprila 1919 sklenila, naj se manj premožnim slo,em zamenja krona za en dinar, kapitalistom in verižnikom pa naj se zamenja po nižjem •turzu. To svojo zahtevo so kmetske zveze po svojih sejah in shodih vedno ponavljale. , , Liberalci in socialisti so mislili druga-:e. Naše načelo je, da smo Jugoslovani in (c torej treba pri državni upravi in zakonodaji gledati na vsa tri plemena sorazmerno enako, liberalni politiki pa bi rajši danes kot jutri vse posrbili, kar odločno škoduje ideji ujedinjennega jugoslovan-stva. Tako so se tudi pri reševan,u valute prvotno zavzemali za stališče, da sc štiri krone zamenjajo za en dinar, dasi ima en dimu v Srbiji isto plačilno vrednost kot pri nas ena krona in nima pokritja, kot ga krona nima. In minister Veljkovič je tudi določil, da sc pri vseh uradih računr en dinar po štiri krone. Hrvaški socialisti (minister) Koiač pa je bil celo zato, da se en dinar zamenja za deset kron, Ko so je začelo valutno vprašanje reševati in jc moralo priti do tega, da končno drsava prevzame krono v sv j o last, sc je zrpei finančni minister poslavil na stališče, da bo dal za vsake štiri krone en dinar. V vsej jugoslovanski javnosti bivše avstro-ogrske monarhije pa se je dvignil tak vihar proti tej očividni krivici, katero nam je hotela zadati liberalnosocialistična vlada, da so celo naši liberalni politiki iz-spremenili svoje mnenje in se zavzemali ca razmerje 1:1. Prišla je odločilna ministrska seja, od kulere smo pričakovali, da se valutno vprašanje končnoveljavno reši. 1 oda danes po oni seji moramo reči, da smo bistveno pri istem kot preje. Država je res prevzela v svojo last brezdomo-vinske krone, kar bo brez dvoma dobro vplivalo na njeno vrednost, ker sedaj ne lemči zanje nič več falitna avstro-ogrska banka, temveč naša vlada z vsem svojim premoženjem; a dosedanjega uradnega razmerja med krono in dinarjem 4:1 ni odpravila, le končnoveljavno ga ni potrdila, temveč prepušča rešitev državnemu zboru. Za tačas pa bo upeljala nov kron-ako-dinarski denar, ki bo samo prehodne- ta značaja. Na dinarske bankovce, ki so ili dosedaj tiskani, bo dala namreč natisniti na vsaki strani: 1 dinar = 4 krone, in bo to veljal kot enoten denar, ljudje pa bodo labko računali v kronah ali dinarjih, To bo približno tako, kot so bili v Avstriji goldinarji in krone. Vsak goldinar je bil dve kroni, ljudje so računali v goldinarjih bi kronah, a bil je enoten denar. Pri nas K bo zdaj namesto goldinarja dinar, ki se razdelil v štiri krone. Dobro pri tem bo edino to, da krona ne bo mogla padati v korist dinarja, temveč kadar se bo dinar dvignil, se bo v isti meri dvignila kroma, ker krona ni samo-atoina, temveč je vedno četrtinka enega dinarja. Liberalci so pretekli teden soglasno eavpili: glejte kako modra je naša vlada b kakšna je njena ljubezen tudi do Slo-5> vencev in Hrvatov, da zamenja dinar »a krono v razmerju 1:1. To vpitjeJe pa čisto odveč in hoče le zakntl krivičn^t liberalne vlade pri reševanju valute. Saj vidimo jasno, da razmerje šc vedno ostane 4:1, le da ni končnoveljavno rešeno, ker si vlada ni upala tega storiti, in nevarnost, da bomo polagoma tudi pri nas kot v brbip za isto količino blaga plačali en dinar namesto ene krone, ki jo plačamo danes, ta nevarnost obstoji še vedno, čeprav ne v toliki meri kot preje. Izgovor liberalcev, da bo vlada zato izdala nove enodinarske bankovce kot štirikronske bankovce, ker nima za toliko milijard dinarskih bankovccv natisnjenih kolikor je kron v prometu, ne drži. Ce vlada tako resno misli zamenjati 1:1, kot vpije liberalno časopisje, zakaj pa ne natisne na nove enodinarske bankovce namesto 1 dinar = 4 krone kar preprosto: 4 dinarji in bi jih zamenjala za 4 krone? 5 tein bi imeli samo eno označbo, krone bi bile takoj odpravljene in bi jih ne bi bilo treba pozneje {c enkrat zamen avati. Pa pravijo: potem pa nimamo nič eno-dinarskih bankovccv, in brez teh ne moremo biti. — Ne bodite otročjil ali ne bi mogle ostati namesto enodinarskih bankovcev tudi šc današnje krone v prometu toliko časa, da se natisnejo novi enodinar-ski bankovci? Iz tega vidimo, da ie liberalno socialistična vlada rešila zaenkrat valutno vprašanje v našo škodo. Česar smo se najbolj bali, da ostane razmerje 4 : 1, da se s tem naša krona uničuje in dosledno s tem draginja dviga, in da bo dalje naše ljudstvo moralo oddati državi 4 milijarde kron premoženjskega davka, to je sedaj prišlo. In kar je najbolj žalostno: pri tem so prizadeti v prvi vrsti revnejši sloji, zakaj kapitalisti so spravili svoje krone v nepremičnine in v tujo valuto. Kmetske zveze, govorite! Državni zbor mora popraviti krivico, ki se je storila kroni! ]ugosl. K, Z. in valuta. Svoj čas je Jugoslovanska kmetska zveza sklenila — kakor poročamo na drugem mestu — da se zamenjajo krone z dinarji v razmerju 1 : 1. Ker se je v zadnjem času zopet pričel boj za krono in še ni končan, zato je Jugoslovanska kmetska zveza sklicala 14. jan. t. 1. sejo in svoje tozadevne sklepe že razširila s sledečimi resolucijami; 1. Vlada in narodni zastopniki ee poživljajo, da rešijo valutno vprašanje pravično, kar se more zgoditi edi-nolo na ta način, da se zamenjajo sedanje krone za nove dinarje v razmerju 1 : 1 (al pari). Vsako drugačno razmerje pri zamenjavi smatramo kot krivično in za vse naše narodno gospodarstvo pogubonosno. 2. Sklep ministrskega sveta z dne 13. januarja glede valutnega vprašanja jc povsem nezadovoljiv, ker ne pomenja nič drugega nego zavajanje nepoučenega ljudstva in prinaša v to vprašanje še večjo nejasnost nego j9 vladala že doslej. 3. Vprašanje o ureditvi valute, oti. noeno o zamenjavi kron v dinarje tako splošnega pomena, da odlotn'c ugovarjamo, ker ga rešuje vlada sama brez sodelovanja in odJoievanja Narodnega predaU»\nlštva. Dr. Korošec v boju za krono. Belgrad, 19. jan. Da se prepreči pro. past krone, je vložil dr. Korošec pri pred. sedstvu parlamenta na vlado interpelacijo, v kateri v imenu ljudstva, ki bi občutilo katastrofalne posledice vladnega sklepa valutnem vprašanju, energično protestiri proti takemu postopanju vlade, zahtevi da ministrski svet prekliče svoj sklep ii skliče parlament, ki je edino mcrodaiet za reševanje valutnega vprašanja. To sc razumele vse stranke in enoglasno stavili iste zahteve. Ako vlada tej zadevi nc u{o di, bo izzvalo to vtis, da hoče storiti kri vico. Vsaka hiša, v kateri fe kal č/an Kmetske zveze, mora imet „DonjoJjuba", kmetsko glasilo Haši u etniki. ¥ Poslanec Ljudske stranke, (lr Ivan Shvegel je šel v Belgrad, da tat na novo podrega glede naših ujeis-i kov. Dobil jc sledeča poročila: V Italiji imamo še okoli 20.000 ju goslovanskili ujetnikov, največ v Sar diniji. Število, ki se je po časopisih lc drugod imenovalo, je previsoko, tile dc teh ujetnikov se je naša vlada t italijansko dogovorila, da bo vsak te den poslala skupino .'1000 mož v domo vino. Prva pošiljatev pride dne 14. t m. v Dubrovnik. V desetih lednih M naj bilo prevažanje končano. težava, ki sc še ni mogla odstraniti, jf da hočejo Italijani vse ujetnike po^la ti v Dubrovnik. Naša vlada izjavlja, da je nemogoče in neeKonomsko t< transporte upeljati in izvršiti preko Dubrovnika. Njena želja je, da nev Dubrovnik pošljejo dalmatinski in bosanski ujetniki, v Heko hrvatski In v Ljubljano slovenski ujetniki. Upali; je, da bodo Italijani v očigled te ute-1 meljene želje opustili svoje le format' ne ugovore in izgovore. V Sibiriji imamo po informacijah vojnega ministrstva okoli 15.000 ujet' nikov. Radi njih se je odpeljala posel-na komisija v Vladivostok, kamor i« že dospela. Daljnih poročil o nji pa ® Vojna misija ima, nalogo, storiti v8ft da se tudi ti naši ljudje vrnejo v domovino. V Franciji, Angliji in njenih zfBj Ijali nimamo -- po informacijah vo nega ministrstva —<« nobenih ujetij'', kov več. Istotako so sc že Iz Bolgari^ Mažarske, Avstrije in Nemčije vrnil1 irei Jugoslovani, Ako s« Se vendarle nahajajo naši ljudje v teh deželah, ob} se to vojnemu ministrstvu takoj (Raanani. Rdeči kiiž nam Je poslal sledeči oklic: V iloglednem času se bodo vrnili naši ujetniki iz italijanskega suženjstva v svojo osvobojeno domovino. Prenašali so čez leto dni gorje italijanskega robstva, trpeli so duševno in telesno — a v kratkem se bodo vračali (lomov, pričakujoč od svoje domovine prisrčnega sprejema. Ujetniki so postali s tem proti-| inednarodno-pravnim ujetništvom takorekoč narodni mučeniki — in narod jim jo vsled tega dolžan povračila za to trpljenjo. Radost bo vladala v družinah ko se bodo vračali očetje, možje in sinovi po tako dolgi, trpljenja polni odsotnosti — a pozabiti nc smemo na one . mnoge, katerim je oropala italijanska krutost najdražje — zdravje in ki bo-, d« prihajali kot invalidi ozir. mala-rični, tuberkulozni, strti, ki bodo po-i1 rokovali zdravniške pomoči pa so brez svojcev, brez lastnega prostora, kamor bi položili svojo glavo. To so ||oni nesrečneži, 1 aterim mora narod ■priskočiti na pomoč, da ne bodo pričeli nove poti trpljenjo v lastni domo-jS v'hI. Vsled tega se obrača »Slovenski Rdeči križ« na vso nafio Javnost, na vse in vsakega posameznika z nujno .prošnjo, da pripomore vsak po svoji " moči, rta se ublaii tem nesrečnežem kolikor mogoče njih gorje ln se Jim pokaže, da so prišli v svojo domovino. Dobrodošel Je vsak najmanjši dar v denarju, cigaretah, perilu, obleki in •ličnem. Pošilja naj se na »Slovenski Rdeti križ« Ljubljano, Poljanska cesta (Alojzijeviščo, pritličje, desno). Iz Kmetskih Zvez* PRELOKA. Dne 11. t. m. smo ustanovili za župnijo Preloka »Kmetsko zvezo na Preloki«, f Načelnikom je izvoljen Josip Balkovec, " ppsestnik s Preloke št, 21, i TRŽIŠČE. 11. januarja je priredila naša Kmetska zveza v društveni dvorani .«hod- na katerem je govoril g. Ludvik Bajec iz St- Janža. Povabljeni so bili tudi nasprotno misleči. Pa prišli so le zastopniki socijalnih demokratov — zastopniki Samostojne stranke so ostali raje doma. Morajo 2e vedeti zakaj. Sprejete so bile običajne resolucije. Iz tajništva JKZ. Tečaj. Dne 12., 13. in 14. t. m. se je vršil gospodarsko-politični tečaj, katerega se je udeležilo nad 100 kmetskih mož in fantov. Zahvaljujemo se vsem udeležencem, da so držali ves čas vzoren red in kazali tako veliko zanimanje, da je bilo vedno isto število pri predavanjih. Prosimo vse udcležence, da poročajo pri svojih Kmetskih Zvezah o poteku in da zanesejo one ideje, ki so jih slišali med najširše sloje. Poročilo o tečaju se bo tiskalo, a ni pričakovati, da bi bilo prej kot v enem mescu gotovo. Ko bo dotiskano, sporočimo. Prosimo vse Kmetske Zveze, da nam javijo, koliko izvodov tega poročila žele, dn se znamo pri nakladi ravnati. Koledarček, Koledarček je dotiskan iu zvezan in tajništvo ga sedaj razpošilja. Cena izvodu je s poštnino vred 3 K 50 v, Prosimo vse naročnike, da nam pošljejo denar po poštni nakaznici, Praktično je, da se naroči večje število in da se vkup-no tudi denar pošlje. Vsi iz Štajerske naj ga naroče pri Tajništvu Kmetske Zveze v Mariboru, Cirilov* tiskarna. Okrožnice. Prosimo vse Kmetsko Zveze, da se drže navodil okrožnic, ki 6mo jih razposlali in da nam točno odgovarjajo vsa vprašanja. Prosimo za morebitno nasvete in predloge. Shodi in sestankL Ako katera Kmetska Zveza želi imeti shod, tedaj naj se vedno pravočasno obrne na tajništvo in ne šele dva, tri dni predno se ima shod vršiti. Pozivamo vse Kmetske Zveze, da stalno poročajo o gibanju nasprotnikov. Oni danes obetajo nebesa, samo, da bi zmagali pri volitvah. Lažejo in obrekujejo, hvalijo se s prazno slamo. Ne verujte jim. Sedaj bodo lagali z rešitvijo valutnega vprašanja, v kolikor je rešeno, je slabo, oziroma ne v smislu naših resolucij Kmetskih Zvez, pač pa v velikem nasprotju. Čitajte glede tega, pa tudi glede drugih vprašanj vedno naše časopisje. Poročajt« in informirajte se v vseh vprašanjih p4 Tajništvu. Pozivamo vse Kmetske Zveze, da prepričajo svoje ljudi, da ni rešitev kmeti j skega stanu samo v politiki. Delovati mo> ramo posebno na gospodarskem polji* Kjer še ni nobene gospodarske organi za* cije, naj se osnuje. Navodila daje Tajni' štvo, oziroma Zadružna Zveza v Ljubljani Obvestilo. Ju gosi. Kmetska zveza is imela v sredo, dne 14. jan. svojo redno od« borovo sejo. Mnogo Kmetskih zvez je imelo svoje redne seje, o katerih smo dobili poročilo. Doposlane so nam bile tudi re1 solucije. Teh resolucij radi pomanjkanj* prostora nc bomo priobčevali, Pozivamc vse Kmetske zveze, da sprejmejo na svo« jih sejah, sestankih in shodih posebno resolucijo za splošno in enako žensko vo< lilno pravico, proteste proti vladnemu načinu rešitve valutnega vprašanja in za zamenjavo al pari, to je 1 : 1, resolucije, (ia se ustanovi Kmelska zbornica, zavarovalnica za živino itd. Vsak neorganiziran kmet škoduje moči kmetskega stanu. Zato vsi v Kmetske zveze! 0 ljudski šoli.' Na raznih zborovanjih, zlasti pa na zborovanjih naših kmetskih zvez, se sklepajo resolucije o ljudski šoli, iz katerih zveni zahteva po skrajšani učni dobi. Te* mu nasprotuje pa učiteljstvo, in to brez razlike političnega prepričanja. Kdo imft prav? Oglejmo si samo učni načrt za računstvo na osemrazredni šoli, po njem naj vsakdo sodi — kje je praval V 1. razredu je odločeno računanje v številnem obsegu od 1—20, ustno in pismeno, Novci, mere, uteži, kolikor jim je podstava število 10. Pismene vaje naj se po obliki in od stopinje do stopinje ujemajo z ustnim računanjem. Kaj več zahtevati od naših 6—7 letnih otročičev je ne- ' Ker je Ircba slišali vsa mnenja, zato prl-občujemo ta članek. (misel. V drugem razredu je računanje v Številnem obsegu od 1—100 ustno ln pismeno. Novci, mere in uteži, kolikor jim je podlaga število 100, Preprosti računi o ceni po sklepu. Začetni računi z vlomki, P;'sniene vaje naj se po obliki in od stopinje do stopinje ujemajo z ustnim računanjem. Ustno računanje. Tudi ta zahteva sloni na duševni zmožnosti učencev te dobe, to je od 7.-8. leta starosti. V tretjem razredu se številni obseg razširi do 1000 in do tisočin. Obravnavajo se tudi Itirje osnovni računi, to je seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje v tem številnem obsegu. Vse to pismeno in ustno ter vaja v sklepovnem računanju. Za otroke v dobi od 8.-9. leta ni to prav nič premalo. V 4. razredu se številni obseg razširi nad 1000 in se računi v vseh štirih računih osnovnega računstva s celimi- de-setinskimi, z imenovanimi Števili in tudi z navadnimi vlomki, kolikor sc jih pogosteje rabi. Vse ustno in pismeno. Nadaljujejo sc tudi v tem razredu sklepovni računi. Tudi to jjradivo odgovarja dobi od 9—10 let, in se je more obvladati Ie, če je učenec predelal gradivo prejšnjih treh razredov ali let. V petem razredu se uče razdelnosl ž!ovil, pretvarjanja navadnih vlomkov na desetinske in narobe; pretvarjanja mnogo-imenskih števil na navadne ali na desetinske vlomke in narobe. Nadaljuje se računanje v četverih osnovnih računih s celimi števili in vlomki, z imenovanimi in neimenovanimi števili, in to ustno in pismeno. Tu naj bi se po mnenju raznih zvez nehalo, ko jc komaj položen temelj za kaj praktičnega! Pojdimo zato dalje in poglejmo, kaj bi se še učenci naučili v 6., 7. In 8. razredu? V šestem razredu ponavljajo računske vaje s celimi števili, z desetinskimi in navadnimi vlomki ter se obenem vadijo z računskimi prikrajškl. Uče se tudi raz-i/.erja in sorazmerja, kar je tudi v praktičnem življenju potrebno. Poleg računstva sc seznanijo v tem razredu tudi z najna-vadnejšimi geometrijskimi telesi in oblikami. V sedmem razredu se obrača posebna v^.nost na obrestne, r a b a t n e in r o k o v n e račune, in sicer pismeno in uslmeno. Poleg tega še računanje obse-g a in ploščine za razne geometrijske oblike. V osmem razredu med drugim g o -ipodarski, kmetijski, obrtni n lahki trgovski računi glede na to, kolikor jih učenci potrebujejo v prihodnjem poklicu. Pri dečkih glavna navodila knji-| o v odst v a, pri deklicah s posebnim ozirom na gospodinjske potrebe. Poleg vsega tega tudi še računanje površine in prostornine raznih teles. Kdo more tedaj reči, da vse navedeno ni potrebno, ali pa da bi se vse to moglo obdelati v skrajšani učni dobi? Razumen človek nel Tako znanje ni samo ma-terijalne vrednosti, praktične življenjske uporabe, ampak je Velike važnosti za for-v melno izobrazbo, to je za razvoj duševnih sil Stranke, kl resno mislijo na napredek, ne morejo in ne smejo razvoj šolstva ovirati, ker s tem si iflgajo vejo pod seboj. Iiclieli. Razgled po svetu. Jugoslavija. j Nova vlada? Liberalni lisii iz Zagreba poročajo, da bo sedanja vlada najbrže odstopila in 6c ustvarila koncentracijska vlada iz vseh strank. V ta namen se je prestolonaslednik večkrat razgovarjal z Pašičem, ki je poglavar radikalne stranke. Koliko jc resnice na tem, se nc ve. j Republikanska stranka. Več bivših ministrov srbskih in uglednih politikov je podpisalo proglas za ustanovitev republikanske stranke. Pri nas pa dr. Žerjav zapira naše pristaše, če pravijo, da so republikanci. j Vojna odškodnina, ki naui bo izplačana v 20 letih od Nemčije, bo znašala poldrugo milijardo frankov. j Invalidi — COO.OOO takih rodbin je v našem kraljestvu — so se oglasili pri ministrskem predsedniku in zahtevali, da sc jim izplačuje 150 dinarjev mesečno, kar bi znašalo skupaj dva do tri milijone dnevno. Le odkod se bo denar jemal? j Naseljevanje v Jugoslaviji. Ministrstvo za agrarno reformo je tekom preteklega leta naselilo okoli 2000 rodbin iz Črne gore, Hercegovine in Like v Stari Srbiji in Maccdoniji. Z ozemlja, ki ga jc v vojni osvojila Rumunija, je prišlo v Bel-grad odposlanstvo Malorusov, ki prosi za dovoljenje za naselitev v našem kraljestvu. Malorusi, katerih je okoli 130 rodbin, bi se naselili v okolici Veleša. Prav-tako je prišlo v Belgrad, kakor sc jc že Eoročalo, tudi odposlanstvo lužiških Sr-ov. j Volilni iond liberalne in socialistične stranke znaša baje že 40 milijonov dinarjev, s katerimi mislijo liberalci in socialisti kupovati glasove za svoje stranke, ker jih ne morejo z načeli. Pa tudi milijoni ne bodo pomagali I j Regent Aleksander se poroči, kakor poročajo angleški listi, s hčerko italijanskega kralja, Jolando, ki je obenem njegova sestričina. j Slepa pravica. V Sarajevu je nek Dušan Jankovič ukradel pečat deželne vlade in ž njim ponarejal izvoznice. Na ta način je »zaslužil« 55.000 K. Za to je bil sedaj obsojen na 8 mesecev ječe, a v kazen so mu vračunali 6 mesecev preiskovalnega zapora. V Va-raždinu so pa Istočasno obsodili neke- fa Blugo, ki je preštempljal nekaj ban-ovcev in si zaslužil s tem par kronlc, na dve leti ječe. REKA. O reškem vprašanju se je v Parizu- zopet začelo razpravljati. Zastopnik našega odposlanstva dr. Trumbič je kot »skrajno« mejo naše popustljivosti predložil sledeči načrt, ki ga je odobrila naša vlada: V Istri men reka Raša (s čemer ostane le majhen kos Istre ob vzhodni obali v naši posesti), Reka jugoslovanska z lastno samouprav«) cela Dalmacija z otoki vred morajo prip*. dati Jugoslaviji, Italijanom na naši zemlji bi dali potrebna jamstva za varstvo jezika, podobno zahtevamo za Slovane v Italiji, £ tem se je torej naša liberalnosocialistična vlada sama odrekla Trstu in Goriški, ko je že javna tajnost, da bi naše odposlanstvo v Parizu takoj v začetku doseglo mnogo, mnogo več, če bi vztrajno stalo na stališču, da morajo vsa Slovenci in Hrvati pod eno streho. Kakor sc poroča, so predlaga- 1 li zavezniki, da dobi Reko sicer Italija toda Jugoslaviji sc dovoli prosta uporaba reškega pristanišča in last železnice Ljub. ljana-Rcka. Amerika se razprav nc udeležuje. V slovenski javnosti je vest o Trumbj. j čevi oziroma vladni popustljivosti naredila 1 najslabši vtis. Vlada nc bi smela nikekr popuščati, ker se dobro zaveda, da nam predlagane meje oropajo na stolisoče Slovencev in Hrvatov in da je v slučaju vojska takoj cela savska dolina v območju italijanskih topov. Antanta nas lahko prisili, da sprejmemo od nje predlagano črto, toda nikdar ne bi smela naša vlada predlagati očividno krivične meje. S tem pripo-zna, da na Goriškem, v Trstu in Istri nima nič več iskati. Ljudska stranka kot najzve-slej.ša čuvarica slovenskega naroda je takoj izdala sledečo resolucijo: Po d.ošlih poročilih namerava mirovna konfcrcnca prisodili Italiji velik del jugoslovanskega ozemlja. Stotisoči slovenskega in hrvatskega naroda naj bi bili odtrgani od svojih rojakov ter izročeni tuji državni oblasti. Vseslovenska ljudska stranka sk ko prej neomajno in brezpogojno vztraja na tem, da se tudi slovenskemu in hrvatskemu narodu da pravica, da se v svoji neokrnjeni celoti ujedini v skupni jugoslovanski državi po načelih samoodločbe, po naravnem in božjem pravu ter po obljubah, s katerimi so zavezniki med vojno vabili narode na svojo stran. Ker torej zahtevamo, da pripade Jugoslaviji cela slovanska Primorska ter vsa vzhodna jadranska obal od izliva Soče, opažamo z začudenjem in skrajnim ogorčenjem, da sc jc začelo resno razpravljati celo o pripaclno; sti Reke, ki jc za slučaj, da bi izgubili Trst, edino mogoče naše izhodišče na morje, brez katerega bi hrvatski in zlasti slovenski živelj neobhodno moral gospodarski sužnjosti zapasti. Vseslovenska ljudska stranka opozarja vlado s poudarkom in i vso resnobo, da drugačne rešitve lega teritorialnega vprašanja ne bo nikdar priznavala ter da bo za morebitno neugodflf rešitev delala odgovorno vlado. AVSTRIJA. Avstrija sama no moro živeli, ker so ji odtrgali vse, kar je rodovitnega ln jo zazidale med narodnostne države, kl so nastale krog nje. Zato sc mora Avstrija opirati na svoje sosetlc-In tako sc je drž. kancelar dr. Renner napotil najprvo v Prago iskat prija- i teljstva ln pomoči. Prvega je našel, drugega bolj malo, ker so Cehi sami precej na koncu. Med obema državam^ se je upostavilo diplomatsko zastop-stvo, Cehi so tudi obljubili, da bodo te dali premoga, če ga bodo sami dovolj imeli, česar pa ui upati, sladkorja so obljubili iiOO.OOO ton (*UOOO vagonov) po 45 krou i kg. Kavnotako se je dosegel sporazum glede easet>niti terjatev, ki jih imajo Avstrijci ua Češkem ln Cehi v Avstriji istirjaii. Avstrijci z .uspehom pogajanj niso bogvekaj zadovoljni. Vlada je predložila zbornici zakonski načrt o oddaji premoženja. Po leut uačrtu bodo premožeuja do 15.000 bron davka prosta. Pri osebah, ki ia>ajo rodbino, se bo za vsako osebo računalo poleg tega Se 5000 K davka prosto. Davek se začne a 15.000 K, in fljcer s 5 odstotki in konča s 65 odstotki pri premoženju nad LU milijonov. Predvojno premoženje se bo obdavčilo sc 15 odstotkov niže. Tretjino davka bo treba plačati v gotovini, ostanek pa v vojnem posojilu. Plačevalo se bo 30 ie',. Vendar do o tej postavi še veliko razgovora. Levo krilo socialistov zahteva, da se povišajo procenti na 80%. Avstrijsko časopisje in občinstvo rmimu danes zlasti gospodarsko stalite državo, ki Je obupno in o katerem friznava tudi vlada, da ne ve. če ga b» ntogla urediti. Zadnji čas >e kura fustrijske krone nevzdržema padal in j« danes vreden 2.9 švicarskega centi-ina. Vzporedno rastejo cene vsem po-tnbščinam; tako je moral Dunaj seda,, podražiti hleb slabega kruha, ki je staidne 4. januarja še 2.40 K na 5 25 K. ' in »fino moke za kuho, ki je stala do-Blej "i K, na 10—11 K; razen tega namerava mesto iznova povišati voznino cestni železnice na 2 kroni. Razumno Je, da to dnevno draženje ni le usodnega gospodarskega pomena, marveč, da utigne imeti tudi politične posledice. Kacšno pomanjkanje drv vlada na Dunaju se vidi iz tega, da so izginili na potopališftu vsi leseni križi z grobov. Dne 14. t. m. je izbruhnil v Gradcu nenadona silen vihar. Setajočim po ulicah j) trgal klobuke ras glav ter |lh vrtel tudi preko 100 metrov visoko po zraki, razbijal je šipe in metal opeko ras streh. V mestnem parku in drugih nanjših vrtovih je izruval več velikih ii manjših dreves. Tudi na Dunaju je več ur divjal nenavadm vihar. Več ljudi je bilo ranjenih, k»r Jih je ali vetor podrl na tla, ali pa so |ih zadeli kosi opeke, zidu itd. Vihar Je prevračal vozove in plote, drobil izložbena okna in trgal napisne deske. Skoda je zelo velika. Vihar Je zahteval tudi smrtni žrtvi MAŽARSKA. Mažarska vlada krepko čisti in zdravi propale razmere, ki so jih povzročili komunisti na Ogrskem. Zanimivo je, kar je povedal ministrski predsednik Husar sta novo leto. Rekel je: »Krivda, da smo doživeli tako Žalostno minulo leto, je več desetletij stara. Javno življenj« na 0«tv skem je zagrešilo zadnfi čas več hudih stvari. Poštenost je v Javnosti propala, ko- rupcija se je oživela. Našega poloma je bilo v znatni meri krivo brezvestno časopisje. Usojam si v svojo dolžnost povedati, da so skrivne družbe, kakor framasoni, Galilejev klub, socialni demokrati, svobo-domiselci, mnogo zakrivile, da je bil ogrski narod ob času hude borbe tako oslabljen. Preslabi kristjani smo bilil Vsled tega je nastala vojska, ker smo zatajili krščanska načela. V krščanskih principih iščejo sedaj vsi narodi varstvo in pravice.« — Pri nas pa hočejo socialisti s krampi na Cerkev, liberalci hujskajo na kulturni boj in Uberalna Kmetska stranka proglaša, da vera (torej Kristusova načela) ne spadajo v politiko! ČEHOSLOVAŠKA. Svobodomiselni Čehi so se s svojim svobodomiselnim nasiljem smrtno blami-rali. Po celem svetu 60 razkričali, da j« slovaški župnik Hlinka, voditelj katoliških Slovakov, veleizdajalec in so ga zato zaprli. Sedaj pa je izjavil ministrski predsednik Tusar, da se Hlinka ni nič pregrešil, razen da je šel brez potnega lista v tujino, minister Beneš pa, ki je dal Hlinko zapreti, je ponižno izjavil, da je za »mirno« rešitev te zadeve. No, Beneši, Tusar-ji in dr. Žerjavi so povsod enaki: svobodomiselno nasilni. — Tudi na Češkem bodo volitve. Toda Slovaške, ki je* Čehi nič manj ne mučijo kot so jo svoj čas Mažari, se liberalnosocialistična gospoda, ki je sedaj na krmilu vlade, boji. Zato so se po-služili grdega sredstva. Na Slovaško, kjer je bilo dosedaj prepovedano točiti alkoholne pijače, uvažajo rum kar na debelo, da bi s tem utopili razsodnost Slovakov pri volitvah. — Češki Nemci so sklenili, da bodo tirjali od države, da jim vrne vsa vojna posojila. To stališče bodo zastopali tudi v prihodnjem državnem zboru. — Socialisti so hudi protimilitaristi, dokler hujskajo. Ko pa so na vladi, za svoja vsestranska nasilja nujno rabijo vojaštva, zato postanejo na vladnem krmilu takoj vneti militarišti. Tako so tudi na Češkem sklenili, da se uvede splošna vojaška dolžnost in sicer dveletna. — Tudi na češkem bi liberalci radi vso oblast osredotočili v Pragi, da bi tako lažje koman-dirali Nemce, katoliške Moravane in Slovake. 5. jan. pa so se oglasili odposlanci čeških Nemcev ln Moravanov pri ministru Tusarju in odločno ugovarjali proti kršitvi samouprave dežela. ITALIJA. Osobje poštne brzojavne in telefonske uprave je proglasilo splošno stavko po vsej Italiji. Stavkajoči zahtevajo med drugim zvišanje vseh dosedanjih prejemkov za 1000 lir. — Ce bodo tudi za 1000% bolj pridno delali, o tem poročilo molčL POLJSKA. Tudi na Poljskem Imajo veliko težav radi valute. Tam imajo kar štiri vrsta denarja: avstrijsko krono, nem-ško marko, ruski rubel in takozvano poljsko marko, ki so jo uvedli Nemci, ko so bili zasedli Poljsko. 8edaj se dela na to. da bi povsod uvedli poljsko marko, a katero M radi zamenjali kro- no tako, da bi dali za 100 K 70 poljskih mark, čemur se pa prebivalstvo ljuto upira. UKRAJINA. Po vsej Ukrajini se strahovito Siri azijska kuga. Tudi v severni Besara-biji se Je uradno dognalo več primerov te bolezni RUSIJA. Boljševiki hodijo zelo pokonci. Vs« nasprotne armade doma so razbili, sedai prodirajo v Sibirijo, na drugi strani pa ša. rijo krog angleške Azije. In Angleži imaj« strah. Veliki boljševik Trocki je zelo ponosen in v svojem proglasu ljudstvu za no> vo leto prorokuje med drugim: To let« nam prinese zmago. Povsod, v Sibiriji, Ukrajini, Donskem področju, povsod zahteva narod sovjete. Sovjeti bodo v Berlinu, v Washingtonu, Parizu, Londonu ia Rimu.« NEMČIJA. Te dni je Nemčija odpoklicala svoj« uradništvo iz vseh onih krajev, ki se jim je morala odpovedati. Težka ločitev za (»onosno Nemčijo. Toda klon« ne. Napisa-a je poslovilno pismo na vse one številn« Nemce, kateri pripadajo sedaj drugim državam, kjer jim slovesno obeta, da n« bo nikdar pozabila nanje in da nemški narod kljub mejam, ki ga trgajo na več delov, ostane eno ter da bo prišel še dan pravice. To se pravi po domače: čez pol sto* letja nova vojska. — Nemčiji zopet grosl revolucija. Državna zbornica, v kateri imajo veČino vladni socialisti, je sklepala postavo o obratnih svetih, ki naj bi bili nekaki vrhovni gospodarji vseh podjetij, ki jih je država podržavila. V teh obratnih svetih bodo imeli največjo besedo delavci podjetja Komunisti, ki niso zastopani v vladi, pa hočejo imeti pri tej postavi odločilno besedo in ker ne morejo tega doseči zlepa, so hoteli zgrda. Pripeljali «o Ered zbornico velike množice delavstva, i so prodrle vojaški kordon. Strojnice m zapele in obležalo je 42 mrtvih in 105 ranjenih. Komunisti so na to proglasili 24> urno stavko, pa se jim je ponesrečila, ker je večina socialistov že sita teh lenuhov. FRANCOSKA. Na Francoskem se je vršila volitev predsednika republike. Vse je mislilo, da bo Izvoljen vsemogočni Klo-mansč, toda propadel je in namesto njega je izvoljen Pavel Dešan61. ANGLIJA. Anglija ima silno obširna ozemlja v Aziji, ki jih izčrpava zase in svoje kapitaliste. Nemci so hoteli nekaj časa Angležem v Aziji zadati smrten udarec, in zato so s Turki prodirali * Mezopotamiji, žitnici sveta. Pa česejr Nemci niso premogli to groze izvršiti boljševiki ki zbirajo svoje rdeče Četo v Aziji ob mejah angleških pokrajin. Boljševike podpirajo Turki in Anglefe skrbi, če se ne bodo lepega dne tm bogate azijske pokrajine odtrgale od matere Anglije. TURČIJA. V Turčiji so vladali pred vojsko sami svobodomlselci vzgojeni po evrop- 5' jkih brezverskih univerzah. Toda kako «o vladali. Samo v Armeniji so dali pomoriti 1 milijon kristjanov, ostale pa so prisilili prestopiti k pogansfv*. Ko so po brestlitovekem miru Turki iasedJi Transkuvkaz, so zopet pomorili 20.000 do 30.000 Armencev. To je prišlo sedaj na dan, ker se v Avstriji ln Nemčiji, kt sta bili pokroviteljici .Turčije, ni smelo o tem pisati. Toda JjoŽji mlini melje jo. AMERIKA. Dne 10. januarja 1920 je v severo-»meriških Združenih državah postala pravomofna ustavnim potoni sklenje-Da postava o prepovedi alkohola. Ta Erepovcd se je uvedla že 1. julija 1919, ot začasna vojna odredba, sedaj se je uveljavila temeljem ustavnega zakona. Po tem zakonu se v Združenih državah alkoholne pijače nc smejo več niti izdelovali, niti uvažati, niti prodajati. Jo pomenja silen preobrat ne samo v »ravnem ampak tudi v gospodarskem livljenju. Zapreti jc bilo treba lin en Aiah 300.000 gostiln, na tisočo pivarn in drugih izdelovalnic alkohola. Nasproti vsem tem proizvajalcem in pro-jlajalcem alkohola se je postavil »rac-Domoljubove« uvodne članke, in kakor sc glase najnovejša poročila, bo antanta pozvala »Domoliub« ~red svoj sodni prestol, kjfer sc bo mogfcl poleg svojega tovariša cesarja Viljema zagovarjati radi svojih hudobij. In »Kmetijski list« ima to zaslugo, da je razkrinkal tega hudodelca. Slava mu, zakaj kmetom sc bo zato takoj vse boljše godilo. p Vinski davek. Liberalci lažejo, da jc radikalec Ninčič v soorazumu z dr. Korošcem upel al vinski davek. Na to laž odgovarjamo, da je delegacija finančnega ministrstva v Ljubljani predlagala v Belgrad upeljavo vinskega davka in da je bil Jugoslovanski klub pod načelstvom dr. Korošca tisti, ki sc jc v zbornici najbolj boril proti temu davku. p Še vedno laži. Samostojni libcralci se na svojih shodih kar sproti izmišljujejo o naši stranki naigorostasnejše laži češ, nekaj bo že ostalo. Tako agitirajo nekje proti duhovnikom a tem, da so ti krivi, da se laški ujetniki nc vrnejo. Budalost! Mesar Pucelj si jc izmislil, da je SLS. upehala — dohodninski davek, dasi je bil ta davek upeljan 1867, takrat ko jc v Avstriji cvctel liberalizem in ni bilo o SLS. nc duha ne sluha. Naše pristaše pozivamo, da na shodih liberalne Kmetske stranke takoj sproti pobijajo te laži in gospode govornike vedno primejo za besedo. p Z moko jih kupujejo. Samostojni liberalci so dobili z državno podporo nekaj moke, katero dele tistim, ki se zapišejo v njihovo stranko. Mislijo si seveda: če nc vleče stranka, vlekla bo moka. p Socialistično hujskanje je Vesna nevarnost, za obstoj naše države Privedlo jc do tega, da velik del .lovstva nima več smisla za delo, tertlvoČ samo zvišavanjc plač. Tako so začeli komunisti v Trbovljah s pasivno rojsten co, to se pravi, da sicer delajo, a tako, da malo ali nič ne nnredfc. Dnnes nas more rešiti samo«delo in zopet delo, a socialistom niti na misel ne pri- de, da bi svojim ljudem enkrat tod> rekli: Ljudje, vaša dolžnost Je tudi, Ljuclski glas« pa bi rad to, pet malo poagitiral za svojo stranko in j« v ta namen spustil med socialistični s*ef novico, da so poročila o vrnitvi jugoalo vanskili ujetnikov same bajke, da pa je fe sotlrug Prepeluh v Italijo in jih bo reši kakor kraljič zakleto gospodično. In te bodo socialisti bahali, da so oni dosegi vrnitev naših ujetnikov. V resnici je p šel Prepeluh med ujetnike agitiral za m cialistično stranko, Ker domu socialističo agitacija radi velike gnilobe, ki vlada i naši socialnodemokratski stranki, vc vprašamo, kako je to razložiti, da sloven ski socialisti v Ljubljani zahtevajo splošn žensko volilno pravico, slovenski socialist v bclgrajski vladi so pa proti nje-j, ker b socialistični ministri zahtevali volilno prf vico samo za ženske, ki opravljajo samostojno delo ali obrt. Razloži, modrost! p »Domovini« v album. »Domovih hvali Češko kot najnaprednejšo de.dt (glede korupcije je menda veliko naprednejša kot Jugoslavija) m jugoslovanski t bo raki jo skušajo v vsem posnemati ktr je Češka vpeljala tudi žensko voliln< pra vico, se bodo gotovo tudi slovensk libe ralci zavzeli zanjo. Žal, da srno sc (bsedii o obratnem prepričali. p Iz novomeškega okraja. V samostojni kmetski Htranki vlada« oju v »trnjesl vrsti z J. D. S. ter iti z njo če> drn in strn, druga pa hoče ostati sanostojne in prava, da je treba nastopiti zase hi voliti neodvisno. Zmagala b> prvtt struja, kakor se kaže, ker so /oditdjt že napeli jadra v liberalni tator in lf ljudstvu prikrivajo pravo bar*o. Upamo, da bodo trezni elementi š« pravočasno izpregledali in poslali IberalnO jerobstvo med staro šaro. Fra>c »kmet kmeta! — Dol s farji, doktorj i» sodniki!« nc bodo dolgo vlekli. Kadar bodo Samostojni rekli: »Dol ž birti, oderuškimi trgovci, navijalci in k.ipltfili* sli, kmotskimi kapitalističnimi »>«#' natil«, ki hodijo na njih shode in M>* čejo zopet rešiti liberalno stranko, tedaj bodo govorili ljudstvu iz srca. Ti mečejo kamenje v drugo, da. M rinili pozornost od sebe in svojih grehov. Računamo s prcvdarnosljo ljudstva, da bo videlo prijatelje in jil» delo ločiti od RvaražugonoV. P Občina brez lupana. Na h?« !•>. t. m. M. Menecj po 10 letnem novo nju odkupil Od županske Njegov namestnik 1. K. ee brani sjirfe-J«ti to moBto. Tako je občina brez fcti- Bina, dokler okrajno glavarstvo pb-ebno ne ukrene. Samostojni (libe-, jralci) ižanski, ki ste žc mnogo kora-, kov brez uspeha naredili »a ta zaže«; Ijcni stolček, požurite »e, mogoče vam; |K) sedaj sreča mila. p Delavska zveza, ki bo politično za* stopala vse krščansko delavstvo, kakor Kmetska zveza vse krščanskomisleč« kmete, se je ustanovila 4. t. m. v Ljubi jasi. Program Delavske zveze je, zbrati vse pošteno delavstvo na politično fronto. Dati se mu mora v javnosti njegovo mesto, Deiavčcv zaslužek delavcul Njegovi rod-trini zdravo stanovanje, njegovim starini letom preskrbo, njegovi osebi spoštovanje, kakor vsakemu drugemu državljanu. Delu £re v krščanski družbi prvo mesto. V raz-ristjanjeni družbi pa uživa čast slepar-stvo in lenoba! Vsi pošteni delavci nai se priglase v Delavsko zvezo. Pisarna Delavske zveze je v L)ubljani, Stari trg št. 8, III, nadstropje. p Pismo s skrajne meje jngoslovanske- ta Korotana. Prejeli smo sledeče pismo: Iragi »Domoljub« I Srčno te pozdravljamo llovenski Korošci iz obmejnega Korotana. Ker vemo, da se ti edino poteguješ za pravice nas kmetov, ti zaupamo tudi nekaj vrstic o naših težnjah in željah. Ker veino, da si pogumen in odkritosrčen, tc prosimo, •rfp poveš na glas vladnim organom sedanje troimenske vlade SHS v Belgradu kakor ♦udi v Ljubljani, da čc sc hočejo nadejati kakšnih uspehov pri glasovanju, se mora V kratkem času vsa nesnaga in smeti iz Vladnih prostorov izčistiti in nadomestiti e pravičnimi in nesebičnimi možmi. Čc sc to ne zgodi v kratkem, potem nisem kriv prerok, da bode Koroška ra Jugoslavijo izgubljena, ker sem do dobra prepričan, da je slovenski Korotan do sedanje vlade silno nezaupljiv in nezadovoljen, — Več koroških kmetov. Domače novice. il Kmetski, ne pn kmečki. Vse svo-jti dopisnike prosimo, da pišejo kmet-ški, kar jc slovnično pravilno; nasprotno jo pisava: kmečki slovnično nepravilnn. Uredniku jo zamudno to stokrat se ponavljajočo besedo vodno popravljati. d Begunska podpora. Z ozironi na notico, ki jc izšla pred kratkim v naših dnevnikih, se obračajo begunci na predsedstvo deželne vlade, urad za zaščito beguncev, z različnimi prošnjami za izredne podpore. Ker je vsota, o kateri je bilo govora v listih in ki je že od centralne vlade baje dovoljena, namenjena le za izplačevanje rednih begunskih podpor, so vse take prošnje, naslovljene na omenjeni urad, brezpredmetne. ti Papirnati drobiž (20 vinarski) ljubljanske občine je v prometu. Z njim se lahko tudi plačuje pri vseh uradih. Nasprotno drobiž mariborsko občino.od finančne oblasti ni priznan, in se torej z njim ne more plačevati pri uradnih blagajni!). <1 Družba sv. Mohorja. Vsled tehničnih ovir, IzvirajoČih i r. naše prese- litve, bo družbeni koledar Sol« dotl-skan do meseca marca. Udnina za leto 1920. znaša 10 K, dosmrtnina 200 K. d Darovi Iz Amerike so se zakasnili. Gospodje, ki so (lošli te dni i« Amerike, da prevzamejo blago v Trstu, so odšli iz Clevclanda že 12 nov. v New York, kjer so poldrugi mesoc čakali ladijo za prevoz in so slednjič dobili parnik »North Pine«. Zabojev je 3422 v vrednoiitl 1 milijon dolarjev in so namenjeni Za Slovenijo, Hrvatsko, Srbijo in Crnogoro. Kakor hitro pride pošiljatcv v Ljubljano, bo špodicijska tvrdka Balkan vSe stranke, ki bodo dobile darove, pravočasno obvestila. Do ta čas naj pa ljudje ne pisarijo po nepotrebnem na tvrdko. d Cene kruha v Ljubljani so: za bel kruh pol kilograma težak 4 K, za pol kilograma težak črn .kruh 2 K 50 vin. d 3. februar se bliža in ž njim žrebanje Dobrodelne efektne loterije, katero prireja društvo »Dobrodelnost« v Ljubljani. Čisti dobiček te loterije je namenjen slepcem, sirotam in invalidom. Dobitkov je 1317 v skupni vrednosti 80.000 K. Glavni dobitek je vreden 20.000 K. Srečke so po 2 K in se naročajo v loterijski pisarni v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Ker je do žrebanja le še 14 dni, zato hitite z naročili! Naročite po več srečk skupaj! d Dalekosežna akcija proti tihotapstvu. Državni urad zoper navijalcc cen in verižnike uvede v najkrajšem času obsežno in sistematično organizirano akcijo proti tihotapstvu. Na severnih in zapadnih mejah bodo na eksponirunih točkah osnovane ekspoziture državnega urada, tako v Zidanem mostu, Mariboru, Spiljah, Vrhniki, Ložu, Cerknici itd. Urad bo skupno deloval z orožništvom in carinstvom. d Ustreljen tihotapec. Na Vrhniki se z največjo strogostjo preiskujejo vlaki, ki se pripeljejo iz Ljubljane. Tc dni sc jc pripeljal tja tudi Černič !z zasedenega ozemlja, njegovi ženi so pri pregledovanju nekaj zaplenili, kar je Černiča tako razjarilo, da se je spri s srbskimi vojaki in je enega za prsi prijel, pa se ga je vOjak otre-sel. černič je potegnil nato kuhinjski nož, s katerim je mahal okoli sebe, nato je pa zbežal v bližnjo hišo, srbski vojaki pa za njim. Iz hiše jc pobegnil Černič in se skril, za njim je pa pohitel srbski vojak in ga je z dvema streloma usmrtil. d Na Brezjah je gospodinjski tečaj, ki bo vzgojil vrlih nevest. Lani je bilo tu nad 100 porok, letos jih bo lahko še več. d Videm. Naša farna cerkev je bila že večkrat okradena. Preteklo nedeljo je bolje oblečena ženska ravno opoldne vpričo gledalcev — kdo bi si bil mislil — odnesla iz cerkve z velikega oltarja pregrinjalo ter odhitela z njim na kolodvor. Opozarjajo se sosednje cerkve na to predrzno tatico. d Smrtna nesreča železničarja. 16. t. m. ob pol deveti uri zvečer se je zgodila na državnem kolodvoru v ŠiS-ki grozna nesreča. Prcmikalni vlak je na prvem tiru povozil železniškega sprevodnika Franca Voha, ki se je bil vrnil iz službe na dolenjski železnici. Rajni zapušča ženo in dva neuo« rastla otroka ter jo stanoval v Spod« nji Šiški. Nesreča je dozdaj še nepojasnjena. Na mesto jc prišla policij« ska komisija pod vodstvom g. liabeuu Priča železničar Hajck je vedel samo toliko povedati, da se je pod vlakom nekaj zasvetilo. Nesrečneža je vlak tako raztrgal, da so ležali deli raztrose« ni po vsem tiru. d Žalostna smrt. Dne 14. decembra lanskega leta Je izbruhnil v Paradižu, občina Sv. Barbara v Halozah v. viničariji Vobiča požar, ki jc v kratkem upepelil poslopje, krmo itd. ter povzročil veliko škode. Požiga je bila osumljena bivša vinlčarjeva družina Janeza Kranjca, žena Marija in hči Barbara. Iz strahu pred orožniki if» žena Marija skočila v mlako in utonila, hči jc pa izginila noznano kam. Šele 14 dni pozneje so našli otroci Barbaro viseti v gozdu na drevesu, kjei* se jc obesila. Krokarji so ji že izklju-vali oči. Obe ncsrcčnici sta se skrbno ogibali cerkve, kajti njuna tolažba in dušna hrana je bil zloglasni »Stajerc«, dokler jo Izhajal. d Zaplemba žice. Policija v Ljubljani je zaplenila za 26.000 K telefonske in brzojavne žice. Nekje so tudi odkrili bogato skladišče tc žice, ki so jo skušali verižnikl spraviti v druge kraje preko meje. d Divjanje arditov In karabinerjev v Solkanu, Na dan sv. Štefana je bilo v eni solkanskih gostiln več domačih fantov. V gostilno se je priplazila tudi italijanska a rdi t ska golazen (laiki vojaki) in zahteva« la, da domači fantje izpraznijo gostilniško sobo, kar pa ti niso hoteli storiti. Nastal jc pretep, v katerem so jih arditi tako dobili, da so jih morali odnesti v bolnišnico, Italijanska komanda ni bila nad tem za« držanjem najhrabrejše laške vojske posebno razveseljena in je še iste noči odpokK* cala ardite. Na cesti se je tedaj nahajat domači fant Cigoj, ki je pokazal veselje nad tem, da gredo arditi iz vasi, poslednji so sc pa tako razburili, da so vrgli puika ob zemljo in izjavili, da ne gredo prej iz vasi, dokler ne bo Cigoj aretiran, kar so tudi karabinerji storili. Odpeljali so Cirfo-ja na svojo postajo in ga začeli neusmiljeno mučiti in pretepati. Neka ženska je to javila dvema domačima fantoma, ki sta se podala na karabinersko postajo in tam se je zopet začel pretep. Za karabinerje |e bila situacija tako kritična, da so morati poklicati telefonično pomoč iz Gorice. Takoj je prišel en tovorni avtomobil pota karabinerjev pod poveljstvom kapitana. Začeli so veliko preiskavo po celem Solkanu, aretirali več fantov in Cigoja tako pretepli, da bo najbrže na zadobljenih ranah umrl. d Iz Ambrusa. Dne 10. t. m. so položili k večnemu počitku Jožefa Hočevar iz Ambrusa št. 10. Ranjki je bil več let cerkveni ključar in vedno odločen pristal SLS. Poštenemu možu blag spomin, d V Mošnjah smo 11. januarja položili v grob truplo šestdesetletnega Jožefa Arh, velevzornega gorenjskega kmeta, ki ni imel sovražnika. Žalovanje po njem je bilo splošno. Pogrebcev je bilo na stotin« od blizu in daleč Reveži so izgubili z njim očeta, gasilstvo najvnetejšega člana, grad Podvin vrlega oskrbnika, VLS zvettega pristaša, »Domoljub« pridnega bravca in marsikdo izmed nas najboljšega prijatelja. _ , , , d Jože! Mariažek iz Bukovja pn Postoinl naj se zglasi ali osebno ali • pUmom pri r. C. LekŠan, Ljubljana. Valvazoriev trt ŠL 1. d Sv. Frančišek v Sav. dolini. Tukaišme kat. bralno in izobraževalno društvo priredi na Svečnico ob pol 3. uri popoldne, v pove-fauih prostorih pri Martinovcu igroi Tihotapec. d V italijanskem vojnem ujetništva umrli ujetniki. »Slovenski Rdeči križ« javlja: V italijanskem ujetništva v Ospcdale da Campo No. 240, Mestre, so amrlii Pivefc) Anton, rojen 1877, Gradišče, Litija, umrl 6. S. 1919, Štrukelj Franc, ro en 1898, Pret, Tolmin, umrl 12. 5. 1919, Barbarič Mihael, rojen 1898, Redrinoviče, umrl 8. 7. 1919, Nest Franc, rojen 1876, Banget, Štajersko, umrl 14. 7. 1919, Strumbrlj Ivan, roien 1893. Laze, umrl 20. 7. 1919, Simoačič JožeL podnared-ciik. rojen 1891. Podsreda, umrl 5. 8. 1919. Jark Peter, rojen 1892, Stranska vas, umrl 20. 8. 1919, Suštaršič Leopold, desetnik, rojen 1892, Sv. Martin, umrl 7. 9. 1919, Zlate Ivan, rojen 1897, Prosje, umrl 4. 10. 1919, Pcrovšek Jože!, rojen 1899, (pristojnost neznana), umrl 20, 10. 1919. d Kdo ve o Jožefu Fcrme? Služil Je Rri 153 baonu, 3. komp., 2. vod, v. p. 110. ajprvo je bil na italijanski fronti, koncem maja 1916 je odšel v Bukovino, odkoder ie zadnjič pisr.1 28. junija 1916. — Magdalena Ferme, Brezovica 1, p. Motnik, < »»sp«d:!rs:i« obvestila. g Pšenična setev. Po vesteh iz Hrvatske in Slavonije, bo letošnja pšenična letina slabša od lanske, ker je letošnjo setev oviral dež, ki ni dovoljeval pravočasnega oranja za setev pšenice, g Letošnja setev pšenice. Po poročilih iz raznih naših krajev, zlasti iz Slavonije, je bilo posejano jeseni komaj eno četrtino toliko pšenice, kot je bilo običajno v prejšnjih letih. Krivo je temu neprestano deževno vreme. g 8000 vagonov žita je dosedaj šlo iz Jugoslavije v Avstrijo. g Naša in avstrijska krona. Na dunajski borzi je 15. t. m. za sto naših kron bilo na prodaj 225—245 avstrijskih kron, g Bankovcev je imela republika Avstrija koncem leta nad 12 milijard. g Kako daleč smo še od mirovnih cen? »českf Denik« piše: V letu 1914. je stal kilogram prešičjega sala 1.60 K, danes stane 40 K, podražilo se je torej za 2500%; kilogram loja je stal 1.20 K, danes stane 30 K, t. j, podražil se je za 3000 %; jajce se je podražilo za 2780 %, maslo za 1760 %, mleko za 2500 %, gnjat za 3200 %, milo za 4720 %, moška obleka za 3285 %, čevlji za 1500% itd. In če pogledamo še reči, katere so se najmanj podražile, tvori povprečno podraženje predmetov naše vsakdanje potrebe več ko •1800%. g Ribarstvo. Slovenska kmetijska dru-čba naznanja vsem ribičem, da se dobivalo ribolovne knjižice vsak dan med 9. in (2. uro dop. Ribolovne knjižice se izdajajo •lamo za eno leto in stanejo s kolkom po 10 K. Po pošti se bodo pošiljale le onim, ki vpošljejo v f»pr*j poleg podpisana pristojbine tudi poštnino m osebni P^ g Zagrebški mesarji groza • »trajkom. Mesno vprašanje je postalo tudi v Zagrebu pereče. Dne 15. t m. se je vršil v tem pogledu razgovor, ki je priznal težavno stališče mesarjev, na drugi strani pa nemo-gočnost, da se udarijo revnejši sloji prebivalstva z novim povišanjem cen Predlagal je vladi, naj uvede maksimalne cen« za živo živino v celi deželi in prepove Izvoz živine. Naslednji dan — 16. t. m, — se je nato vršil sestanek zagrebške mesarske zadruge, kjer so mesarji ugotovili, da morajo plačevati živino do 19 K kilogram žive teže. a meso morajo prodajati po 15 in 17 k kilogram. Ako vlada do torka 20. t. m. ne ugodi gornjim predlogom mesne enkete, stopijo v štrajk in zapro mesnice. g Slovenski mesarp zborujejo. Shoda mesarjev, ki se je vršil v nedeljo v Ljubljani, se je udeležilo okoli 300 mesarjev iz cele Slovenije. Na shodu je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva: 1. Popolno samostojnost pri obratovanju. 2. iste pravice, ki jih Imajo mesarji na Hrvatskem. 3. Vnovčevalnica za živino naj se takoj zapre, 4. Odstranijo naj se vsi prekupci in veletržci z živino. 5. Cene naj bodo pro-st» tako za živino, kakor za meso; živina naj se pregleda na izkladalni postaji. 6. Vlada naj poskrbi za cenejše blago in obutev, odpravi tozadevno carino, nakar se bodo cene mesu in živini gotovo znatno znižale. g Tobak zopet podražen. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani poroča; Vsled novega uradnega kurza za 100 dinarjev 400 K, ki se je določil z naredbo finančnega ministrstva z dne 1. prosinca 1920, št. 148.315, se bodo od 15. januarja 1920 dalje prodajali tudi tobačni izdelki po tem kurzu namesto po dosedanjem kurzu 1 dinar = 3 K 50 vin. Kronske cene se torej povišajo za 14-285 odstotkov; domači tobak za pipo, ki je sedaj stal 1 K 10 vin. (25 gr), se bo prodajal od 15, januarja 1920 naprej po 1 K 25 vin; klobase 1 kg po 32 K namesto po 28 K; fini turški tobak za svalčice (25 gr) po 5 K namesto po 4 K 38 vin.) fini hercegovski tobak (25 gr) po 4 K namesto po 3 K 50 v ; srednjefini turški tobak (25 gr) po 2 K 75 vin. namesto po 2 K 42 vin.; športke po 20 vin. komad namesto 18 vin.; dame po 24 vin. komad namesto po 21 vin.! egiptovske po 52 vb. komad namesto po 46 vin.; viržtnke in portorike po 1 K 20 v komad namesto 1 K 05 vin.; trabuke in bntanike po 2 K namesto 1 K 75 vin. itd. g Povišanje cen« soli. Po naredbl uprave držav, monopolov kraljevine SHS od 9. t. m. in vsled odloka finančnega ministrstva, da je službeni kurz krone do nadd,n,e odredbe: 4 krone je 1 dinar, s« povišalo monopolne cene soli i* drfavnih skladišč do nadaljnje odredbe na slede« Jl Zmlctc m kamene soli 252 K, 100 kg bele morske soli 224 k, 100 ktf »o« 1.96 k (za ribiče 168 k? m 100 kg industrijske soli 88 K. g Podraženje soli la tobak« „am ka ž« »uspehe« litino re!Mtvc vaj,. g Tvorni ca vžigalic se bo ustanovil* v Rušah pri Mariboru. Predpriprave se u vršijo. _ g Naknadno kolkovanje bankovcev. Opozarja se, da se v členu 16 pravilnika o kolkovanju (ŠL 164 Uradnega lista) dol* čeni 14 dnevni rok, v katerem s« smejo po. krajinske podkomisije za valutno reformo dovoljevati naknadno kolkovanje bankovcev, za Slovenijo že potekel in da se mo. rejo torej prošnje za dovoljenje takega kolkovanja poslej vlagati samo še pri ministrstvu financ (glavna komisija za valut-no reformo) v Belgradu. Bankovcev naj s« ministrstvu ne pošilja, marveč naj se počaka na rešitev prošnje, nakar je dolični denar, ako se je prošnji ugodilo, predložiti Eristojni podružnici Avstroogrske banke, i izvrši naknadno kolkovanje. g Prehrana Slovenija. Narodni poslanec dr. Shwegel (Slov. ljudska stranka) j« posredoval zaradi prehran« v Sloveniji, osobito radi onih kraiev, kjer je nastalo pomanjkanje. Zvedel je, da ie za te kraj« sedaj preskrbljeno, tako je n. pr. pred nekaj dnevi odšlo v brežiški okraj 20 vagonov, za slovcnjcgraški 60 vagonov živil itd. — Sladkorja ima vlada trenotno 200 vagonov na razpolago. Od tega dobi Slovenija 30 vagonov, in naloga prehranjevalnega urada je, da ga pravično razdeli. Tudi zaradi dobave obleke, soli in petroleja je dr. Shvvegel posredoval. Agrarna statistika. Dela za agrarno statistiko, ki bi služila kot podlaga izvedbi agrarne reforme, so se začela najprej v tem zmislu, da se določi sedanje stanj« veleposestev v celi državi. Te dni je bil« dovršena statistika za Slovenijo in Prek-murje ter so sestavljene mape in pregledni detailni izkazi. V Sloveniji ie 242.586 ha velcpos«stniške zemlje, od katere ie samo gozdov 171.742 ha. V Prekmurju je 19.973 ha veleposestev. Za Banat so izdelani v katastrskih mapah pregledni načrti veleposestev ter površin zemljišč, predanih za to leto v začasen zakup. V Hrvatski in Slavoniji bodo znašali stroški za agrarno statistiko okoli milijon kron. g Ali naj bodo konji v hlevu pokriti? Nekateri gospodarji pokrivajo konje, ki stoje v hlevu, s plahtami in odejami. Ko-nji, ki so veliko pokriti, dobijo gladko in kratko dlako. To je seveda lepo in tudi čiščenje takih konj je lažje, kakor pa drugih, ki imajo dolgo in gosto zimsko dlako. Konjem, ki so navadno vedno pokriti, n« zraste dolga zimska dlaka in vsled tega se ti konji prav lahko prehladijo. Konj« pokrivajmo v hlevu le takrat, ako so bili poprej ostriženi, potem kadar pridejo ras-greti in potni domov ali pa č« so premočeni od dežja ali snega; tudi č« j« prepih v hlevu, naj se konj pokrije. Drugač« P« ni dobro konje preveč pokrivati; koža takih konj, ki so preveč pokriti, m premalo utrdi in omebkužl in žival s« vsled tega ž« pri najmanjši priložnosti prehladi i« lahko prav nevarno oboli. i Dolgovi Italije. Koncem avgust* meseca pr. L j« imela Italija 78 milijard dolga. Od tega dolga pa je treba odšteti 15 m pol milijarde lir, katere je Italija doi-govala inozemstvu še pred vojno. g Francoski proračun za lato 1920 ma£a 50 milijard frankov, dočim je mašal proračun za leto 1914 samo kakih pet in pol milijarde. Po Btevilu prebivalcev Francije odpade na vsakega stanovnlka, ako računamo pri tem tudi otroke, revne in vse one, ki so na katerikoli način oproščeni davkov, znesek 1300 frankov. g Kmetijstvo na AngleSkem. Statistični podatki leta 1919 kažejo upadanje agrarne produkcijo na Angle-ikem. Pšenico je bilo napram 1918. manj za 2,600.000 hI, namreč posejanih Je bilo manj 135.000 ha. Tudi krompirja in drugih pridelkov je bilo mnogo manje. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3 /o brez kakega odbitka. irn m do o. zinin; m t. miku. tšlc! Inseral! Dopisi. PREDOSLJE. Naši vrli fantje ko preteklo nedeljo t nepričakovanim uspehom vprizorili petdejansko Igro »Sveti Vid«. Dovršeno prednašanje in prekrasni rimski kostumi so gledalce naravnost očarali. Ker smo se upravičeno bali prevelikega navala, zato za prvo predstavo niti vabil nismo izdali. Na splošna zahtevo bomo posebno za okoličane predstavo v nedeljo, one 25. januarja ponovili. GORICE. Dne 25. januarja in 1, februarja 1920 priredi organizacija fantov in deklet »Naša kri«, Igrokaz v Štirih dejanjih. Čisti dobiček ic namenjen za zgradbo društvenega doma, kateri se zaradi spomladi, ako se vse nade zopet ne zgubijo v oblake, kot so se že parkrat. IZ SEMICA. Belokranjska mladina kaže zadnji čas redno več veselja in zanimanja za orlovsko organizacijo. Lani so prirejali semiški dijaki dobro obiskane igre za izobrazbo in razvedrilo kmetski mladini. Na dijaških sestankih ao se dajala navodila kako izobraževati tunelsko mladino: s telovadbo, govorniškimi K stopi, zaupnim maščevanjem, z glasbo itd. p uspeh se je že začel kazati, ker so letos tnas topili Orli in nas navduševali za mari-rskl sestanek in orlovsko organizacijo jugoslovanske mladine: V nedeljo, dne U. januarja so priredili semiški Orli v prostorih izobra-icvalaega društva, ki so žal za zdaj še premajhni, igro: »Sinovo maščevanje«, ki ie za mladino kaj podučna z ozirom na četrto božjo sapo ved, in je iela obilo pohvale In priznanja od občinstva tako, da se je morala isti dan »večer ponoviti. Uvedli so nas v igro semiški tamburaši, ki so nas presenetili s svojim preciznim izvajanjem, čeprav fa njih število še nepopolno. Nastopil |e Orel z navdušeno dekla macijo ln vzbudil v srcih navzoče mladine ljubezen do krščanskih idealov, Med odmorom so Izvajali tamburaši razna jugoslovanske točka Ln neumorno zabavali naš mladi naraščaj, ki kaže zdaj povsod po Belokranjskem zanimanje za tamburico, odkar živimo V lastni državi. D. M. V POLJU. Dne 11. jrnuarja smo imeli pri nas shod srmostojnih liberalcev. Bobnalo se (e na vse načine, in v resnici se je zbralo pri Kuharju nekaj ljudi. Polovico navadnih gostov, kateri si v nedeljo po maši nekoliko »dušo privežejo«. In g. Fran Grad je otvoril shod. Dva govornika sta pihala na dušo in odganjala »farje« od kmeta; bilo je dobro za one, ki ne vi dijo dalj, kakor imajo nos dolg. Na shod je pri-hitel tudi »Johan« iz Beričevega in Mostar s Pečnika v strahu, da bi ne bil shod preslabo obiskan. Ko je sklicatelj shod zaključil, se oglasi k besedi neizogibni Močilnikar iz Zg. Kašlja in opominja zbrane, naj pri prihodnjj volitvi volijo one, kateri jim bodejo delili podpore. Tu se je vnela debata, zakaj ljudje so ugovarjali, ker županstva niso odločevala vojaških podpor, kar ve vsak otrok. Vmes se oglasi Mostar iz Pečnika z zelo surovo opazko, katerih dostojen list ne priobčuje. Johan z Beričevega pa je vpil: le ven ž njimi, kar |e bilo pa brez potrebe. Na poziv, če se kdo ▼piše v »samostojno«, so ljudje odšli po večini is sobe in liberalna vsemogočnost ja ostala sama v sobi. CERKLJE PRI KRANJU. Nekaj za naše učitelje. Otroci morajo biti v šob zjutraj ob 8. uri. in so vsako sredo do 1. nre popoldan. Prisodilo se je ravno sedaj po sv. Treh kraljih, da so bili otroci D. in IH. razreda zaprti popoldan do 3. ure. Zakaj? Ker so se kepali, ravno v praznike je padio nekaj snega, otroci so bili tega veseli in vrgli malo snega eden na drugega. Naš nadučitelj je bri porabil priložnost, da fe otroke zaprl popoldan do 3. ure. Ker pa to dosedaj tudi ni po postavi določeno, da naj otrok strada ▼ šoli, zato naj odločneje ogovarjamo proli takemu ravnanju, ker se prav lahko primeri, da si otrok raditega pokvari želodec in imajo starši raditega velike stroške, otrok fe pa sa vedno ob zaravfe. Prizadeti. CERKLJE OB KRKI. Vojska fe »dala našemu društvenemu življenju hud udarec. Le z vztrajnim delom te bo dalo zopet spraviti do predvojne višine. Naše Kat. slov. izobr. društvo je začelo prav pridno delati. Knjižničar ima vsako nedeljo polno dela. Odseki: gledališki, tamburaški in pevski že delajo. Na Sv. treh kraljev je priredilo društvo dobro uspelo novoletno zabavo. Enodcjanki: Težave čevljarja. Zleka in krofača Fleka. Pri fotografu: moška zbora: Na straži, Triglav; deklamaciji: V pepelnični noči. Župan; tamburaši: potpuri slov. narod, pesmi. Dvorana nabito polna. — Komaj že čakamo prihodnje predstave, ki jo priredi šolska mladina. Upamo, da bode tudi Orel kmalu razpel svoja krilal VRH SV. TREH KRALJEV. Na praznik sv. Treh KraHcv so »samostojni« sklicali shod na Vrhu. Prišli so t Brezovice, od Polhovega Gradca in St. Jošta. Zlasti zadnfi so prav goreči za samostojno stranko. Sentjoški župan fe poslal na Vrh občinskega slugo, da je ljudi pred cerkvijo vabil na shod. Imeli so nekaj poslušalcev, a verjel fim ni nihče. Ko so govorniki pozvali, da naj stopijo v stranko, so se Ijudfe razšli. Samostojni so nato govornika z Brezovice izvolili za predsednika, a ne vemo za kateri okraf — za vrhovsko podobčino gotovo ne. kafti Vrhove! smo zvesti pristaši V. L. S. in K. Z. in nočemo imeti nobenega stika s tujimi vsiljivci. PLANINA NAD SEVNICO. Cenjeni g. urednik! Poročam vam, da so tudi tukaj na Planini kar na tihem sklicali shod liberalne kmetijske stranke na dan 11. prosinca t. 1. Govoril je neki kmet Urek ter obetal seveda nebesa ie na tem sveto, ako bomo pristopili k omenjeni liberalni strankL Sreča nfegova je bila samo ta, da i« dobil govorniški prostor pri pristnem nemčuriu tik pred cerkvijo. Ljudje so prišli od sv, maše ter fih je tako pristrigel kakor čebele v panj. Pristopilo je tudi, kakor sem izvedel, nekaj nad 20 omanijlvcev, večinoma čevljarji, krojači in gostilničani. Ugovarjal mu ni nihče, ker predobro vemo, da mu tukaj ne bo šla pšenica v klasje. Umestno bi bilo v kratkem času sklicati shod Kmetske zveze. Popolnoma sem uverjen, da ne bo tako klavern, kakor fe bil ta, IZ PRF.ČINE. k Svetokriški paša fe radi svoje bolezni stopil v pokoj. Na njegovo mesto f« stopit »gorski bajtar«, »samostojni paša« ter pričel oznanjevati stare že znane liberalne nauke. Postal je bogastva pijan ter oblekel samostojno liberalno obleko. Pričel je razsajati In' obrekovati naše poštene može z nazivanjem: farški petolizniki, in celo našega g. kaplana: Ribniški smrkavec. Fej te bodi) Možje, proč z obrekovalcem in preklinjevalccm, na daq volitve. Pa tak hoče postati baje še župan. IZ GORIJ. Dragi »Domoljub«! Prosimo te, dovoli nam samo kotiček prostora za naše borne vrstice. Marsikateri cenjeni bralec bi mogoče mislil, da pri nas tu v tem gorskem kotu ae poznamo vseh mogočih političnih komedif in raznih strank. Toda motil bi se. Tudi pri nas imamo poleg drugega dve stranki. Kmetsko zvezo in Samostojno kmetsko stranko. Posvetimo slednfi par vrstic. Kakor drugod, tako tndi pri nas nastavlja samostojna svofe Uma« niče, da bi ujela kakega pristaša. Za predsednika ji je postavljen J. Kocijančič. Na praznik sv. Treh Kraljev so imeli »samostojni kmetje« svoj shod, ki pa se fim je vrlo slabo obnesef. Ker se drugače nihče ni hotel zapisati, so fih pa kar čisto enostavno začeli vlačiti nazaj in jih zapisovati. Res. da se fe udalo par ljudi, toda s temi se bodo imeli nič več ugleda kot doslej. Govoril ie na shodu dobrozaaai gosp. Mermolja. V govoru je osobito udrihal na delavce. Ali ne delate tudi vi samostojni kmetje doma na svojem polja? Mogoče pa držite roke ▼ žepu, delo se vam pa samo izvršuje. Vprašamo vas samostojne kmete: »Ali žita na leto več prodaste ali ga več kupite?« Prijatelji, vozite fe počasi in varno, kafti vaši cilji so še daleč ln v megli. Drugič vam želimo obilnejšega lova in malo sreče. Očetova povest. (Iz argleikega prosto poslovenil D.) (Dalje.) »Daj mi torej, kolikor potrebujem, in grem,« odgovori svojeglavno. »Tvoja beraška koča ni ravno tako vabljiva, da bi ravno tukaj ostala. Klaro vidim lahko na cesti, če sa mi bo ravno zdelo, nagledala sem se je pa že do sedaj zadosti. Preveč ti je tudi podobna, da bi fe ne mogla spoznati. Daj mi zdaj denar, potem pa grem precej. Zrak v tej sobi me duši.« Globoka bolest me prevzame, ko _pomf* slim, kako se pogajam tu s svojo ženo, m do« bro vem, da so vse moje želje in prošnje zaman. Naposled se naveličam razgovarjati se s njo ter ji obljubim, da ji dam vse, kar imam, namreč neka) grošev. Še enkrat jo rotim,, naj zapusti hudobna pota, dokler ni prepozno, Toda na moje obupno-proseče besede odgovarja zaničljivo in posmehljivo — in napos, ied do dna duše užaljen zapustim sobo. Čez par minut se vrnem z vso gotovinO/ Tedaj mi pride ona nasproti čisto drugačna kakor po navadi, a jaz revež se nisem veliko zmenil za to. »To je torej vse, kar imaš?« ma vpraša ter ima roke odzad prekrižana in gleda zaničljivo na mojo roko. »Torej vse tO mi daš v svoji velikodušnosti I Moram pa t« še malo domisliti. 5« imem vzatl, t« »mem biU laka lrdoirčna, da t« oropam teg« deatrja. Po v»»l lovore ljudj« — nisem bila iasto«>J tu dr« Sni — da živita vidva revnejle, kot bi vam« bilo treba, in ti zaslužil po strani vedno ka|l Mislim, da Imajo ljudje prav!« »Kaj pravijo ljudje, ml le vseeno,« odgovorim mirno. »Menim, da ml ni treba več govoriti Tukaj je denar. Pravil, da ga i« malo, • zame ga je toliko, da ga bom težko po-ijreial.« . . »Le spravi ga,, odgovori t surovim gla-«om, »tukaj ga je večl« ►Nekaj več,« ponovim z negotovim strahom. »Da, še prccei več. Ravno o pravem ča»u »eni prišla.« 1 »Ti ... ti ... si vzela . . treflečem in cagrabim * tresočo se roko za pismo, katero mi je nasproti molila. »Vselej si bil le iiinavec ia si tudi sedaj. Tisti groši so sedaj vse, kar imaš? Dobro, da t! nisem verjela!« > Denar nI moj, uiti vinar ne!« >Ne, zdaj ni več,« odgovori, »zdaj je moj. Ia sedaj grem, niti minute ne ostanem več tu. .'utri pa odpotujem od tod.« >Denarja ne smel vzeti,« zaupijem in jo prlniem za roko. »Za vsa na svetu nel« »Pusti mc!« zamrmra, »bolje bo zate.* > Ne, take sramote ne more moja hiša prenesti! Denar je meni poverjen.« »•Prav, saj ua ti tudi nisi ukradel,« odgovori naglo. »Ii tvoje sob« ti ga je nekdo »zel Kaj hotel I«? Pusti m«, da grem!« > Nikdar,« zaupijcin v smrtnem strahu. 'Rajši vidim da tc zasledujejo orožniki, rajll, tfa vc ves svet mojo sramoto!« 'Tudi prav,« odvrne trmoglavo, »bodem oa torej ostala in povedala Klari vso stvar. Je sicer dolga povest, pa vendar me bode poslušala. In povedala bodem ie nekomu dru-fiemu, čegar naslov sem tukaj dobila. Zvedela •cm iz pisma, kaj hoče, ia hvaležen mi bode, da mu vso stvar pojasnim. Zanimalo ga bode gotovo, da sc varuie pred ženitvijo z vnukinjo lajzlobncjšega igralca in goljufa, z mojo hčerjo. Ali si inorcl misliti njegovo presenečenje la lcmu sle-deče zaničevanje? Oh, ti bledjl in cmagujel! Saj ii bil ie vselej strašljivec. Sploh M, ali si morda ti odgovoren, če pridejo ta-lovi v tvojo pisarno, ko leži denar na mizi? Zdaj pa grem! Ta krai sovražim in vse duie, tako zelo, da ti je treba kar samo • poti mi »topiti, in nikoli več me ne vidi!. Ne ljubi se a gotovo ne bodel umrl. če bi rekel boga->K-mu gospodu Kollrju, da j« neznan lopov likradel denar. Vedel se kakor petleten otrok, sietr bi ne mogel kaj takega govoriti. No torej, kako ie, ali naj grem, ali naj počakam hčere? Kako brezupen tu stojil, ko bi z eno samo besedo lahko odločil vse.« v-Ne morem,« iepetnem, in srce ml je hotelo od bolesti skoro počiti. »Ne morem pu« #liti, d«[ bi vzela ti denar, kateri b! imel relitl uboge .ljudi. 2 /Ki bi Imel tebe rešiti, hočel reči,« se fmeje žena, »da bi bilo tvoje življenje mirno In brez skrbi, m da bi šla jaz tako daleč, da se U ne bi bilo treba bati zopet mojega pri-ihoda. — Zdaj pa hočem zadnjo besedo slišati ali nai grem, ali naj ostanem?« »Pojdi,. Iepetnem z glasom, kakor umi-Mioč človek, okrog katerega plelejo duhovi s pekla, da mu vzamejo poslednje upanje do nebes. Se tisti trenutek je odšla. Sam stoilm val. da ljubim to žensko, ln njen oče, katerega je tja Jama lal in sleparija, i« povzročil, da sem io vzel za ženo. Prepozno sera o spoznal. Dvajset let ie preteklo. Klara je »e.4«1« J«?* eno majhno dete v njenem naročju, in, hvala Bogu — saj ona i« bila nedolžna! 1 otem I« oče razkril sebe in njo - pokazala sta «• oba v pravi luči. Mislil je starec, da je oinozil hčer z bogatini človekom, zvedel pa je, da nisem dobil denuiia. katerega sem se bil nadejal podedovati. Odslej sta izžema a od mene vsak krajcar. In tako je trpelo dolgo ,.. Klara, mol otrok, katera me je še vezala na delo, življenje in upanje, zaradi katere sem to.skrivnost tako vestno zakrival — je zdaj oarastla, Kako bi ji žarele oči, ko bi zagledala — njegovo pismo. (Dalje sledi.) Itinakinja iz Štajra. Povest. Prevaja'" (Dalje.) /. mestnega trga sem je prihajalo peke-tanje konjskih kopit. V posvetovalnico je stopil sluga. Cesarski sli so na konju prihajali z Dunaja, sedaj čakajo spodaj na dvorišču. Štirje gospodje so. Fden izmed njih ima pismo. -Pripelji jih gori,« ie rekel Hendel. Sel ie stopil v dvorano z mečem ob boku, v visokih, ostrogatih škornjih. Najprej je pokazal poverilo, nato je Hendclnu izročil pismo, ki je bilo zaprto z ranogobarvenimi trakovi in zapečateno s cesarskim pečatom. Na pismu je stalo: na povelje Njegovega veličanstva, ■ Pismo piše dunajski cesarski kancelar, nai prijatelj škof Melhijor Klezel,« je rekel glasno, t prezirljivim nasmehom. Dobro, bomo videli, je li treba odgovora.« Odprl je pismo in ga jc premotril g hitrim pogledom. Gospodje svetovalci so se oddahnili. Saj bi Hcnael ne bil tako miren ostal, če bi bile prišle z Dunaja hude vesti... Toda more li Klezel pisati kuj drugega kakor slabo in hinavsko? Medtem jc Hendel bral pismo, tiho, sara zase, in sc je ves čas med branjem zmrdoval: •Blagorodni gospod Hendel! Njegovo Veličanstvo cesar je t« dni dobil poročilo, kako VI vladat« v Stajru. Poročilo ni ugodno, ker pravi, da Vi delate krivic« katolikom v Stajru ... Njegovo Veličanstvo še nI pozabilo uslug, ki ste mu jih lani izkazali, pa jc mi-lostivo dovolilo, da sami napišete spomenico, v kateri sporočit« o vsem, kar ste v zadnjih šestih mesecih ukrenili v Stajru. Veste, da Vas čislam in ne morem vsega verjeti, kar se je poročalo. Ali je vs« skupaj lc izmišljena bajka, ali pa je hudo pretirano, ker ne morem verjeti, da bi se bili izpozabili tako daleč. Njegovo Veličanstvo ima že tu na Dunaju silno mnogo sitnosti s krivoverci, ki vedno novih pravic zahtevajo in venomer zabavljajo. Tega imamo dosti in bomo, če ne bo miru, krivoverske pridigarje, pognali čez državne meje. Verujte mi, da to pismo prihaja iz naj-bolišega namena, in Njegovo Veličanstvo ničesar bolj ne želi, kakor da so vsa poročila umišljena in da sle Vi, gospod Hendel, ie vedno zvest in pokoren služabnik Njegovega v cličanstva ccsarja. Priporočam Vas božji milosti. _ . Melhijor, dunajski nadškol. Z izrazom nedopovedljivega zaničevanja, toda še vedno čisto miren je raztrgal pismo naiprej po dolgem, potem povprek in je kosce vrgel na mizo. Lisjak! je vrela v njem lute-ranska kri. Haha, že verujem, da piše! z na|-bolišim namenom, saj si brez hudobije kakor snezenobelo lagnje. Pišem naj ti! — Niti črke ne bom pisali O ne, gospod Klezel, molil se, če mislil, da se bo Hendel plazil pred teboj ~ slabo si računal. Hendel ne piše, ampak pride! svetovalci so si vročih obrazov zadržavali sapo in niso nič vedeli, kaj stoji v pismu, samo lai8g°a Te mftal °maWažuie Sodnik i« globoko hrope« nekaj f,M ^ Čal, potem I« rekel: »Konec tega tedna po|d«m a svo|im iiao« na Dunaj, da Izpred cesarjevih oči raztrga mrežo Isti in da pomagam nalim verskim brj tom na Duna|u. Klezel« — z neskončnim u. nlčevanjem j« Izgovoril to ime — »t« drtM nai« verske brate na Dunaju imenovati krtr* verce in jim žugati z izgonom.« Gotpodj« so plaho zrli, mnogi izmed a(H so s« vedno bali, da bo katoliški Adler pr«< križal Ilendelnove načrte na Dunaju. 1.1 r« u nastopa prevrat... Hendel je poklical cesarskega sela nazd v dvorano. Sel j« od začudenja ve« prevzet ^ na raztrgane kose« škofovega pisma, Svo| tir dan še ni doživel kaj takega, niti turlki pa|( v Pešti si ni kaj takega upal. i Gospodje, ki vas je semkaj poslal km-cclar Njegovega Veličanstva, lahko še to ut» odpotujete domov, če nist« preveč trudni,, j« rekel Hendel, pismo smo prebrali, odgovora nI treba nobenega, recite kardinalu: Gospod pride sam.a Sli so odjezdili še tisto uro nazaj na Dunaj, Zaključujem sejo,- je rekel Hendel, ko m odposlanci odšli. Ko sc vrnem z Dunaja, m skličem zopet sejo, da se posvetujemo o splošnem prazniku evangeljskega cerkvenega posvečeni«.' Na Dunaju je tožen, Klezel g« pozivlje u odgovor, pa govori — o sploinem praznika cvangelskega cerkvenega posvečenja. Mnlč« in strme zre nanj trideset iuož. llcndcl' To j« Hendel! Svetovalci so zapustili dvorano 7.a njimi I« stopal Hendel, oblasten in širokoplečat: ob njegovi desnici koraka T»n, na levici pa Madlzeder, kateremu je nameraval Hendel za ča* svoie odsotnosti izročiti sodniško službo Ko so koraki trideseterih že odmevali v predsobi, je Madlzeder priiel svojega gospoda za roko in mu je rekel: »Gospod, nekaj vam imam povedati. Nikdar niste imeli časa zame, toda sedaj ne morem in ne smem več molčati; prosim, poslušajte me, pa morava biti sama." Hendel je pogledal nanj od zgoraj doli: v.Za kaj gre?- Hitro, skrivnostno ic odvrnil Madlzcderi Za hinavsko vlačugo, na katero po vašem povelju pazim že od sušea sem.« Hendel je nagubančil obrvi: - Že zopet. O tej stvari posebno radi govorite! Meni je stvar zoprna. — Tan!« je zalilical slednjemu, »pot vas pelj« mimo mojega bratranca Mihe, gred« skočite k njemu gori, naj pride danei k nam na obed, ker kmalu odpotujem.« No. torej?« je vprašal Madlzederja, a ka* terim je zaostal v predsobi, kjer je nakrat po« »talo temno vsled oblaka, ki se ie leno vlekel čez nebo. Kaj počne moja ijubu prijateljica? Obhaja nove pobožnosti? Opravlja molitve, d» bi priklicala nadme črno ali rumeno smrt? Zažiga li voščene moJe, ki predstavljajo mene?« Madlzeder je rekel: »I)a bi bilo samo to. Bolj drzno kakor le kda| dela propagando z« duhovne. Prav nič ni izdala vaša praričE« sodba. Zapeljuje ljudi, da romajo na di^jni« božje poti: o Veliki noči je spravila skupaj 400 obhajil; pod pretvezo, da bo kupila svilo za vezenje, tiči vedno pri opatih v Glajnku ia Floriianu, da črni vas in vale vladanje, Kratkoi njene poslednje reči so hujle kakor prve; č« bo šlo tako naprej, bo ta zvita ženska poho« dila novo seme čistega evangelija. V Štajer« dorfu je že vsak drugi človek katolik. Hendel je jezno šel globoko po sapo. »To je vse pretirano. To ni res!« ga je v mrki nei«« volji nahrulil in je z nogami zateptal po tleh, »Kai moremo zato,« je rekel Madlzeder, <če pa kača Štefana lazi v temi.« V Hendelnovo bledo, mlačno lice je udarila kri pri tem imenu, ki ga sovraži, kakor sovraži satan Marijino ime, in ga ne more sli' lati , ne da bi zaškripal z zobmf H«, dobro v«p da Madlzeder ne pretirava in d« je vse rel. kar pravi. Kač«! Nc počiva, lazi, se plazi, brizga strup. Imel jo je že pod peto. pa, žal, Ji J« prizanese). O, zakaj j« ni pohodil, pohodili Krt , vre v njem, toda premaguje se in se ne razodene podpihovalcem. »Ha, Štajer da ie v nevarnosti!« zasmeh-1 K«v. 3 DomoljuS 1920, Mran Uvo pravi. »8ta|er gr« h koacul Evangelij je htfnbljeB!« Glasno se je zasmejal, široko so se mu dvigale prsi pod milanskim jopičem. »Naj pruska zalega, koder hoče, briga me — M naj U bojim Štefane, ko se smejem Klezel-■u? Zidove svojega gradu sem postavil za večaš Čase. Peklenska vrata Hh n« bodo prema- »To vemo, gospod, n*S veliki zapovedo-ralee,« je rekel Madlzeder, »Tudi mi danes ni bilo v mislih, govoriti o Stefaninem rovarstvu. Vem ie nekaj druzega, Me li hočete, poslul^ti tano ie trenutek,« je prosil Hendelna, ki je nepotrpežljivo prltisn" kljuko in 'odprl vrata. »Kar sem izvedel — že včerai sem vam kotel povedati, ps m« niste hoteli poslušati — t to. da so v noti po velikonočnem ponedelj-.« videli Štefano, ko je prišla iz garstenskega samostana — f« sicer iz samostanskega stolpa, v katerem tiči jetnik Albert To je štajerska svetnica.* Hendel je obsta! pred podpibovalcem. Vsa hiša je bila že mirna in samotna, 'e iz trga te prihajalo brnej« govorjenje svetovalcev, ki so se razhajali. (Niso li to prazne čenče?« je prezirljivo ▼prašni Henciel; 'oda srce se mu ie ilrilo od divjega veselja. — Hoai po noč' v stolp k menihu. To je Sujenka svetnico. Ha, ha — svetnica po dnevni, p.: noči---. Od veselju je zadivjal hudič v njegovih prsih. Slisr.i! 'e roko v pest in je %e v prsih dušil hudiče. Haha, sedaj te imam v pesteh, svetnico —. .Kdo jo je videl, prihajati iz stolpa?« |e kratko vprašal Mriča: vprašal sem vrataria mestnih vrat, ie i Štefana po noči hotela skozi, pa mi je moral priznati, četudi je papežnik. Gospod, vprašajte ga, vprašajte Fuksgruberia, pa boste videli, da vam nisem natvezil laži.« »Kaj mislite, da je imela iskati v stolpu?« ts vprašal Hendel. Nozdrvi so mu puhale, ro-o je pritisnil na ročaj meča. »Proti vam je rovarila — pa S« drugo obrt je vršila, zaradi česar jo ž« sutri lahko z biri-čem izženete iz teh krajev « »Je lahko vršila, mogoče.« je rekel zamolklo Hendel. Na videz ima pomisleke, toda v srcu že smatra za dokazano strašgo natolcevanje, da bi bila nesramna deklica, ki jo smrtno sovraži. (Ju, gad ob njegovem srcu — trn v njegovem mesu — hinavki, ki mu ie s svojimi solzami izneverila sina — vasuje po nočif* lazi v meniško klavzuro. Strašno dvorezno* orožje ima leda! t rokah. Snmo en sunek — in konec je nje, kije prelomila njegovo postavo ... Pa vendarl Se-li spodobi, da Hendel posluša podpihovalce in da vsled njihovega pri-čevanja deklico obsodi kot vlačugo, ker je ni mogel uničiti zato, da je kršila njegovo postavo. Ne I Ne I Ne I To bi bila nevredna igra! Prah pod n*egovimi nogami je, enkrat jo je že obsodil, takrat ie moral; noče se ponižati k drugi sodbi. Kakor je hudobna, je vendar slabo oekle, on pa je najmočnejši mož v deželi. »Dosti je o tem, nobene besede več,« jc trdo rekel Madlzederju, »to so pogovori za stare ženske, ne pa za nas, ki smo možje.« Mož je odgovorili »Naročili ste mi, naj pazim, kai počne; vlačugarstvo pa je prepovedano, in vi, gospod, ste že marsikatero vla-čugo pognali čez mejo. Zakaj bi ne pognali iz mesta tudi te nesramnice, ki je že toliko hudega prizadela in bo ie.« »Res je, marsikatero sem že izgnal, to pa fe bila moja stvar, ne vaša I« se |.j z zaniču- jočim ponosom sklonil pokonci Štajerski sodnik. »Izganjal sem, če je bila krivda dokazana! če pa priče niso zanesljive, niti Štefane Svert-ner ne poženem. Sicer me pa čakajo važnejše stvari, kakor vohati za papeškimi babnicaml, Verujte mil — Ce ie res vlačuga, bo kmalu priilo na dan, Madlzeder) Brez vas in brez vaših priči In ako bi poten v»del ves svet in bo proti njei klical ljudski glas, potem je prišel naš časi Po&ikane, sa| jaz tudi čakam, kljub vsej hudobiji te ženske.« | Ko je Hendel itopil no stopnicah iz > mestne hiSe ven, je zak!ic?.l Madlzederju: I »Svetovalec! Pa zase obdržite! Nikomur pripovedujte, dokler stvar sama ne pride na aan. Možje smo, ne opravljive ženske!« Nato I je sodnik odšel proti svojemu domu, ; Madlzeder se je čudil strašnemu možu. Sedaj ima nesramno papežnico v ro-j kah . . , pa pravi: Zase obdržitel Naj stvar dozori! Kaj neki hoče, ka| misli? — Se je li odpovedal maščevanju, ali pa je je samo odložil? ,,, Kdo ume tega moža, Ko je Hendel stopal proti domu, ni mislil več na Štefano. Na Dunaj pojde, tam ga čakajo važni posli. Cesarju, ki ga duhovni vodijo za nos, bo povedal, kar mu gre. S svoio pestjo bo raztrgal mrežo laži, ki so jo rimski duhovni napredli okoli njega! Čisti evangelij je na Dunaju v nevarnosti, dvignit! ga hoče na oltar! V Štajru so papežu izpodkopana tla, tudi na Dunaju mora izgubiti papež svojo krono, za to bo poskrbel Joahim Hendel, štajerski soduik! • • « Kmalu potem je Hendel poklical Henrika k aebi in mu je .naročil, naj izbere najlepše in naihrabrejše može izmed štajerskega vojaštva, zakaj ie ta teden mora na Dunaj, in tri izbrane kompanije s stotnikom vred ga morajo spremljati in pred cesarjem nastopiti. Rekel je sinu! »Očrnili so me na Dunaiu in bi se moral pismeno zagovarjati; toda tega ne storim, gori pojdem, da govorim, govorim ne le zase, ampak tudi za verske brate, ki so v stiski in nevarnosti. Morda te bom potreboval ne samo ca parado, ampak bo moral tvoj meč tudi braniti moje življenje in pa varnost naših verskih bratov. Se li morem zanesti nate?« Molče fe podal Henrik očetu roko, ki mu fo fe slednji krepko stisnil. »Pa glej,« je nadaljeval Hendel, »da se boš na Dunaju postavil, kakor se spodobi za stotnika, ki mu ga ni para v državi. Na dvoru mnogo gledajo na zunanjost, na opravo!« Položil je sinu desnico na ramo in ga z očetovskim ponosom ogledoval. »Ves bom nov.« je rekel mladi stotnik, »od pete do vrha, samo stotnfiki pas moram Se dobiti, ki mora biti okrašen z vvezenim petelinom.« Pri teh besedah mu |e rdečica udarila v lepo, temno obličje; oče pa tega ni opazil. Dalje.) Za razvedrilo. Besedne uganke, l. Če »a« je v sredi — jc drevo, je »o« v besedi — *e živo, zdaj »u« naredi, — kaj fe to? II. 1 2 3 4 tako ime je ženski, 3 2 i 4 to časnik je jlovenski. Brinje Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in iivci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellarjev Elza-fluidl Bodete se čudili! 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici 27 K. Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo Srave Fellerjeve Elza-krogljicel 6 škatljic 12 ron. Prava želodec okrepfiujoča švedska tinktura 1 steklenica 12 K. Omot in poštnina Sosebeja najceneje. Eugen V. Feller, Stubica onfa, Elza trg š«, 16, Hrvatska, A samo prvovrstno . blago, se dobi pri Fran PogaCniku v Ljubljani, Dunajska c. 38. Domačo semensko deteljo, volno in predivo kupi vsako množino Fran Pogačnik v Ljubljani, Dunajska cesta 38, --i n Svilena in žimnafa mlinska sifa (pajtljl) vseh vrst se dobe v trgovini A. Sadež, Ljubljana, Kolodvorska al. 39, nasproti „Stare Tišlerjeve gostilne", -ij Mannfaktnrna ln modna trgovina IVANKA PRAPROTNIB Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29 priporoča veliko izbiro raznovrstnega bla«a sa mo/ke in žen fca obleke, svile in volnenega; kontenine, ovilha, ode e, nogavice, robce in ra» nega peitla Naibol)3e vrste sukanec. KdorhčC* dobro blago ln poceni kupiti, naj se obrne na to domačo tvrdkol Vzrorci se ne razpošiljajo) Kupujem vsako množino ko2 od div|lh zajcev ter plačujem po najviftji dnevni IVAN BERNIK ' ceni, klobučar v Višnji goiL 4 Barva za barvanje obleke j«' zopet dospela,- črna, modra (plava), selena, rodeča m siva ___________ v zavitkih po K 1*—>> Razpošilja vaako množino po pošti KAROL LOIBNER, CELJE« Priporočamo edino tovarniško zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt ler njih posameznih delov. Istotam se dobijo ponsuščine za Siville, krojače ln čevljarje ter gelunterijsko in manulakturno blago. Blago za obleko. 3896 los. Peteline, iu\m Inkov, tatov, irtiov los noapknn v potrtih. postavljen v tovarno oli tudi eelc gordno pnrcelo v kamniškem okraju kupuje levnrtla lesnih l.itolKm in upo.uuoi isa 1 ohiitva L Bahovcc nnsl. Duplica p. Kamniku. Vablio so lastniki losa • lasti v okolici tovarne, rt« st«\li<> svojo poiuidbe. 1 os so strogo realno obračuni in tak") plača. > ----- t* podgane in miSI. kn-t« <> so ranioro popol- IHVH1A III ZHlIVsljIVO S!l- tr«: U< s novo 10 let nt«l ivo 'matdbo nvtiv ova i * n o | ast vSniue-»1»?ijnoi-«• v oni noči i*o I sli Ko \ nrap 20- ISO oi .ii ni) | odgiui. J* «»,'Oli jamčijo m i ogo-tr* nn | riMianiina pi- »u». i eoa - navodilom s* kotu, I. \ rMe nekoliko večii K £»•. 11. «nr»t* uinto manjši K O Coni run ...iroiiln so pnvai o p.xl -Skuio* •)»\l «nki>« nn mior-nisiiii : .i \ i\l llrogo ll#»el'nk l.jubliann, Cankarjevo imbr. ft. Aii sle že n r „Domo* nba" ? Kuverte s iirmOr pisrru, račun? ittf. izvršujo natančno po naročilu Jugoslovanska tiskarna v L ubliani. '..•v. 'iu»t(< bo t« C: no? V IcoT V r* lo m »flotii? Vat Mat. oUiobo.T Tip.iair po u dih? tfrp.te n.' reomatirmp tn nih to* Mp .-o preb..iii I* f Kr morete epa if Niti MlUt Si« nenotai in or»m orfntlili »aiuiri! mkt loilkuMSe Vendar i eliei iev I ravi t Uartuid' Cuilil. s* bodel*: OMuUti hočete fuvMve samovoljnosti! VU- *eni »to hole r. in hrt ito Nlw e» RntitM koten-tre** ,r katera \ hudih <«..vih i- M 0)l.» tih Kli f >o-k. talni M« ki en tri -T K /»fiMsVi > k >.,!., ■ ...... 1 .-okleni« a sik Val it riet al T red« !• Trpi* n* j»f.*»*al prijavi " .- Atfin »prtlto? F ah, » r/ii e r.rsliii-« or* MvAtlio? 0 •••-• Mtml ni, Kko MM Nit- kUK.; 11 ierjeve -,rs>f n».Vm: ,4'< Enpea V. TMi« Ititrt«, »taMM ioaja. Eltalrf ti U, Rrra-ak* t..-.k vri. >kal- Primešaj krmi Mastln enkrat na teden ono pest. Ob poniaiiiUnnju krnie ko soui oratWinjonadoniostiln« sredstva v:a krnil-In pn se piirae^a dvakrat nn toden. 1 ia-« Mastin, dietotičiio sredstvo, iivino, jo dobil lin viSje kolajne nn rar.stnvnli v Londcnu, \ I n-rit u v Kimu In na DunH u. TisoSl (.os podarjov hvHlno Mnst 11, ko k« enkrat i oir.kusijo. in ponovno labijo. f- nivojev praška Mastln ^sdo-stu e. rn ti mesecev v« enepn prnJifkn ali vola Ako se Martin pri vas v lekarnah iu trpo-\inoli ne dobi, potem ga nnrofite po poiti. 5 ravojev Masnna »hOO poštnine proi-to na d< m. Mazilo zoper garje (iinftontaiiloi uniči pri ljudeh m Mvinl. tfnrje, li-ai, srbeMco, kofno l«oler.n«, iipušfnje, Ne smrdi, neniafe perilo, t lončesti kron. Po poŠti kron 9'5n v. Lekarna Trnhoczjr Llnbljan« Ktaninko Z'a menja alt vrne denar. —— Naročite takoj ilustrovan cenik V službo se sprejme: 2 kav.irn akt natakarici 1 mam mki mihatici 2 mmc nI flubar c> 1 n-hnnca 7« posle t m o v k,-1 V-iaka od teh mora l.iU zanesljiva in snin«. stojna moč. Oe >e ki-tc-ra za službo ra mit, na: se oi>rnc .ia uprav-oištvo r Do-noijnbu", t«m iz\e ra nasio» pod it t C mil - pedg^r^ - ščurki in \ sa ioit.en mora p> Riniti »ko porabi »'.e moja najbolje proizkul. in ploioo hvaljena sredatva kot: proti poljekitn miSim 7 K, za podgtnc in ririii 7 K, za Sfurkc 8 K. posebno n.očaa tinktura za stcnic« 7 K, uničevalce moljev 6 K, praiek proti mrčesom 6 K, mazilo proti uicm pri liuaeh 4 in 8 K. mazilo za uii pri živini -i m s K, praiek za uii v obleki io perilu 6 K, tinktura proti mrietu na ->ad;o in na ze-fenjadi (unič rut! ) 1. K, praiek proti mravljam 6 K. Poiilia po povzetju Zavod za ckaport: M. J ON K F R, Telrinika uL 3, ZAGRF.B 1. Agitirajte za ,Domoljuba' sinili strnšBB tiski najbolj trpetne vrsto se dobi pri tvrdki loaa Jelačin, Mnbllana Cmonska cesta 2, 4 >'.4 UUbSKd F050JILniC/1 v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta !L • obrestuje hranilne vloge po čistih 3% Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad I milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. LjnAika posojilnica stoji pod neposrednim driaTotsn nadrorstv»m. Ininia konrArtrf r »rw«ii(ziw. OA^ontl sedali A.mHm Sni»Ik v LfnMjtni Ttefct Ji tiskar«*